1928 MATI IN GOSPODINJA m— " Kazen kot zdravilo. Pravičnost zahteva, da za vsak prestopek zapovedi pride kazen. Ta pa mora biti prestopku primerna, pri čemer je treba vpoštevati tudi otrokovo starost in njegove značilne lastnosti. Slabotne otroke je treba milejše in previdneje kaznovati kot pa močne, ki mnogokrat že zaradi te svoje lastnosti nagibljejo k trmi in odpornosti. Ti pač preneso tršo kazen. Treba je torej, da mati prevzame vlogo modrega zdravnika, ki za vsako bolezen najde primerno zdravilo. Tudi kaznovanje, pravilno kaznovanje je umetnost in da se te umetnosti nauči, je treba materi vsak dan moliti: Moj Bog, uči me, moje otroke prav vzgajati! Uči me, moje otroke vedno pravilno in kakor jim je v dušni blagor kaznovati. Najmilejša kazen je opomin ali svarilo; navadno pomaga samo materin pogled. Seveda pa mora mati tudi znati karajoče pogledati. Ne sme se vdati vsem mogočim in nemogočim modernim mukam, da je potem pri vzgoji vsa nemirna, vsa razburjena. Seveda potem sam pogled ne pride do veljave. Vsaka mati naj smatra vzgojo za važno in resno delo, ne le nekako postranskega pomena za takrat, ko ravno ni drugega dela, ali za ob nedeljah, ko je več časa. Kakor hitro je otrok pri hiši, je treba vso skrb obrniti na njegovo vzgojo, In kakor si mati od vsega početka to delo priredi, tako jo bo vršila. Če jo takoj resno vzame, ji bo skoz resna, če ji je pa že od začetka odveč, ji bo skoz sama neprilika. Če ima mati otroka navajenega, da razume njen pogled, ji bo za marsikak prestopek zadostovala potem resna opo-minjevalna beseda. Pri ponavljanju istega prestopka je potreben resen opomin. Če ta ne velja, pride občutna kazen, po izreku: kdor noče slišati, naj čuti. Vse polno takih občutnih kazni ima mati na razpolago; vse pa naj bodo taike, ki prihajajo iz prestopka. Pri neubogljivosti pri igri, mati odtegne igrače. Pri sladkosnednosti mu odtegne mati kako dobroto pri jedi. Če je otrok koga raizžalil, mora prositi odpuščanja, tudi če razžali služkinjo. Če se ob času učenja ne uči, mora potem čas prostosti porabiti za učenje. Če je bil otrok javno uporen, naj bo tudi javno kaznovan pred celo družino, Itd. Prav po izreku Modrosti; »S čemur se kdo pregreši, s tem naj oo tudi kaznovan.« (M. 11, 17.) Napačno je otroku, ki raste, nalagati težke kazni, n. pr. post. Napačno je otroka za kazen zapirati v samoto ali temo; napačno tudi, ga za kazen poslati v cerkev i. t. d. Kaj pa storite z otrokom, ki je prosil odpuščanja? Ali ga je treba vseeno kaznovati? če je otrok priznal svojo napako, mu mati lahko takoj odpusti in ga ne kaznuje, a to le tedaj, če ni prej svojega prestopka tajil. V tem slučaju je treba pač kaznovati laž, četudi poznejše priznanje lahko kazen omili. Pomisliti je treba, da bd brihten otrok lahko kmalu preračunil, kdaj in na kakšen način lahko mater pre-prosi. Take špekulacije pa modra mati na noben način ne sme dopustiti. Znameniti pesnik pripoveduje, da je ogledoval vrtnarja, kako je z največjo mirnostjo hodil po vrtu med mladimi drevesci in tu nekaj odščipnil, tam nekaj odrezal. Na vprašanje, zakaj tako dela, je z nasmehod odgovoril: »To mora tako biti. Če mladih drevesc zdaj ne obrežem in ne privežem in uravnam, dokler so mlada, nikoli ne bom dočakal lepih sadov.« Ali ni prav tako pri otroku, pri mladem človeškem življenju? Gorje, če so starši slepi in ne delajo kakor moder vrtnar! Prav gotovo nobeni starši nočejo slabih sadov svoje vzgoje; zato pa naj zgodaj prično z resnim vzgojnim delom in se ne boje tudi kaj odrezati, četudi nekoliko boli. Saj kazen je vedno zdravilo. Nekdaj. Sloviti fizik Jožef Frauenhofer je bil zadnji izmed deseterih otrok ubogega steklarja. Slavni komponist Handel je bil deseti otrok v družini. Komponist J. Boštjan Bach je bil tudi zadnji otrok zelo številne družine. V družini, kjer je bil rojen glasbenik Haydn, je bilo dvajset otrok. Princ Evgen Savojski je bil najmlajši izmed peterih sinov. Maršal Bliicher je bil najmlajši izmed sedem bratov. Benjamin Franklin, ki je iznašel strelovod, je bil šestnajsti otrok ubogega mi-larja. Garcia Moreno, slavni predsednik v Ekvadorju je bil osmi otrok zelo obubožane družine. Sv. Katarina Sienska je bila 23. otrok izmed 24. Sv. Ignacij Lojolski je bil med 11 otroci najmlajši. Sv. Klement Marija Hofbauer, dunajski apostol, je bil od 12 otrok najmlajši. Slavni vzgojitelj Alban Stolz je bil 16. otrok. In zdaj? Materin dan. Naša društva se bodo 25. marca zopet na svečan način oddolžila zlatim slovenskim materam. Že mesec se vrše tihe priprave; sestavljajo se programi in slavnostni govori, vežbajo se deklamovalci in deklamovalke, vsak teden se vrše skušnje za dramatične predstave za materinski dan. Ponekod se še niso odločili za igro. Meškova »Mati« se zdi nekaterim pretežka, ker nimajo izvežbanih pevskih moči. Krevhova »Prav? mati se zdi neka- Deset šivalni strojev po 10 teri n, zlasti ženskim odsekom težko izvedljiva, ker so tudi moške vloge vmes, n. pr. kralj Salomon in nekaj služabnikov. Ti, gotovo niso prečitali opazke, ki opozarja, kako se igra vprizori. Tudi moške vloge v tej igri so povsem prikladne za ženske. Pogledati je treba le slike v Lam-pe-Krekovih Zgodbah sv. pisma 6. snopič, III. odddelek Zgodbe kralja Salamona«, Tam vidimo, da so obleKe dolge, rimske, kakor jih rabimo pri mnogih rimskih igrah. Moški se niti ne ločijo od ženskih, n. pr. Salamon, ki ima poleg dolge obleke samo krono na glavi. Tudi skrb zaradi kratkih ali dolgih las je nepotrebna. Kratki lasje so porabni takoj, dolge pa je treba enako, merno podviti. Nekatere moti tudi recitacija zborov. A zlasti to ni nič hudega. Izgovarjajo vsi skupno razločno, vezano, enoglasno, brez tistega poudarka, ki je običajen navadne-mu govoru. To se sliši nekako pojoče, — Drugi zbor govori navadno nekoliko višje, a prav tako skupno, vezano, enoglasno. •— Kralj Salamon govori vedno dostojanstveno in veličastno. Če ga igra ženska, naj bo taka z mehkim altom in umerjenimi kretnjami. — Oba otroka (deteti), sta lahko lutki (punčki), zaviti v detinsko ogrinjalce. Moč, kakor je razvidno iz igre, ne pride do porabe; zato nič strahu in bojazni. Sklepni prizor bodi posebno veličasten! Tudi vzkliki: Zahvaljen, Aleluja so temu zelo primerni in učinkoviti! Prosvetna zveza pošlje note k besedilu »Mati«, kdor jih naroči. Igra »Prava mati« pa se dobi po 8 Din pri Orliški zvezi v Ljubljani, Ljudski dom. Vsa vprašanja o igrah so prišla k nam. Na vsa je danes tu odgovorilo uredništvo »Vi-gredi«, ker toliko privatnih pisem ne zmore. Vsak prašalec(ka) naj prečita vse in najde odgovor na svoje vprašanje. Kuhinja. Kri od kuretnine. Prestrezi kokošjo ali drugo perutninsko kri, strjeno obari in sicer takole: zavri nekoliko vode, jo osoli, prideni kri ene kokoši in pusti vreti dve minuti. Ohlajeno kri sesekljaj in jo stresi v kozo, v kateri si razgrela eno žlico olja in •zarumenila prav malo, strok česna, nekoliko peteršilja in čebule, vse drobno zre-zano, nato kri dobro premešaj in jo duši nekaj minut; prideni še ščep popra in stre-to kri na dušeno kašo, kašnato repo ali pa jo postavi s krompirjevim pirejem na mizo. Dušena kaša. Četrt litra izbrane kaše stresi v lonec ter jo dvakrat popari s kropom in potem še enkrat z mrzlo vodo, da izgubi grenkobo. Posebej v kozi razgrej za 1 žlico masti, ji prideni nekoliko drobno zrezane čebule in oprano ter odcejeno kašo, ki jo najprej mešaj, da se mokrota po- dinarjev v Stadionski loteriji! T suši, nato jo zalij s tri četrt litra gorko vode, osoli jo in kuhaj pol ure (za 2—4 osebe). . „ Kaša jabolčna pečena. Izberi četrt litra kaše, jo operi z vrelo vodo in z mrzlo oplakni. Stresi kašo v primerno kozo in jo polij s tri četrt litra zavrelega mleka; pri-daj za oreh surovega masla, nekoliko soli in eno žlico sladkorja, premešaj, da se sladkor raztopi. Postavi kašo v pečico za četrt ure. Potem jo vzemi iz pečice in položi v kašo 4 olupljena in na krhljičke zrezana jabolka, košček poleg koščka, postavi nazaj v pečico in jo peci še 20 minut. Nato jo premešaj, naloži na krožnik v kupček, potresi s sladkorjem in cimetom, in postavi opoldne ali za večerjo kot samostojno jed na mizo. Dušeni krompir. Krompir operi in skuhaj. Kuhanega olupi in zreži na listke. V kozi razgrej za pol jajca surovega masla, prideni eno žlico moke in ko so prav malo zarmeni, prideni eno žlico drobno sesekljane čebule in peteršilja, prilij nekoliko oso-Jjene juhe in mešaj, da je polivka gladka, prideni velik ščep popra in en krožnik pripravljenega krompirja. Krompir pokrij in naj se še nekoliko duši. Krompir postavi kot samostojno prikuho s kislimi kumaricami na mizo. Krompirjevi slaniki. Deni na desko 12 dkg moko, 10 dekg kuhanih olupljenih in nastrganih krompirjev, prav mulo osoli, 6 dkg surovega masla in za noževo spico pecilnega praška. Iz vsega tega napravi testo, odroži potem košček testa, upodobi »a v prst dolge in debele klobasice, katere polagaj na pomazan pleh, pomaži jih z raz-tepenim jajcem .potresi s kumno in drobno soljo, nato jih postavi v precej vročo pečico, da se rumenkasto zapeko. Kraljevi pečnjak (šmoru). Zmešaj v loncu pol litra mrzlega mleka, 2 rumenjaka nekoliko soli, eno žlico sladkorja in pol litra pšenične moke; potem zlij testo na pleh, v kateri si razgrela eno veliko žlico masti ali masla (za drobno jajce). Postavi testo v precej vročo pečico, da se naraste m ga peci pol ure. Pečenega zdrobi z vilicami m «a postavi še za nekaj minut v pe-cico, da se še nekoliko popeče. Pečenega postavi s kakim kuhanim sadjem ali solato na mizo (Ako duš pečnjak s solato, opusti sladkor.) M. R. Zgodovina kuharske umetnosti. (Nadaljevanje.) Izmed kuharskih knjig srednjega veka so nam nemške najbližje in tudi najbolj znane. Na_,starejša nemška kuharska knjiga ,e iz srede 14. stoletja, ki je bila name-n ena kuhinji nekega francoskega samostana. Sestavina je bila v WiiTzb«rgu in ie danes last drž. biblioteke v Miinchenu Vsebina te knjige priča, da so uporabljali teda, inozemske kuharske recepte Zato «o tudi prenašali kar francoske in italijan-ske besede z nemškimi končnicami. V tem času se je tudi razvila navada, da so prideva!, jedem močne začimbe. Iz te knjige nckater, nadevani •«ruM„, nadevana ščuka, polenovka, na- devani pujski, fižolovc jedi, krofi. Čudno se nam zd da pisatelj sestavlja tud, razne šaljive recepte, ki jih m mogoče resno vzeti, n. pr. Hščkove pete m muš,č)a be- tlerCDnige zgodovinsko važne kuharske knjige so: iz leta 1547. .Umetna in koristna kuharska knjiga«, ki jo je spisal Boltc-žar Staindl in skoro v istem času izis a m pri Weigand v Frankfurtu natisnjena knjiga »Kuhinjsko in kletarsko mojsterstvo.« Za kulturno zgodovino zelo važno delo je 1. 1587. od knježjega kuharja v Mainzu izdana kuharska knjiga (spisal jo je kuhar Rumplt). ki ima vse polno navodil, kako sc ena in ista jed pripravi na nemški, oger-ski, španski, italijanski in francoski način. Debela, v usnje vezana knjiga vsebuje tudi recepte za pripravo raznih slaščic, gorčice, piva, vina, kisa in drugih pijač. Kako zelo razvita je bila že tedaj kuhinjska umetnost, nam dokazuje dejstvo, da so že tedaj znali govedino pripraviti na 83 načinov, teletino na 59 načinov, brave-tino na 45 načinov, meso mlade ovce na 28, mlade koze na 34, svinjino na 43, divjačino na 37 načinov. Zanimivo je za kuharico, da ta kuhar pripravlja staro kure-tino na 22 načinov, piščanca pa na 23 načinov. Sočivjo ima v tej knjigi 225 receptov, juhe 63, solate (0. polivke za pečenke 25, pecivo 76, torte 46 receptov. Zelo obširno obravnava knjiga pripravo rib; samo ščuka ima 40 receptov. Posebnosti te knjige so, da jc ta kuhar sestavil posebne recepte za pripravo mesa; divjih konj, dihurja, ježa, orla, noja, laboda i. dr. Govori tudi o pečenem mleku, o vijoličnem narastku, o klobasah iz rib, o nadevanih rakih. Zelo čudni so recepti v teh srednjeveških kuharskih knjigah, ki predstavljajo nepopisno krvoločnost; n. pr. kako jc mogoče peči živo gos i. dr. Med maloštevilnimi kuharskimi knjigami tistega časa je tudi prva kuharska knjiga, ki jo je spisala ženska, Ana Wecke-rim. Izšla je ta knjiga 1. 15%. in jo je pisateljica posvetila kneginji Julijani Loysae-naslov ji je Nova dobra in koristna kuharska knjiga.-. Ima recepte za zdrave in bolne, za otročnice in stare ljudi. Več sto receptov ima knjiga, pa tudi mnogo posebnost, Zlasti oddelek o juhah je zelo smešen. Kljub temu pa je bila stara Nemka izvrstna kuharica. (Konec prihodnjič.) Dr. Justi m: Hisijeno v naše domove iMs?***«- ksk° -«t- edino v tem blatu je nrvi vir t ^ it m s človeškim ' , e' onesnažene i. ras ^irtsast«? neznansko majhno množino onesnaž ' N. pr.: Na dvorišču je nehigijenično, (fi stranišče, kakor se jih žal vidi še tolik • toliko. Izpod stranišča zopet odprt ° izhod. Iz stranišča se izteka blato in brozga po dvorišču. Vsak naliv lahko re dno nizke greznice, vse je zvezano gnojnico, ki je tudi na dvorišču. Tje se liva vsa nesnaga. Odprt vodnjak je v bi'" žini. Došel je popoten človek, bolan griži. Vsak trenutek je moral na stranišče To odprto stranišče mu je bila ugodna pri lika. Njegovo blato je vsebovalo na tisoče glivic griže, ki jc sedaj v stranišču. Prihod nji dež ali izčiščenje greznice jih je razne, sel naokoli. Imamo pa tudi na zunaj zdrave ljudi ki izvršujejo svoj posel nemoteno. Bili so nekdaj bolni na griži in sličnih boleznih, na. videzno ozdraveli, v svojih črevih pa'norijo šc vedno bacile od griže ali tifusa ali kolere. Ti ljudje stalno trosijo bacile po straniščih, kamor pridejo, povsod lahko ckužujejo okolico, seveda tudi vse, kar pri. dc z njimi v dotiko. Taki tako zvani bacila-nosci so največja nevarnost za okužitev in marsikalerikrat so baš ti bili vzrok izbruhov te vrste bolezni. Ali vzemimo drug slučaj: V sobi je le-ža! bolnik na vnetju črev. Bolnik ni klical zdravnika, da bi ugotovil bolezen. Za tem obolenjem sc je skrival ali tifus ali griža, morda kolera. Gospodinja je izpraznila nočno posodo, katere sc je bolnik posluževal, kar na gnojnico. Zopet se je vse polno bacilov zaneslo na gnoj, kjer živijo naprej. Muhe sc pasejo po gnoju. Onesnažijo si tipalke, nožice, perutnice s tem blatom, na katerem je na stotine glivic flriže, tifusa ali kolere. Muhe prifrčijo v sobo, oMezejo kruh, sklede, jabolka, žlice. — Evo ti poti. kako so prišli bacili do jedil, do jedilnih orodij. In tc li zavživaš, s temi ti ješ, In gerje tebi, če nimaš zdravega žclodca. Mačka, pes grebeta po gnoju, prideta v hišo, zanese ta z nogami in gobcem onesnažena bacile v hišo, na pod, na sto!, mogoče tudi na mizo ali pa ti liže pes roke, kakor se žal velikokrat dogaja. Ti ješ i roko kruh, roke preje ne urniješ, iz rokt prineseš bacile na kruh in kruh zavžijež. Ali pa grizeš nohte kot otroci. Ali ti pasom ter steklo oribaj. Muhe se ne bodo v«č vsedale na okna, ker hk ni aanje. NAZNANILA. n Orlovska srenja v llriisici priredi v nedeljo dne 18. marca poučno predavanje s filmskimi slikami v društvenem domu v Soslrem in sicer ob pol 1 popoldne za mladino, ob 3 za odrasle. n Orlovski odsek pri .Sv. Heleni priredi lin praznik sv. Jožefa ob 3 pop«. II. telovadno akademijo. Spored obsega 11 točk, ki bodo vse zadovoljile. Pridite! ilog živil n Preddvor. Kat. prosv. društvo v Preddvoru •\prizori v nedeljo 1H. in na praznik sv. Jožef« 11*. marca dramo ..Sin-. Začetek obakrat ob 3 pop. Vljudno vabimo! n Kat. prosvetno društvo na Bledu vprizor/ igro »Zapravljivec«, čarobno bajko v 8 slikah dne 18. marca ob 8 in lmžalao priredi ob zaključku — 19. marca 1928 celodnevno razstavo v »Društvenem domu- . Vljudno vabljeni domačini in tudi okoličani, zlasti one župnije, kjer mislijo sami na enak gospodinjski tečaj. Najrazličnejša ročna dela in mnogovrstni kuharski izdelki bodo gotovo zanimali zlasti ženski svet. Zato pridite in poglejte! — Vodstvo. n Pevsko društvo Skrjanček v šmartuem ob Savi priredi v nedeljo 18. marca ob 3 popoldne igro Pepelka v pevskem domu. Vabljeni! Kamoarn za moške obleke sc dobro kupi pri R. MIKLAUC - PRI ŠKOFU • LJUBLJANA Narodna enciklopedija SHS. Tretji zvezek tega velikega dela je začel z 18. snopičem in kmalu za njim je izšel 19, Ta dva snopiča obravnavata črko N, Nj in del O od besed »Nabavljačka zadruga« do »Okrugia Ilija«, sremski pesnik in pisatelj. Tudi tukaj najdemo razen srbskih in hrvatskih znamenitosti, krajev in mož opisanih tudi mnogo slovenskih, Z ozirom na osebnosti, ki so si stekle zasluge za slovensko književnost, zgodovino ali splošno kulturo, so očrtani med drugimi tudi naš izvrstni slavist dr. Rajko Nachti-gal, lavantinski škof dr. Mihael Napotnik, operni pevec Nolli, pisatelj dr. Anton No-vačan. Od slovenskih krajev so označeni Nabrežina, ki je znana zaradi svojega marmorja, je žal sedaj pod Italijo, stara rimska provincija Norikum, h kateri je spadal tudi del Slovenije, dolenjska metropola Novo mesto, grad Na kamnu pri Begunjah, Ojstrica, vrh v Kamniških planinah, in drugo. V splošnem je v teh dveh zvezkih slovenska zemlja manj opisana, toliko več zemljepisnih črtic je pa iz ostalih delov naše države. Splošno zanimivi članki so o Narodni banki, Narodni enciklopediji, Narodni skupščini, Narodnem Vijeau, Narodni pesmi, Ne* tunskih konvencijah, Nošnje in običaji narodni so razloženi v daljših spisih. Iz kmetijstva je opisan polkrvni angleški konj No-nius, ki tvori podlago velikemu delu naše toplokrvne konjereje; dalje noriški konj, ki je posebno na Gorenjskem razširjen; ober-intalsko govedo, ki se je pred vojno precej razširjalo po Goriškem in v Istri. — Tako dobi v teh dveh zvezkih vsakdo kaj zasi« mivega in se pouči o vprašanjih, ki so mu dosedaj bila premalo znana. Kako sem se vozil v saneh z ljubim Bogom. Nihče ne bi mogel trditi, da se kmetski fantički neradi vozijo s sanmi. Ko sem bil približno pred tridesetimi leti šo kmetski fantiček, je bila tudi zame vožnja v saneh največji življenski užitek. Samo enkrat sem se nekoliko obotavljal, ko so me neke le-denomrzle zimske noči zbudili in rekli, naj takoj vstanem in se peljem z gospodom župnikom k nekomu bolniku. Ven v oddaljeno selo, tam je ležal na smrtni postelji zidar Henšel. Trepetajoč bd mraza sera sedel na robu postelje in se trudil, da bi zlezel v svoje škornje. Imel sem vedno le en par škornje. Bili so iz govejega usnja, imeli so dolge golenice; naredil jih je čevljar Robert tako zamotano, da se je moral človek dobro spoznati v njih, da je sploh mogel dospeti vanje. Bil je res križ z njimi. Vedno sem moral golenice najprej krepko nategniti, nato petkrat preskakati vso sobo in sedemkrat udariti v tla, prodno sem bil >notri . Sovražil sem te škornje. Vsak par je bil določen, da mora vzdržati eno leto. In so tudi vzdržali, namreč golenice; spodnji del je bil pa v štirih tednih skozi , kar je napotilo čevljarja Roberta, da je prisil nanje kapice . krpe usnja v naravnost čudnih oblikah, s krivimi šivi sive drete. Tudi to noč sem bil torej vesel, ko sem bil notri in se prepričal, da sta obe peti popolnoma pravilno obrnjeni. Ostala moja toaleta je bila hitro končana in hitel sem po globokem snegu proti cerkvi. Mrtva in zapuščena je ležala vaška cesta, sneg je škripal pod mojimi nogami in mesec, ki se je skrival za oblake, je lil mrko, strahotno svetlobo na pot. Šel sem v šolo po cerkveni ključ in se napotil proti pokopališču, sredi katerega je stala naša hiša božja. Mrtvih se nisem bal. Razen enega. To je bil krčmar, s katerim sem bil vse njegove žive dni v sovraštvu. Čutil je neko posebno veselje v tem, da me je lasal in vlekel za uhlje, jaz pa sem marsikako pošteno zagodel. Mlad fantiček naredi pač vse, kar moro. Sedaj pa je ležal krčmar na pokopališču, baš ob poti in kadarkoli sem šel mimo njegovega groba sem vedno imel mučen občutek: sedaj bo stegnil nogo ven in te bo brcnil v iirbet da bos padci na nos! V tej nočni uri pa je to čustvo strahu Še narastlo, in nič ni pomagalo, da sem se tolažil in si dopove- ?2t T,krcm.ar-si ,bo Pae premislil, da bi stegnil nogo 1Z toplega groba v mrzlo zimo, ko je vedno trpel vsled revmatizma. Ne, nič sem Spfna • 5 bolniško vrečico . To je bila rjava, platnena vrečica, v kateri se je nahajal križec, dve svetiljki, dve sveči, majhen zvonček in one stvari, ki so bile potrebne za sveto olje. Po cerkvi je zadonel glas: Ali si ti? Da! sem rekel. Bil je župnik. Stopil je k oltarju in odprl tabernakelj. Pokleknil sem in se trkal na prsa. Župnik je vzel iz ciborija sveto hostijo, jo položil v zlato puščico, vtaknil puščico v svilen mošnjiček, ki mu je visel na prsih, zaprl je tabernakelj in odšla sva. Na cesti je čakal župnikov hlapec s sanmi; sedel sem spredaj k vozniku, ogrnil mi je kolena z odejo in pognal je konje. Mesec je priplaval izza oblakov in obseval belo cesto. Kmalu je ležala vas za nami; peljali smo se preko polja proti malemu selu, kjer je umiral zidar Henšel. Prav čudno mi je bilo pri srcu. Štirje smo bili na saneh: jaz, voznik, župnik iii ljubi Bog! Zmolil sem očenaš in nekaj molitvic, nato pa je zmagala v meni narava kmet-skega fantalina in začel sem računali. Spomnil sem se, da sem malokdaj z Bogom skupaj tako sam kot sedaj. V cerkvi je vedno toliko ljudi, in vsak ima eno, ali sto, ali tisoč prošenj. Sedaj pa — ko smo tako sami na< saneh - sedaj lahko pridem do besede in računam na uslišanje Toda v meni je ležal tih strah in ozrl sem se najprej napol nazaj, ali si lahko drznem in ali župnik ne bo slišal. In zdelo se mi je, kot bi mi nekdo prigovarjal: le reci vse v svojem srcu! Tedaj sem povedal vse in ničesar nočem tu olepšati, ponoviti hočem svojo čudno molitev. J 8 lem' da sm« »e v šoli pač uc.li, ljubi Bog ne zaheva ničesar zastonj ud, najmanjše delo poplača. No, in to vendar n, malenkost, ako vstane človek ponoči •z tople postelje, si obuje tesne škorn je ter gre preko pokopališča mimo krčmaZZ groba, groba stare matere, ki jo bT gK Vse to storil Zveličarju na ljubo in ako zato preveč ne zahtevam, stori tako, prosim leno da m. ne bo treba vedno hoditi^kolTvteh grdih skornjih, temveč da bom dobil iz mesta par pravih dokolenie! Takih kot i h je imel pismonošev sin, ko je pS'v noč? n.cah s svojim očetom'v nas^vas P lako — povedal sem vsni Nd-.,: - »='» JO prišla nasproti TtjiSS otroci in vsi so ihte pokleknili, žunnii • dvignil Najsvetejše, jih blagoslovil in ^ )e govoril predpisani pozdrav: »Mir te n-in vsem, ki v njej prebivajo.« V »orni .T je ležal Henšel. Vse svoje življenje in\ -11 delal in toliko trpel, da je bil i £fiS? desetimi leti uničen. Rdeče, vročične • so cvetele na njegovih licih in nj(.L,0,.n.e so se svetile, kot bi bile iz stekla Miza je bila pogrnjena z belim nr|om. postavil sem nanjo križ in svečnike prižZ' sveče in župnik je položal nato sveto hI stijo na delavčevo mizo. Ker se je njegovo revno življenje nagibalo h koncu, ie nri^i Kralj sveta k zidarju Henslu. P 61 Župnik je molče pokimal; vsi smo šli ven. Bolnik se je spovedal. Stali smo med-tem zunaj na ozkem hodniku in na ston." njicah. Meni je bilo zelo težko pri srcu Sramoval sem se svoje molitve na saneh Ali nisem bil podoben onemu farizeju v templju, ki se je postavil tja in našteval pred Bogom svoje zasluge? Ali nisem s svojo neumno molitvijo motil Zveličarja, ki jeza-pustil svoj zlati kelih in se peljal k umirajočemu ter je najbrže vso dolgo pot mislil le na njegovo dušo? O, vse je bilo tako žalostno, da je zganilo celo kmetskegu fantiča. Hsnšlovka je vila roke proti nebu in šest otrok, ki so stali okoli nje, je jokalo in trepetalo od mraza in žalosti. In pogled ni i je padel na otroške noge. Nihče izmed njih ni imel niti čevljev, niti škornjev; v lesenih cokljah so stali tu s slabimi, zakrpan i mi nogavicami in eden je stul celo bos v copatah. Tako revni so biii, ko je oče še živel, in sedaj umira tam notri. Kaj bo šele potem? Henšlovka je vila roke proti nebu! Ihtel sem z njimi vred in mislil na svojega očeta, ki je bil zdrav in ki je moral s poštenim delom težko prislužiti te močne škornje, ki sem jih imel obute. Nisem mogel drugače: sklonil sem se in po-gladil usnjene golenice. Župnik je odprl vrata — spoved je bila končana. Stopili smo vsi v bolniško sobo. Bil sem tako zmeden, da me je moral župnik rahlo opomniti, naj molim običajno izpoved grehov. Pričela se je: Confiteor Deo omnipotenti... quia peccavi, mea cul-pa, mea culpa, mea maxima culpa...«in vpletel sem tudi svoj greh ter se čutil zelo potolaženega, ko je izpregovoril župnik v liho noč: „ Induigentiam, absolutionem et remissionem peecatorum tuorum . Nato je odprl zlato pušoico in kot bela zvezda se je prikazala sveta hostija. Umirajoči je vprl vanjo svoje žareče oči kot v zadnjo tolažbo, zadnjo oporo. >Gospod, ne daj mi ničesar, daj vse Henšlovim otrokomk: som molil goreče in trikrat pozvonil z malim zvončkom >Do-mine, non sum dignus.c Ko sem se peljal domov, je ležal v mojem srcu globok mir. Le trije smo bil) se na saneh: jaz, voznik in župnik. Najboljši je ostal pri zidarju Henšlu. Tako sem tudi pomirjen slišal drugi dan sporočilo, da je Henšel še isto noč umrl.--- Od tedaj je minulo že trideset let. Toda vem, kako dober sopotnik je bil ljubi Bog na saneh. Dovolj zgodaj sem prišel v mestne dokolerike in Henšlovi oroci hodijo p« svetu v poštenih, močnih čevljih.