Naši dopisi. S Trate. (Konec). Izmed všolanih iso Žirovski vrh sv. Antona s 14, Žirovski vrh sv. Urbana s 23, Srednje Brdo s 6 in Hlavčje Njive z 8 za šolo godninii otroci toliko oddaljene od šole, da večino njih ne veže in zaradi dalje (1 — 2 uri) ne more vezati zakon k rednemu šolskemu obiskovanju. No, z zadnjima bi se še shajalo, od tu otroci vsaj dvakrat do trikrat na teden v šolo pridejo; največjo nepriliko prizadeneta nam Žirovska Vrha. Letos imata 37 za šolo godnib otrok. Pač se prikaže tu in tam bližnjih kateri v šolo, a redki so. Polovico jih še ne poznamo ne. 0 hudi zitni ali slabem vremenu nanje niti misliti ni. Da uspebi njih ne morejo biti povoljni. je umljivo. — Odpomoči temu je težko. Postavno ne moremo siliti otroka v l1/*—2 uri oddaljenega Ker nain je ravno o tej stvari došla razkatero se ujernaino, odgovor na stavljeno vprašanje. prava, s katero se ujernaino, naj je ta razprava išanje. — Ured. k obiskovanju. Da bi se hribovci prostovoljno zavezali otroke svoje v jeseni, spomladi in po leti pošilja v šolo, to bi bila jedina pomoč. Žal, da naš gorjanec ti ni vnet za šolo. Namenoma sem v opisu svojem narisal najprej neugodnosti našega šolstva, da z boljim koncern vsaj deloma izbrišem slab utisek, kojega bi utegnile iste častitemu bralcu narediti. Rednemu šolskemu obiskovanju so podrejene te-le vasi: Sestranska Vas, Trata, Gorenja Vas, Dolenja Dobrava, Gorenja Dobrava, Todraž in Hotavlje s 164 za šolo godniini otroci. Iznied teh šolo obiskuje 140. Šolo obiskujejo v obče povoljno. Šolsko poslopje stoji v Sestranski Vasi. Razun neprilično izpeljanih stopnic je prijetno in prostorno. Številu učencev zadostuje prostor popolnoma, da, šc marsikak sedpž je prazen. Zato radi vzprejemljenio otroke, ki se nam ponudijo iz sosedne osliške občine; ondi namreč občina, dasi obširnejša kot naša, nima šole. Šolska vrta imanio dva. Žal, da njiju nobeden ni brez pomanjkljivosti. Večji, g. nadučiteljev, je peščen, druzega manjšega pa vsako leto voda preplavi. Izvrstni načelnik krajnega šolskega sveta in šolski nadzornik, (¦. g. župnik Frančišek Petrovčič, rad ustreza željain učiteljstva in potrebam šole. Pač nas sine inarsikak g. tovariš zavidati na toliko za šolo vnetem g. načelniku. Čast, koinur čast! Take so naše šolske razmere. Dasi niso najugodnejše, vender smelo trdiin, da so boljše kot so v poljanski občini. Žalostnp s<> pa.v sosedni osliški občini, broječi nad 3000 duš, a brez šole. Več o tein morebiti o priliki. Frančišpk Rant — Trata. Z Radovice. (Nova šolska zastava). Dne 9. malega travna po veliki noči je dobila naša šola »za piruhe« lepo belo zastavo, ki je stala 60 gld. Donesek 25 gld. za šolsko zastavo je prvi volil v svoji oporoki pokojni Martin Kramarič, posestnik na Radovici hiš. št. 45. Ta niož je bil nekdaj deželni poslanec, šolski svetovalec in obče spoštovan sosed. Drug denar je došel iz dobrodelnib rok za šolo vnetega duhovnika, ki je sam zastavo na Dunaji naročil. Na Radovici je bilo ta dan vse praznično. Cerkev je bila polna pobožnega ljudstva. Pred velikim oltarjem pa so bili okrog nove zastave postavljeni šolski otroci. To je bil ruičen prizor. Milo zvonenje, grom topičev in okrašena cerkev so navzočiiu blažili srca. Ko stopi prečastiti gospod Anton Aleš, dekan iz Semiča, v spremstvu drugih velečastitih dubovnikov k zastavi, nastala je v cerkvi sveta tihota. Po blagoslovu pa se obrne domači župnik č. g. Frančišek Sehweiger proti zbranemu ljudstvu tpr opiše v mičnem in ganljivem govoru pomen in slavnost tega dneva. Najlepši vzor za življenje bodi šolski mladini sveta družina, katere podobe nosi nova šolska zastava. Naposled pa je izročil novo zastavo v roke in varstvo g. učitelju. Omenjal je, kako naj učitelj pod novo zastavo svoje učence v pravem duhu in v strahu božjein vzgaja, da bodo dobri kristijani in zvesti državljani. Pri tern govoru se je marsikatero oko solzilo. Po blagoslovu nove šolske zastave je šel sprevod iz cerkve na pokopališče, kjer se je ta dan tudi nov križ blagoslovil. Končno je bilo še navadno letno izpraševanje šolarjev iz katekizma, katero se je prav dobro obneslo. Svečanost bi bila še veličastnejša, pa je bilo deževno vreme. Mnogo več ljudstva in čč. gg. duhovnikov bi bilo rado ta dan na Radovico prišlo, ker Radovica je jako prijeten kraj. Leži na prijaznem holmci, ki je proti vzhodu, zahodu, proti jugu in severju z vinsko trto zasajen, ki daje izvrstno kapljico. Vkljub deževnemu vremenu nas je počastilo s svojo navzočnostjo ninogo častitih duhovnikov iz vse okolice, celo iz Amerike. Hvala jim! Učenci so nove šolske zastave zelo veseli in že kornaj čakajo dneva, da bl se prvič zbrali pod njo. Florijan Kalinger — Radovica. Iz Kranjskegra šolskega okraja. Kakor sein Vam v 6. št. ,Uč. Tov." poročal, ustanovili smo 17. svečana ,okrajno učiteljsko društvo" s sedežera v Kranji. Dne 1. t. m. imeli sino pa prvi ustanovni občni zbor v mestni hiši v Kranji. Zborovanja se je udeležilo 17 gg. učiteljev, 1 gspdč. učiteljica in gospoda Janko Urbančič, graščak in ud e. kr. okrajnega šolskega sveta in J. Kršič, predsednik krajnega šolskega sveta v Trbojah. Oba omenjena gospoda sta pristopila tudi kot podporna uda k društvu. Slava jima! Predsednikom zborovanja je bil izvoljen g. L. Jelenec, koji je v jedernatem govoru razložil namen in potrebo tega društva. Posebno je pa poudarjal, da naj k društvu pristopijo vse učne moči tega okraja in naj bi vender jedenkrat opustili vse strankarstvo. V društvu naj bi bili vsi jednaki, starejši ali mlajši. naduoitelji ali učitelji, kajti vsi imarno jedno in isto nalogo izobraževati mili nain narod in skrbeti za ugled ufiteljskega stanu. V odbor so bili voljeni gg. L. Jelenec (predsednik), Fr. Luznar, J. Režek, J. Traven, M. Kos, M. Debeljak in A. Likozar. Prihodnji občni zbor bode lmeseca velikega srpana t. 1. A. L. Iz Kamnika. Stalni odbor učiteljske konferencije se je v svoji seji odločil, sl. c. kr. okrajnemu šolskenm svetu predlagati, da bi letošn.jo okrajno konferencijo sklical na dan 29. rnalega srpana v Mengiš. Poleg običajnih toček bode na dnevneni redu: ,Kako naj učitelj vzbuja v učencih veselje do učenja", poročata gg. L. Blejec in T. Petrovec; ,Zemljepis-ni pouk na višji stopinji ljudske šole", pornča g. L. Stiasnv. Iz Uorjan. C. g. Jožef Zalokar je naš rojak in službuje sedaj v Ameriki; mož je vnet za vse dobro ne samo s ceno besedo, nego tudi v dejanji. Kn smo zidali »Gorjanski Dom«, priskočil nam je z izdatno podporo na pomoč. Podpiral nas je pa tudi še potem, ko je bila biša dozidana. Vsega skupaj je do danes v ta namen daroval okroglih 100 gld. To go tovo jako časti vrlega moža. A podpiral nas ni le pri »Gorjanskem Domu«, nego tudi pri šoli. Pri neki priliki sem mu potožil o slabem stanu naše šolarske knjižnice. V par dneh mi je poslal desetak, da nakupim mladini primernih knjig. Lansko jesen je odšel v Aiueriko. A pozabil pa niti v Ameriki ni na nas. Poslal mi je od tam že 30 gld. za »Gorjanski Dom«, 15 gld., da nakupim pridnim in potrebniru učencein »Miklavža« in 15 gld. za šolarsko knjižnico. In sedaj ima ta vse letnike »Vrtca« in skorej vse za ndadino priporočene knjige vezane. Bog daj, da bi rodila obilen sad! Bog pa tudi stotero povrni blagemu gospodu in ga ohrani še mnoga leta zdravega, čilega in nain naklonjenega! Da bi se tacib rodilo še mnogo! J. Žirovuik — Gorje.