NAVJE IN ŽALE 
Ljubljana je dobila letos dve javni napravi, zgra 
jeni po genialni zamisli in načrtih arhitekta univ. 
prof. Jož. Plečnika: gaj zaslužnih mož na vzhodnem 
robu nekdanjega pokopališča pri Sv. Krištofu in novo 
mrliščnico (sedaj še v gradnji) pred pokopališčem 
pri Sv. Križu. Prvi kraj je nekropola naših zaslužnih 
mož, ki so počivali doslej na raznih mestih starega, 
sedaj opuščenega pokopališča, in obenem lapidarij 
tipičnih nagrobnikov iz raznih dob domače klesarske 
obrti (od 17. stol. dalje), drugi pa bo kompleks večje 
portalne zgradbe in več posamič stoječih paviljonov 
(kapelic), kjer bodo Ljubljančani polagali svoje raj 
nike na mrliški oder, od koder jih spremijo na zadnje 
pokojišče pri Sv. Križu. 
Obe napravi sta za prebivalstvo globljega pietetnega 
in kulturnega pomena. Treba ju je bilo označiti z 
jedrnatim in značilnim imenom. Zato je pisec kot 
član mestnega sveta sprožil v kulturnem odboru pred 
log za poimenovanje, ki bi se temu kakor onemu kraju 
spričo njegovega namena in značaju najbolj prilegalo. 
Za osnovo si je vzel staroslovenski besedi n a v, navi 
(= mrlič) in žal, žali (= grob). Prva še živi v na 
šem jeziku kot navček, ki pomeni mali zvon, s kate 
rim zvone umirajočemu ali umrlemu, in kot mave ali 
navje (duše nekrščenih otrok). Beseda »žal« pa je 
JOS. WESTER 
ohranjena v starem krajevnem imenu Žale (v Kam 
niku, pri Radovljici, na Bledu, v Bohinju, pri Rogatcu) 
in Žalna (na Dolenjskem), morda tudi Žalec (v Sa 
vinjski dolini). Pomembno je, da značijo Žale kraj, 
kjer so odkrili prazgodovinska grobišča. 
V »Slovencu« z dne 9. avgusta t. 1. objavljeni pred 
log, da naj bi se mrliščnica pred Sv. Križem nazvala 
Žale (žalje) ali Navje, je doživel tak odziv, da so naši 
dnevniki kar pričeli rabiti ime Žale, še preden ga je 
tudi mestni svet na svoji seji dne 13. oktobra soglasno 
odobril. In tudi v govorici se je beseda takoj prijela 
in udomačila, bržčas, ker družijo ljudje z Žalami po 
jem žalovanja, dasi Žale prvotno nimajo tega pomena. 
Tako je za častno grobje pri Sv. Krištofu preostalo 
ime Navje, ki ga je odobril tudi kulturni odbor mest 
nega sveta in ga je mestni predsednik dr. Juro Adle-
šič v svojem govoru ob blagoslovitvi dne 30. oktobra 
inavguriral. Tako ima Ljubljana sedaj svoje Navje 
kot panteon mož, ki so si stekli zaslug v naši kulturni 
in politični zgodovini in so bili njih nagrobniki z ze 
meljskimi ostanki vred prej razmeščeni po starem po 
kopališču, in svoje Žale, ki utegnejo spričo originalne 
arhitektove zamisli postati vzor za »svete gaje« v 
drugih mestih. 
KRONIKA 243