St. 47. -V Gorici, v cetvrtek 20. novembra 1873. Tecaj „So8a" izhaja veak cetvrtek in velja s poSto prejemana atf. v Gorici na (lorn fnliljana ssa drnia-wte potit. drnstva v"se leto . . . • . . f 4. ¦ Pol leta . . .'..... s>. -Cctvrt leta . . . . '. .. I.w Za ncdruzahailc: Vse leto ...... r. 4 rut Pol leta ...... ,.2 3*> Cetyrt leta ........ . .r.u»- Posamcznt* stevilke «f- dohivnjn po 10 soldov v Goriei pri PiifrriioUiV'. ¦ rt ,s... harjn; v Twtu.v tobaknrni'^h „Vhi ib-i JiMvoAcro 179*' in „Yisi oVlh <\-H»'rm:i »•••¦¦ Glasilo siovenskega Pri oznanilih )>ristopno vrsto: BC pla&ijc za navadno 8 kr., to 1 ,. ,, i»e tiska 1 krat „ a krat Z:. tt.w «•¦¦*. l»»it an kr. mi fc<» cK rt pr«sftnrn in v«ak Niivoi'Mina iu dupi.-i Hivj so blago-voljiio ]»osiljaJo ni'i'iltnkn: Vijdoiyu t)o-leticn ^ Our'ici, Con. il«-I Orist<» J8t> blizo /.iviiisc^a trga.kdevhe iniiiuja tndi upraV" ni->: v«». - ii'ukoiiiri m> lie vm<'-uj govorili, kakor da bi ne imAt vaznejSih refrj, in kakor bi bd na§ list &il*k list. Toda kor nam gre za uarodni ob-stanek, ker je fiolt tomelj vse naobraLeno?ti, iu ker bo so zadnje did, ee tudi na tihem, thi hit dogodki vrSili, nioramo Se enkrat vmno besedo izpregovunti, in sicer prav mirno, da m nam no bode fiuntizetn in bog ve kaj se oc'ita-. NaSi tutatelji so pad spominjstjo, da ho bilo lausko leto uaSe Solo ot muogik gospodov obitdtovauc; spo-uiinjajo so, da so hus obiskovali mej druguni tudi nek-danji ministcrski nnineitnik Fuller in po tcin, ah men-da u$e prejs, tndi Stajersko-kranjski Solski oadzoruik Wretschko. Zoper take ea-itue pohode njuumo nic, le ne vemo, kaj prau k tentu naSe Solnko svetovalstvo in nasi Solski nadz .ruiki, k; bo za to povstavljeni. Jcli so taki pohodi moreda zaupnsca na§ m So'nikom, kali? Kaj bode to kukor bo*5e, to ja gotovo, da jo nale Sol-stvo od iitega uasa jako vzneinujeiio, in da tia^i sol-niki vedno stikuj»jo glave in si vedno kaj rov^si u-mUljajo. Kaj licega? It-kh l»i km* naravuoit, da bofejo nuio §o!e — poaeniLiti, toda imSiiii nusprotoi kom nij vsec5 ta b.seda i.i jej tudi uasprotujejo. Za-to: oj pustimo besfdc in povejm» raji, stvar, kaka jo in k j se je Ictos ptipetdo in pustimo r.izs>».iba nusini citateljern. Shittlo se je tukoj, ko je od&et \V»*ctschko iz Go-»ico, da so oase sole sjabc, da se je nadzornik neu-godno o njih izrazil. SjL« nunroc ne morejo tacega vspeha pokazati, ker dijaki premalo nemsctne auajo. Kako bi se temu poinagalo? Ali se imajo sole nu ua-roduo podlago postaviti, kar je uze de?.elni zbar v zadiijem zasedmtjt tcnjal, :-.lt pa st» inia neiusctna uze t ralado glave vcepitr? Ta ilvojiia puta J&o, dnigega pomocka nij, si misli g. Wretschko. In prav ima. A prva pot, Sole na naroduo pudla^o postaviti, to bi bda prevtrlika koucessija gonskima narodnostima. Tudi je pescica (i°{0) otruk peuzij-iniramh..in nejietszijonira-nih nemskth uraduikov. Knm bodo ti svoje oti oke posiljali? Ke kaie druzega, Sole uiorajo bin nvmSke in pumagauo je s tern neinski proiveti, neniiki kui- IJ8TEK. turi i\% obalili Adi-ijo. Tedaj Sole morajo biti mm-kke, poselmo p.i realka in gioina%ija. A*kako bo pa vspob u2o v prvi Soli dober, ko so vendar v.-iduico in druge ljudike Sole naroJne? Gospodje pri rainistorstvu si zuradi tega nijso v zadrugi, in zitorej ubt^jjo, da so una u/.e loto-i v pi-wmi razi-edu e. k. vadnicu v Gorici nemScina poduLova(T. Dva mesaca je ueiteljem dovoljeno, da se smejo z materinSciao paCati, po torn pa se morajo tScstletui u* Crcnci uie mud-ti z r.ba-liseh, mzi-tiseh ltd. Kaj pra-vite h temu Vi odgojitelji, in posobej Vi rodifcelji? Ali se nijso zopt»t vrnilt isti sreein davni cisi, ko smo p.) domaie govoreCi morali nositi domov tablico *e znanim n ipisom V K»ko bi se pa sedaj dalo pomigati, ko jn vendar znano, da u&mcd, vstopivSi iz vadnice v sredtijo Solo, vidike nemSdino seboj ne prinast*j». Tukaj velja zopet rainisterski ukaz, ali bolji volja (nkaza meuda nij), naj se 8prr»jm6 le nomSSinc ssmoiinK drug! pa naj se po-Sljejo v pripravljalni teoaj, K«j pi jo zopet to? To ja tndi ^isto nova pnkazen. Ali prav za prav m; pripravljalni toeaj jj liil menda n*o prod treini leti in ker se je slabii obufsel, jo bil Intro o lpravSj-m. Sadaj so ga na novo krstilit le z n»kikim lazloMtom, kar.pa po«nojo povemo Pri sprejemalni skuSnji so je let »s veliko bolje gledalo nti nom^ifto; in /.atoi'fj le bilo na gimnaziji odposlanih IT, na realki pa 25 ueencev. Da je veliko vccma Laho/ (38) zap>jen b, nego Sloveneev, kar kaLe, di sj poslednji zmo^nejSi item-Skega jezika, to no spadi sem, a t» moramo Oineuiti, ker ce bi ne nastopile drug«i okoUcin-% bi ne inwli Slovenci pripravljaiin-ga ti**5..ij». Ko je bilo tedaj cisto malo Sloveneev, to je 4, zapojenih, bi bil pripravljalni tecnj cisto nepotreben. In kaj se izuiidijo viSi gospodje? Itekli so naj vstipijo pa iz tretjega razreda vadnice v ta novi t^caj tisti, ki bocejo po tern v sred-nje Sole prestopiti. In tako se je tudi zgoddo. Ufienci dovrSivsi laask > leto tretjo vidnco so prist >pli skoro vsi, in vclrti rasred slovmsH jc sedaj eaprt. Talco se je tcdaj sgodilo, da slovemki narod na GorUkcm, hi Mejc cez 130 tisov nijma niti em Uiruazrcdne sole. Hocete ime.ti Se ljubezojivejSi dokaz minister.ske Iz otroSkih let Ludov. XV., kralja francoskega. Sostaml po Aleksandri, bav. kneginji, Pttga'-ccski. (Konec.) Kraljic bi bil za ves svet vase], ko bi §1 > narav-nost na travnik, ki se je sedaj pred njegovsmi i^mi ra/proatiral: Tukaj bi im?l boj»ivati se; vzdihovaje opira svoje nelolicue oci v svitlobi sn«g. Moj bog — mislil si je — kako kepe bi se dale napravui \z ujega, pa tudi bombe. Km du zagleda tudi tain mej drevj^m male svoje tovartse, ki se u?.e zivahno kepajo. Srdit je naskok ravno tako srC-na bramba. Glej, Cbartt«s s pajdaii vred se zvito potukne, protivnik uad nje «i ke-pami. Vrisk, smeh, zmagovaldev krohot, navduSene pesmi, vse to ma doni darobno v mlado ubo. Ko kreae koSija v drug drevored, mogel je kr.tlj.d pregfedati vse bojiSGe, sneiene nakope in rove. Zopet gla^no kricaoje in bojevauje. bolze se mn vdero. ker si je bii v zivi svesti, da bi si bil veliko slavo prid ibd. #Na, kaj vendar raiilite, vebctnstvo?" uagovort ga Villeroy. Ludovik pokaze raoice 3 prstom tjja na biiSnji prizor, meju tem, ko mu v velicsh odeh zaigra tako o^itna otoznost, da je celo marSai ganen. nVel.^austvo, ne smete se tem otrokom priStevati; kralji morajo imeti bolje vr.zn.? reci po glavi.* V takih pogovorih pridejo pred vsem v predmestje Saint-Antoine, kjer je bilo ljudstvo uze v ogromn<*m SUvilu zbrano, da pozlravi svojeg^ petletaega kralja ae^ivahnimi 2ivio-klici. Ko ae Ludovik piika2e, dete milostiV Ali u* boli in krvavi rvco vsaeega domoljuba pri tacib dogodlcib V In kak j-i ta novi pripravljalni te&ij. ali bolje te&tja, ker eden je za Italijane, drugi za Slovence ? Po lui'mje se v njem de^et ur na tedea sum i tumid na, pet ur raeuiutvo, 4 me lo(jo|ii«jo in n«jkaj ur nsaije, vse v nemSkem je/aku, Na% Solski svet je sicer, kakor se imm pnpoveduje, insvetoval, de u?,e mora biti pri* pravijalni tedaj, uaj sj v^aj nekoliko ui* matennSeini odloci, a mnisfergtvo je ta uusvet ztvrglo in imimo to, kar im imo. Co bi napoded omeuili, da ucitoljn ki sta za pripi'avijiliia tecaja iiiunorjoui in u2o inienova, stii prav d o b r a u c i t e i j a, a z i to posal ueHno-sobm, omenj-un) le /a to, k«r nas vs tj to nekoliko to!;i/,i, di |»>jd' tub ta novi ekHperiment rakotn ^viz-gat, ko I) alo guspodjo vi loli, da je ta novotadja ravno tako brt'ZvipeSna, k ikor j > b la prod trami leti, ko io iii|oli to stvar professorji sredujib Sol v rokab* Stvar je nupedago^^tia, toivj pogubna. Na srednjib Solali so v prvem letn lotos odprav-Ijene paralulke. Da m selaj u^e v prvem razredu uajvee' ali prav za prav vse v ndttUeitii p idu^uje, uij iii; ('itidiiega. Haj bi bilo pau prevec . Jeh to germ uiizacijii, jell to razSirjenje nemSke, tonj veso'jue omike in prosvete? Dajte odgovor Vi, zupanstva, obcinska sttiresuistva, d»jte odgovor Vi, mestni in dtzelni zb>r, in za bogi, ne molcite sloven-ski in drugi narodni drzavni podanc, katere je narod tdco navduSeno za svoje zastopnike in zagivormke iz-bral. Hie Itbo his, h c sa'ta ! nedolzno, nezno staros'J, zbaie se nas-jd z glus.vuim navdusecjeui; a venda*.* ptikimtl y, ?.aloitai otrok ves bled, ker ga jo zeblu; pa tudi mis A na kepanje delala mu je vehko pr.'^lavc Tako pnd *jo v Tu!jerij^, kjer je bd vehkamk shod h ]im.ittuS-h velikiS'3v in pleme-n.tuikov franco-ikib. Ko malega Ludov.k * pomade n i prestol, zagleda v svoje velikj v selje gospo Veatadou". Nepopisljivo Iju-bezniva vdeeiea obiije mu mlado bee. BTiho moj kralj!* nalepeta mi skrUeci zen-ika. Ludovik XV. pogleda resno, vazno^t sedijue^a prizora spozuavSi. S p>nos-nim oce3«>m gle'la ua zbor, evct dvorskega ziveaja. Kralj c je bd iiete nea ivadne lepot-? Skoro vid jemi-joca bela po!*, erne z dolgirai crnini oz-Mnci o.icnuene o6i, cuia le|>« u*lvarjen nos, pono* n\ pli'ingled m^ mikft". Vllu-'y: ,A nij spoloiao! Raji podusjjte, kaj Vain pravi s«dtrp zljiv zirali vednih opominjanj iu dolgih ogovorov, s koj-m so ga nepreuohoma mu- m. . , „Vai ne pustim. pa tudi no smem, veii&uiitvo !•* od*-rne marSal. flN jste tukaj, da bi se krutkooasili!l R0 m>j sni-zecf moj suezec!-* vzdibne kralj spora-nivSi se ga pri besedi: „kratkoc vaiti se.M ' • „Ne smete na to mUliti; nego na to, ksr 8»tuk«j pred Vami godi*. . ' ' /, .' „0 pastite mel* odvme Ludovik use ha 30k pn« I pravljea. * \Beseda je mod, 8 katero je ciovek prav za prav cltfvek. Le s pomocjo jezika je Ijudem mogoce bilo raej seboj obcevati, pogovarjati se, in po tem pocasi | napredovati* AH beseda nij stalna, ona se le sli§«,ia se izgubi vzraku, zato so ljudje uzev prvotnih casifapre-misljavali, kako da bi bezeco besedo utrdili, kako da bi kak imeuitem dogodek ali kako posebno nrsel tadi potomcem kolikor mogoCne jasno povedali iu ohraoili. Izroislili so si spomwke vec ali manje jasno govorece, po tem hieroglife to je zaamenja, kateiih pomen je rod rodom povedal. V teka casa so iznasli zaamenja za posamne besede in poz'iej se le za razno rekljiye glasove, in to so bil© cr ke. To pa se je pri raznih starodavnih narodih zgoddo v praf radifoih dobab; pravijo, da so Fenicrjani prvi crke izmi&i, kedo zna, koliko &taa pred Kristom. Zdaj so zaali ljudje pisati, se vo da le ncenjaki, vendar je bil ta pomocek takogoe vaznosti in takega vspeha, da so Grki iu Rimljam z govorjeno in pisaiio besedo dotpeli do vrhuoca omike, katera je podlaga j tai naii deimsnji naobrazenosti. Ta vzvisena starodnvna j omika pa nij mogla doati ra/su-jrna biti, k»jti spisane knjige prepjsavati, nij b.la malost. Taki prepisi so bill kaj dragi, in le bogatiocem, mcstom in drzavam je bilo mogoce si je priskrbeti. Revui, ce tudi veliki talenti, so je v roke dobivali le po posojilu in v bi-bliotekah, izmej katerih so nekatere v Kimu, Atenab in Aleksandriji bile prav bogate. Toda priSli so stra-sni casi ko, so se divjt narodi iz severja in iz vzhoda valili na juzoe om:kaue dezele, in so skoro vse pokou-cali v letih 476 po Kristu naprej mnogo casa. Tenia je zopet pokrivala Evropo. ali krscanski" casi so ukro-tili te se divje narode Nemce, Francozo in druge, in zopet so zaceli prepisavati karso dobivali ostunkov od starodavnih grskik in risnskih pisateijev. Posebno raarljivi so mnibi bili v samostamh srednjega veka. Tam to v miru tudi drugi se ucili, in zaceujalo se je zopet daoiti po Evropi. Toda le povzevo je dlovcstvo napredovato, velika vecina je vendar le spala, in le kak* rtdka resnica je mogla po govonei si pot pri* dreti do prostega ljudstva. Pocasi se je napredavulo, in osnovali so prve aka-demije in celo vseucih&ca,1 tam in na dvorih nekaterih modrih knezov so tudi bukve zbirali v bukvarnice. To je bilo vse dobro in lepa, pa zacenjali so tudi neka-teri trinogi, cerkveni in posvetni, prepovedavati marsi-katero teh pisanih knjig in preganjatt moza zarad njih mnenj, ces, da so krivih misbj id mneuj. Zdaj prav v pravem ca=M je Janez Guttenberg Nemec izuasel knjige tiskati in jih. pomno/evuti, kolikor je komn drago. Prva tiskaoa knjiga iz§Ia leta 1437. iu po tem so se hitro vsi evropejski narodi poprijeli te krasne, preko-ristne iznajdbe. Odsihmal se je citanje in pisanje zmirom bolje Sirilo, in razoe zn.nosti si so ljudje mnogo loze prido-bivali, kajti en pisatelj je z tisoc ljudij govonl. Velik nProsim, zravnajte se, vzdignite glavo bolje kvi§ku, in ne glejte tako otozni!" Ko dokonLa predsednik knpcijske zbornice, evo, pride uze drug govornik na vrsto. Uze o pocetku no-vega ogovora se kralj, grozno mucen, na ves glas zjoce z izklicem: „0 pustite me, pustite me, pustite me!u Vkljub vsem njegovun solzain in ugovorom gre zborni obred svoj pot, in se se le proti veceru konca. Peljaje se donau 6ez omenjeni travnik, obfioti veltko bridkcst, ko vidi da je sneg bil po polnem skopnel. „0 moja bitka, moje kepo!" zaklice na ves glas. Zopet se zjoce, zdaj pa tako bridko, da ga koinnj po-. tolaze. Grede po stopnicah sreca §e nekaj svojih to-variiev, ki so si mej sniebom i govoricenjem ptipove-dovali svoja danasnja junastva. B.li so lep.b rudeeih I lie, in ko Ludovik se svojiin zalostnimin bledira obra- ! zim memo njih pride, ga v resnici nij nihee za\idal, da je kralj francogki. 9Kedo je dobil?* pouprasa kralj se solzami. aVojvoda Chartres; a tudi marked Nesle se je dr-2a\ brabro." „Na pa tako pridite k meni, in povejte mi vse od feonca do krajaB veli mladi kralj. „Velicanstvo, zdaj je das iti k obeda, potem b po-koju" ugovarja gospa Ventadour. Kralj: »Nid oe de, de je tadi pozneje.* »To ne sme biti; kamerniki Vas eakajo." „Eako je vendar strasuo dotgodasno to kraljevan-je!" se ihti zopet Ludovik. Ventadour ga nekaj se silo odpelje. Ko prideta r sobo potozi jej mladi kralj: „Oh kako 8em vendar nesrecen! Po ietu, ko je tako lepo in bi se dlovek tako rad sprehajal, moram v gradu ostati." »0 veliaanstvol" odvrne gospa Ventadour rali ne greste ca sprehod, kedar se Vara ljubi?" . »Saj res; da, da imate prav. Na praznik v Saint-Ctennaia -- o nikdar ne bom pozabil - slonel sem na ofatu, in videl mnozico vesebh otrok. Ko je upra-sam, kam da grejo, izvem, da na scmenj. Kaj je to, somem? npraSam je zopet Oh tam je lepo, odgovor^ pod &eveai so na prodaj igrafie, jest vine in pijuce. Z in hiter napredek je bil tore] mogoe, in zares napre- j dovalo se je. . , To pa nij bilo \&c mrat-njakom in silovitezem mogocnih station innkazovali so jim nev§e5ne knjige pokoncavati. Nij dvomiu, da je bilo to tezavno, ker le eua oteta knjtga se je zamogla zopet ponatismti v kaki drugi dezeb. Kaj zoperno jim je nilo, de je kedo cerkvene in drzavne razmere razpravljal po novih rai-sHh in vodilih. Umishli so si torej tudi oni k»j no-vega Papezi, kesneje casarji, kralji so vpeljali ceusuro, to je uob^n tiskar v dezeli nij smel v ogib velike ka-zni nic twkati, kir nij poprej zato postavljen nradnik (censor) pregledal in tiskati priTolil, in knjige iz tujih dezel bre« dovolitve dobivati je bilo ostro prepovedaao. S tem so misliii cloveski dab v verige vkorati, in res so nekatere dezele zelo zao«tajalo v vsem in skoro po vsi Evropi sta se z»kasnila riavoj in napr.dek. Toda 6love5ki dub po p^dobi bozji ttstTW^n mora svo-boilen biti, on ne trpt spon v miSijenji, x& to pa za-doni izvseb ucenih krogov klic po svoboili v tiskovinah uze v poprejsnih stoletj.b, in to po vsi pravici. Vsak iuia kot elovek prirojeno t^d^j od stvarwka ma podeljeno pravico svoje raisli poveJati drugtm ue glede na njih Slevilo torej tudi roiljonom in to nstmc-no ali pisnieno, ali kar jc loze po tisku in zdaj ce 6 po telcgrafn Nij pa dvom ti, da je ta svobola kakor vsaka v druStvn, omejena. Nihce n* sme n:«mre«'; drugih na easti razzuliti, jih ne po&kodovats, ali postav prelo-mevati. Za vse lo je o Igovoren vsak svojemu sodniku, prav tako, kakor ce je krivo rabil pravico pri sebi i-meti, pahce, noio, puse iu droge reci, in ostre naj bod» porotue sodnije, po^tave pa iste, kakorSne so za budodt-lstva z drug'imi »redstvi dognana. To je dovolje, in te.Tiu sa ne more nobeden odtegntti. Sodnije naj torej o takih zadevah soJijo, in ne policijf, ali kake droge politicne ali dabovskc ^ oblasti, katere bi bile poprej sebi nasprotne ali nevsecine misli rade zatrle uze v njenem rodisci.; Prav te prpganjene misli so pa veckrat bile izvr-stne, izverstne resnice, ki so poznej obeno veljavo pri-, dobile. Zatorej so censuro obeno firtili, in noben oober §e manje pa izvrsten pisatelj nij hotel sprejeti take sluzbe; tedaj so vecidei le boineglave se lotile takega dela, in ceasuri pridobile so sovraStvo ali pa zasmeh. Z veeam uapredkom so zafiele podati te censure, in padle so zdaj v tej, z-laj v drugi drz ivi. Najveci sunek so dobile na Fruncoskem leta 1790 in zadnjt udarec po vsi Evropi leta 1848. Pred tem aasom je tudi pri nas ta naredba straSila pisatelje in bralce pripovedanih kujig iu easopisov. Le n.i Ruskem s>3 gospodan pa ne prestrogo, kajti duh casa in splo§ni napredek }o silit«, zmirno po*to-pati zlasii pri znanstvemh knjigah. Tiskovna svobodi nij pa povsod enaka, najveca je na pr. v Amenki, na Anglezkem, v Svici, Itaiiji, v nekaterih drzavah na p. pri nas je vec ali manje omenjena po tiskarnih posta-vab, katere so presitne zlasti za casnikarstvo, kt vlado vso silo vleklo je tudi inene tija; a nij se mi dovoblo. Po zimi nij lepSega ko kepati sa, in ravno daues sem zopet to veselico zamudil. KeJaj bode kaj zopet snezilo?-' rBomo vidtdi, velicanstvo! Za zdaj fa pustite to. in zaspite." nJaz pa nocem. Brz ko ne se mi se pnrece, da moram zaspati, ker sem kralj.** „Potolazite set" odvrne mu odgojiteljica. „Kedar dora sete, tedaj boste pa tudi srecui." Ko Ventadour to izrece, ne more si kaj, da bi ne vzdihutla; kajti dobro je vedela, da kralji nijso n»j-8reLni§i ljudje, in ceravuo se pravi: srecea kakor kialj, vendar ne smemo pozib ti, da kroaa nij samo se zla-tom in Z bizeri, arnpak tudi s trnjera zlozetia. Zanimivo je, kakosen kralj je postal iz tega ne* dolznega in duhovitega deteta. Ko je Ludovik XV. prijel zezlo v roke, zivel je od zacetka var5no; a kmalu ndal se je nerednosti m zapravljtvosti. Nasledek dvorskega razuzdanegi zivenja je bil to, da so davki, uze prej neizmeruo veliki, pod njtni posko^di od leta do leta. Narod nij mogul vec zadostovati nepravifinim tim zahtevam. Zapravljivo go-spodarstvo pod Ludovikom zbudilo je na Fraucoskein in po vseh dvorih evropej^kih zauic^vanje in sovrastvo. Kratjev slab vzgied zapelja! je tudi francoske vebkaSe v enako zapravljivost in razuzdanost, tako da so se sistematidno podirale vse podla.^e drzavnega z.venja. K temu so pripomoglt v istem casu tudi uapaii tedaj« Snjih filozofienih pisateijev, ki so mej ujimi bill v prvi vrsti: Rousseau, Voltaire, d' Alembert in Diderot. Ludovik XV. umrl je 1774. hudo zanWevan od svojega naroda. Tako sprevrze se clovek. Smesnica sp. Fr. P. Stanoval sem pted nekaj leti tu v Gorici v C.vi hi5i. Xeko dobo - bilo je po -zimi - poci glas, da wsssssmsmsmssasmsBBsssBKssssaa ' i , n\ < , napada, in so dvoumoe, da se lebko dijo razivneti, kakor je ba§ kbmu prilicno. Pri vsem tem mora vs ik priznati, da so avstrijski vsi naroli oi leta 181S. kaj napredovali na dusevnem polji. Tudi narodi so id.tj vse drugacui ko so bili poprej, poglejmo na pr. Ru- teuc, Slovake. Kik velik task razvoj iiahajamo pi pri Cebih, Hadjarih! Tudi mi Slovenci snntno zadovoljul biti, na§e knjigarstvo se jo precoj, n\so' Lasnik.ir.«tvo pa s* prevefe pomnozlo. PomUlito j>, da knjigarstvo je U-melj slovstvu, zato se bo lo mora!e delaine m)ci razdebti. Evo torej dejauski dok iz, kaka dob rot \ j i narodom tiskovna svoboda. ! Njeni nasprotmki, vecidolj zoperniki vaakega na- | predka in starokopitnezi, jo sicer crnijo in drtijo, ker I jim je vse staro priljubljeuo, ali vfaku norost v skoio, torej zelijo, kaj osta;ie vse pri starem in ljudstvo ne- nmm>, na to naj se dela se silo in tudi censuro. Nu tak>m §e odgovarjamo ue. Drugi bolje posteui pro* j timtfci S'J boje krive rabe te svobo le, In jzares za- I mor jo hudobni pisutelji po bukvab in casmkib zagnati | narod v strastne prepire, tudi ga tako sp.iditi, da pa- de v grozne nesrece. Temu odgovarjamo, da se da vsaka naredba, vsaka resnica, tudi vera krivo rabiti, in da imi prava svoboda sama r scb; korektiv ali po- pravoo moc; posebnj tiskovna svobo la jo ima. Vsi dobri so bodo ki ivi rabi upirali, kar nij teP, tvoo, saj je tiskama o.iprta vsakeinu, ke Ur una soli v gUvi, in resnica in pravica konecno zmagate. Vsak narod pa vendar uaj pazi, da ne zabrede, torej je tadi nam $Iove:.ceiu tako delati uze z laj, da bode naSa iiteratura ctsto zrcalo, katero bo nasim potomcem kazalo lep razvoj in napredek n-ide dobe. Zatorej zivela tiskovna svobo la I Dopisi. VGorioi 19. novembra. Uze zadnjid 8mo oineniti, kako delo Laka dezelni zbor. Pozabili smo omoniti nase kmttijske sole, vkateri je znano, da ne zadostuje namenu. Ta Sola bi se morala prestrojiti v popobiem prakticnein zmislu, ue smela bi biti srednja Sola, kajti kot taka je doalaj imela tak resultat, da s > se veiii-noma slabi u6vnc\ srednjih soli vnjo vpisavali in p> dveh ali treh letih postal!?! Ti ucenci aosc navadno vedli kakor kaki visokusolci, posebno pa po 1 vodstvom Oblsou-ovom, kateremu so rogovible po glavi vse dm-ge mube, nego kmetijstvo in katere muhe so so prijele tudi dijakov. Ta nemdko-itahjanski vitez in doktor .gvinieljua", je posebno kriv, di je nasa kmetijska Sola od zacetka sem pokazena in da se je toliko dona: a zavrglo za nic. Ne morerao tajiti, da so na slovenskem oddelku saj nekteri dijaki si toliko znauosti pridobib, da zdaj kot ucitelji lehko poducujejo nekohko o kmetijstvu, zopet diugi so po dovr.seui tukajsnjt silt ualaljevah v Klosterneuburgu in so postali vaaj dobri vinorejei, me- strasi v C. suhotah, in res, kedor je posluSal, mogel je po noci slisati neko duduo rozljanje iu poiastuo te-kanje po leaenih preliodih. To je trajalo nekaj nocj, ugibalo se je to iu ouo, nazAdnjo je pa vendar skor-j vsaki dejal: Ta sraSi! GospoJ C.. in jaz sva ugo-varjala, a to nij dosti pomagalo pri nekaterih. Prejde celo do tega, da neki sklenejo po§astno h:§o zapustitij v kateri nij bilo vec* moc ocesa stisu^ti; kajti strah je redoma vsako noc jezdanl po atopnicah nietlo ah kako si bodi drugo coprnsko orodje. Hisne-mu gospodarju je jelo po glavi sunieti in sklene z ne-katenmi tovarisi vred posast rekognoscirati, in ce moc, priti jej do zivega. On, dva delalea in jaz, Uitopirao se ob enajstih na primcrnem mestu, ob uri, v kateri j — kakor se nenmno pravi — strabovi okrog lazijo in | strasijo. Oce C. drze svetiluieo, mi pa vsakt en kol, s koji,m smo misliii strahu odpustike deliti. Se ue vidimo nicesa; a shsuli smo — gorje nam! — navadno rovatanje po stopnicah, in kmalu prihija nekaj cudnega na preho le. Komaj smo glasau smell se brzdali, bd j* j c z. UoJeli smo videti, kaj bo pj- cel. Ntkohko po3toji, v globoke misli utopljen, kakor bi kak tezek problem reseval, ali kakor bi visoko pe- sem koval, po tem se kakor jezen in besea zazene v hiter dir, kakor delajo globoko Zimisljeui pesmki, ce jim koj kak still ne pride v misel. Jez se zopet us- j tavi, zazre se v zvezlovito nebo, kakor bi se astro no- I mije ucil, stegava in krei vrat, po tem zdrci rozljaje I se svojuu oklopom, se zopet v»tavi, pogleda kviSku, j spusti se spet v galop ali v skok brca, skaka, razgraja. I da studi, in nazadnje §e — sveti bozji kriz! pomf so j zaleti v vrata neke btare braojevke, ki je kakor je po- I zneje povedala, strahu kar omedlela. I Zdaj je hndodeluik mero do vrha napolnil. Zadosti I smo rekli — si paglavec preSundral, dosti mirnih no- I cij si zlocestn-k nam ukradel, prisla je ura masce- I yaoja. Torej primemo ga, in ga potisnemo v; temno I jeco. To je b.l ravno tisti je>> ki ga je imel neki at i- I novalec v C.vi bisi. - Taki-le so strabovi! nimo, da eta dva takn, ali oba se imata zahvahti ve- j likoduinosti grofa Coronmija, da sta priSla v Kloster-neuburg in po tern do primemega kruha. No, na na§i strani imamo vsaj malenkostne resul-tate, kaj pa na italjanski? Prav nobenega, dokaz te-mu, da so letos / veliko silo na italijanski oddelek4dobili nekoliko dijakov, tako sic ucencev. In kaj je temu krivo? Uspeh sole! Nij bila pametna misel, da bodo na goriSko kmetijsko vi§o solo prisli dijaki od vaeh krajev Avstrije; kedor hoc? vise kinetijstvo racijonelno §tudirati, bo del n* Nemsko io sploh na tako Solo, kder uce najboljso moei in kder ima vse uebene pri» pomoLke, — v Gorici se gotovo ne bo toliko nau&l, _ da precej lehko postane oskrbuik kake velike grajacine ali kaj enacega. Za take risoke .sluzbe so nasi kmet. dijaki menda oesposobni, ue samo zarad pidle teorijp, ampak tudi zaral premale prakse in ker nijmijo za-dosti prilike, da bi so praktici.o ucili, so menda tudi za manjsa sluzhe ne dajo dobro porabiti. Pa ua kak naciu je inogoco, da bo ta sola ua-predovala; saj jo neki profemr io duktor te Sole men-da asm prepridan, da vea trud bi bil zastonj, kajti on se vede po teoriji: v Gorici se da brez truda dobro ziveti. Ta gospod, sicer izvrsten komik, trpintfi mla-(VitLe s teorijo, a prakticne kemije in druzih dotienih prakti6n.li zuanosiij se menda njegovi ucenci prav nulo nauce, posebuo pa uaSi Slovenei, katerun oti vmc v ne-razumljivi nemScioi razlag'i, dasiravrio se je pri svo-jem uastopu sluzbo pismeuo in mtraeno castno zave» zal, da se v enem leiu uauci slovenscine. Minola so 4 lota, pa gospod Be je uauoil italijansciiie prav malo, slovenscine pa prav nic, temvec je postala zdaj njego-va naloga, da tukaj po mogoonosti izpeljuje gesto veli-konem&ko: nVom Fels zum Mver!' Po srecui zmagi Nemcev nad Eraacozt ta gospod nainred nod in dan deklamuje o zveUavui uemskt kulturi in trdi, da clo-* vek ne more postal! pameten, 69 ne zna oeralkega je-zika. - Germanizatorske uusli mu tcdaj ne dajo miru, vidiS ga na vseh uem&kib prograindi, nobeue ure ti ne zamudi v Concordyi, zato pa pogosioma boteba in no more — ue v coaeordijo, ainpak v Solo, Tega gospoda iz Ohlsenove doba tedaj priporoca-mo v prvt vrsti naSin poslaiicmn, da mu p >vi$ ijo placo, ker on so tnuli, da zboijsa nasa ze.nlijsca in zvedri glave tinbih ainov, da bi so Miko onkrat zveliCal v Difmarkovib n«bo»ih. Da se zopel povrnemo k soli, naj omeuimo, da so nn^i slovenski p s!;»nci zmcrom ^ahtuvalo nizjo Solo, p v ttal. vecina je hot^la iz kmet. sole mouda napraviti kuko posebno gnjezio za p »italijanrav bi bilo, di *e so eakrat vzame v pretres .orgam-/acija kmetijske Solo na popolno prakticui podldgi, vzlaati pa zdaj, ko je del odbor u2e nakupil nekoliko zemljisc, katera se lodo morale obdelavuti v zan&li kmetijskega napredka, tak> da postanejo vzor za vse na^o poljodelce. Ce bo Sola onkrat prakticna, po tern bomo ^videli mnogo resuiiatov \ de/.eii in vsak premozen kmat bo rad postal sina v tako Solo, da ah duma ostaue, ali pa da si dobi iuze kruba kot nadzornik polja (g«istaldo) v domadih krajth. Le pu tern bode 5o*a dostgSa svoj naioen na veliko korist di'zuh; kar je v«-<^, je odvefi, je „3viudel4. Ker smo uze ravau pri soii, uaj omenirao tuii na-Sih javnih sol v Gorici. Prcd vsem opozorujein > si. obcinstvo ua denasnji clatiek 0 hul..h, po tern pa uaj se citatelji z n.uni vr«;d eudijo Stremyerjevi brezobzir-nosti. &ui dezelni zbor v tnomer zditeva narodne Sole, dez. sk>Kki svet tudi dostikral proWstuje proti na-meram minittteratvy, a (Vz glave obeli t^h korporacij pride kar na tdiomti kak m msterijclai aka.; in b ijd, iiase §olp dobe c»v. noc uov obraz. V golab zdaj pri :jas genuaaizacija prav l.-po cvete in vsak pedagog se mora uprasiti, kudaj bo kon c tie-srednih ekspenmentov ? Da pri takih razmerah nasa mladina ncizmerno akodo trpi, je odividno, §e bolje pa je octvidno, da &o de/., zbori, solski sveii iu ves 03'ali ustivai aparati le j igraoa v rokeh tninntrov in druzih birokratov 11 date ostanejo, dokler nebo olrastlo v Avstriji zadosti takib ljmlskJi moz, ki tmajo v sebi pogumi, ve>ti in cisti, da ministrom na zobe povejo: ce ;ia§t n;d ne relja, pa sami delajt^, dokler Vam bo Slo A kje so taki mozjeV! Ne lnotimo se menda, ce j>h ne iscerao po-sebno v solskem svetu ne; lata sod* menda taki, ka-teri na videz protestujejo p«-o»i mtuistetskim ukazom; privatno pa v pismih ugajajo naredbam, munstroui in jih morda se celo vzrocujejo. Morala sedajnega veka jetaka; vsakhrepe.it pohi-trcm bogastvu in avanc ranju; zato pa navadno vsak zastopmk samega sebe zastopa in oklene sc vsacega kaj dobrega obeiajocoga mneRJa. Iu uasi Italijant? Ptsateij teh vrsttc se pelje pred kratkeni v Trst, za tovaris.i ima ital. vehkega posiist-nika, dez. poslanca io morda najuphvtiejsega moza na Furlanskero. Po kratkem pozdravu se govor nagne na pohtiko; pisateij tega dopis± razklidii, kako bi bilo dobro, da bi Itatijani v politski b.H edini he Sloveuci, to je, da bi postah odlocui tVderalisti, ker le po tej pott se dado do$eC-i vs* narodne prav.ee itd. Na to mu fnrlan8ki politikar odgovori: nUi 3u no bojimo toliko Nemcev, kakor Slovenccv in po njih Slovanov; pred nekoliko Lasom So pozuali nij mo Slovencev, a zdaj nam uze tako prisodaio, da se j h .do komaj 0-branimo; de zadobe se yse pravice, po torn smo mi, pri kraji, posebno pa, ce obvelja svobodaa vnhlna postava, po fcateri dobe S.avoaci povsod vodino. Viditu zatorej bomo mi /nmrom paktirali z ustavoverci in ceutrali.-stieni via ii zaierom prijazni ostah, kajti manje se bojimo Nemcev, nego Slavanstva. V tern zmislu se §e nadalje prepirata in ko sta uze blizo Trsta uprasa Furlaa Slovenca: Kdo pa ste Vi? Ko mu ta pove ime in znaeaj, se zacne gospod poslanec zagovarjati in si pomaga zadrege z besedimi: No saj smo zdaj prav prijazni postali Slovencem, ne morete reci, da Slovenccm kratimo pravice; re6 bode uze §la, kar sem poprej rekel, je le moje mnenje. Iz tega je razvid-no, da vlada pri t«ki politiki ima pri was prav lehko rec, ker jo Slovenci in Italijani pudpirajo iz strahu in nevoScljivosti, Dokler bodo tako ozkosrCni poiitikarji na krniilu, se nijmamo nadejati, da nam bo mimster-stvo samo pomagalo do nafodnih pravic; kajti ono predobro ve, 8 kakimi thktorji ima opraviti. Prava fotograh'ja nasih zmedenib politidndi okol-nostn so naSi posianci ni Dunaji; Tacco se je vpisal v klub mladih Nemcev, Coronini v klub starih ustavover-cev, Valusui so c'rzi pravnarske stranke, Io Winkler jo pri divjih, k tern pa spadajo vsi narodno liberaliu slovenski po»lauci, ker se njih principi popoluoma ne vje-majo z nobeno stranko, tako da bodo samo v nektenh vpradaniih glasovah 8 pravnarji, v drugili zopet s kako drugo stranko, ali pa celo zdrzali se glasovanja, Skoro bi kedo mislil, da so se n»§i goriski posianci zato razdelili, da bo vsak svojo stranko obdeloval za pre-delsko zeleznico in za druge matetijalne potrebe, ker to jim je menda glavni cilj. , Pndobitev bo menda takoina, knkor druga leta; na vsak nadin pa je Ijkaraktei'istiouo za goriske raz-mere, da od 4, puslaucev niti dva nijsta istega mnc-uja. „l)a soil der Teufel klug werden!" L0 je uze sama mala goriSka mili Lab, ii tit vsih Labirintov, ka-tetega more le kaka cudepolno mo5 urediti. 26, t. m. tednj stopijo skup dez. zbori; v krogih na^ili 0 lloOuih potlancov se menda ventiliia vpra^anje, ee se hode protostirati proti direktujm voUtvam, ka-tere so m upeljalo proti lintavi, prezirajo ustavno garantiratio pravice de^dnih zborov. A mi dvomimo, da bodd tudi ital. posianci toliko 'odlo^ni, da bi se pridruzili temu koraku. Saj jilt poznamo in prav smo jih narisoli, ko smo jih imeo<>vali »jnzne Po)jake.K Vai ti posianci, posebuo pa liberalni Italijani v enomtir pravijo, da vsemogocni Pajer uijma yec upliva; a vai vendur ploSejo po njegovi piSOa.ki, posebno pa v de3. zboru. NaS mestoi mugiatrat, kateri ima izzrebanega zu-paoa (res uuicum) je vecmoma klerikalen; in to vsled naravue reakcije, katero sta vzrocila brezobzirnost in terorizem tahouske stranke, katere je bila popreje na krniilu. Te dni so itneli mestoi ucetje vazao sejo; slo je zato, da se podeli znanemu Favetti-ju * mesto prvega tajnika; proti timu predtogu je posebuo dr. Pajtr, velik sovra^tnk V—ov, govoril 111 en drug od bornik je F - ovo num §ceuje naravnoit imenoval naj-veco uesreeo za Gorico, 6e§, da po tern zaene zopet terurizem in drustveni razpor, na kar je pred'.og pa-del. Pri ravno ti s**jt je hotel posebno pobozen oee sproz»ti nasvet, da bi se Travnik prekratd v „l>iuzza St. Ignazio"; Travnik je bil uzo drugid v nevarnosti; liberalci so ga bili prekrstili v ^Piazza grn)deil; kle-rikalei, nam sicjr bolje pravicai kot liberalci, tudi nij-^, vecerna godba z baklado, vse to caka due 2. decernbr.i nas Goncane, da pozabimi na vse nase douiace reve tor pijemo v veseli druzbi na zdravje cesarja.________ V Trstu 17. nov. [Izv. dop.] Tudi volitve v dc-zelni.zbor smo dovrsli, a tako, da se bogu smili; a-koravno smo v petili okraj.h zmagali z narodnitni ka.i-didati, smo v pett m okraji padb, kjer je g. dr. J >sip Bizjak kandid.ra, iu to se ima ceutralni voldni o-lb.ir in slovenski narod zthvaliti v prvi vrsti g. zupniku Ceruttu iz Obcint', na za las boljemu olsvojega brata bivsega drzavneg* posla>ica Crueta. Temu zve-ti p>m»d.i>k je bil kaplm iz Treb5.», zraven pa se znam obcinski zmaj se svojim aivtm oLe-tora Danelom, katerema je trebuh denar narodnost, svoboda in omika. Ta geueralni Stab Obcinski se je pistavil pred hiso Danela ter so tatn vsakega kmeta ustavili, mu siikali dobre in slabe nisledke volitev in so ga §e le takrat iz rok izpustili, ko je kmet u2e 6isto om-.m!jen bil z mislijo, da je res vera v nevarnosti, 00 tern so vsakeoiu na.valflui list zapiaaliavojegakandidataiajvera je amugala vj oaebi Purgstaiferja.f Tako so a§itirali mradojaki. Zraven pa raoramo onaeniti se druge ku-kavice, katere so pri obcinstvu to, kar muha v mod-niku, in te so: raesar Matevz HrovaHn in Anton Skr-lovaj. Vehka sramota za Obcino, Bane, Trebce in Bazovico 1.1 za celo okolico sploh, da so nam zmago odmsli oni, kateri se vedno za ngospodovo* sukuo dr/.e ni tftvaj.) 7 temi, mej torn ko se vse druge vasi kot samostojiie in zavedne odhkujejo ter delajo uspes-no po lastoi vesti. Peti okraj je ubogi na umu, tarn se mj oapocila zora napredeka, kajti reva mora biti tarn kder si izbirajo kandidata po priporocenji duhov-nov. 2alostuo je da taki gospodje poStene domacine prezirajo, kateri bi ti vec koristdi, ko Lab, kateri nij nase krvi; in nema ljubezni do nas. Meuda tudi tukaj volja nacelo: rajSi Liha, kakor hberalnega Slovenca, Mi zinatrann to volitev kot vsiljeuo tn zavratno. Hvala pa onim lno/.in, kateri so s prepridanjem stall m narodno stvar ter so nijso udali uasprotnikom, kateri lo za se delajo in katenm je ubogi narod le deveta briga. Edim gosp. zuputk iz Btr/oviee so je dr^al konsekven* tno ter volil po svojera zdravem proprWanju, Slata mu! Gospoda /iipu.'ka iz Obcino pa uprasamo: |kaj da so ima utikati v politiko in ce se uze utikate, povejty nam, koliko Vam dado Labi, da jim sluzite kot „Bau» cnifangoi". Je-li to ljubez vrsten red >ljub in jako spretoii elovek. Ntkdo pa si je mislil, 6* izvolimo dr. Bizjakii, bojo pojedmc sic rakom zvizgat. Ce pa bo Burgstaller voljen, pa bo vse bolj§e; iu zirad t^ga mora soyru^iti tiiccg.1 cioveka, ce je tudi dtihoven, voak po§teni clo* v«k ter ogibati se ga. Orua trojica pa zasluzi, da je narod v knjigo izdajic vpisc: nS t r e 1 a u d r i m v i-§ s 11 e i z d a j al c a d 0 in 0 v i n e.tt Okolican. Iz LjuWjtne. 17. nov. (Izv. dop.) (Brencelj II. — f /,-^ —) _ Oitali ste, kako na vsa usta ja bil g. dr. JJkiwcis v svojem zastaranem nOmnibusu" nazhanil, da bodo proti na&emu dnevniku nSlov. Narodn" zaeel iz-hajati nov list, ki bode politique voine elanke pisal za vzor vsem, ki piSejo. Radovedni smo bili na te vzorne' vvodne claiike. A zdaj izhaja iz Ijubyanskoga farovza „Slovcnee" uze nnkaj tcdnov ne v posebnem redu. Kakor se iz Blaznikovo tiskarne euje, ima mej narocniki same fajmosire in knplano, posestnikov in drugili sta-nov skoro eisto nic. V dusevnem obzira je pa tako mizerabel, da je pravi fikandal, ka se po „Narodu" po -Napreji," celo po Einapielerjevom. .,Sloveneu" tak list sploh mej Slovence upa. Ob vvoJnih clankih, kakor je bil dr. Bleiweis napovedal nij niti sluha, pae pa se din tu nekova jezikova .,primojdu$evina", duSevna beraftga, in kaplana Domiclja pogreta nootesanoat, neslano pre-bavljavanje uze davno pozabljenega. Tu v Ljubljani se za ta cusopis ziv krst ne zmeni. V nobeni kavarni (izvz^mSi edino Schmidovo, kamor trije prvaki in ^pater Golgata" zahajajo), v nobeni gostiinici tega hsta no vidiS. Tudi privatnih narocnikov nema tu, izvzemSi eno pest dnhovnikov, ki so prisiljeni naroeevati se njnj, sicer je Kljuni okljunijo iu gorje jim potlej, ako kompe-tirajo za kaj vec, nego so, Predzadma stevilka tega hsta jo bila konfiscirana. zarad jako naivno pisanega Clanka proti novim solakim postavam. Iz verjetnega vira cu- erao, da ie c. kr. konfiskator, policijski syetovalec g. AU'm od svojih visjih „dobil nos" vsled te konfiskacue. Rekli so mu pri c. kr, dezelni vladi, ko so clanek pre-brali- rTega nij bilo treba konfiseirati; pametm ljudje se moraio takira brezumnostim smijati, neumm pa ga itak ne bero." In meni se zdi, da je bila to najboljSa kritika in g. Ahcin bi zasluziUe vee,nego grajo. Koinai smo dvo novi vohtvi v dezetm zbor za narodno stvar"-wrefino dovrtlU, nio imamo zopet eno pri: eakovati in simr v mestu Idriji. Krski notar IrkiVJi io dozclaj Idrijo v dezelnern zboru zastopal, iz posled- njih volilnih bojev inani propah klenkalni krtidat pJroti driavnemu poslanca- V. efeiferjn,jo na,VMM»., umrl. Treba bode nove volitve v Idryi. Ufeiadyiifi.. jo narodni kandidat v Idriji zftingal samo s tremig o-sovi veeine. 7idaj je Stevilo tnjih uradmkov Se naraso, — tegka bode zmaga. Vendar upamo, da se bodo slovenski Idrij5anje krepko uprli in vse poskusih, dama-gajo. Da bi te dobrega kandidata postavih si, — wml Politicni preglecL Prvo mesto v notranji politiki zavzema drz. zbor. Konee preteeenega tedna je fmaneni minister Depretis predlozil zboru postavo, po kateri bi se dalo poraagafci trgovstvu in obrtniji iz veJik^ «adre-ge po borsni krizi vzrofene. Ta vladni predlog se glasi, da drzava vzamc na inostrauskeiri ,na posodo 80 iniljonov gold, v srebra y nainen, prvie" da se osnujejo po cell drzavi posojilnice, pri katerih dobe* trgovci in obrtniki denar proti pokriri menjici, ah pa tudi proti sami zastavi vrednostnih drzavnih papirjev (Lombardgeschaft), ditgif:, da se en del one svote porabi za zidaoje onih zeleznic, ki so uze postavno dovoljene, nainre<5 enn na GaliSkem, eua na Ceskera in ena v Istri (o drngih zeleznicah se ne govori); 3. da se dobicek, katerega bodo pokazale posojilnice, porabi za zboljiSanje valnte. Ta .vladni prodlog je oddala zborniea josebnemu komiteja 3U. ndov, kateri naj ga pretresuje in po torn zboru po-rofla. Ta komite* je nzo dovrsil svojo nalogo, in menda denes je uze zaeela debata v zboru gledd drzavne pomocl V komitejn so bili stavljeni razni nasveti, dopadla sta nam posebno%2predloga, nam-red Liebigov, kateri zahteva, da se doma vzanie posojilo in sicer naj se izdado nakazuiee na drzavne denarnice z obrestmi, po tej poti dobi drzava za-dosti domacega, denara, s katerim naj se podpirale mala obrtnija; in Schoffelnov, vsled katerega bi morala drzava na posodo vzeti dosti veeo svoto, da s to zida vse nie potrjene zeleznice, in da hitro preskrbi, da se v pretres vzamejo in zidajo sedruge Meznice in sicer no samo v enih, ampak po vseh kronovinah. Pri zidanji teh zeleznic naj se pa o-zir jemlje na same domace podvzetnike in na do-maSo obrtnijo. V odseku je obveljal princip, da driava dobi potrebnega denara, ali po posojilu, ali pa z izdavanjom dohodnih listov (Rententitel), z pridob-Ijeiiim denarom pa naj se lombardira in vzanie v za-stavo papirje narodne banke. Mi smo sicer nas-protniki vsake drzavne pomoci, a nekaj se mora pri takih nevarnih okoPclnah vendar storiti, po nasem mnenju pa bi bilo za drzavo, za obrtnijo in trgov-stvo najvee* storjeno, ako bi se bil sprejel predlog Schoffelnov, kajti po zidanju zeleznic dobi obrtnija mnogo dela, delalski stau zasluzi in da skupiti tr-govcu, zraven tega pa ostanejo Meznice staino imetje drzave in pridejo na korist trgovstvn in o-brtnjji za vecne casa. Naj eden rede, kar hoge; javna dela, posebno pa komunikacijske so najboljSa pomoL proti gospodarskemu propadn. 0 tej reel bo-mo imeli priliko obsirneje spregovoriti; naj tukaj le se povemo, da se je finaneni minister Depretis se^svojim predlogom, katerega je kopiral po pru-skem slabem originalu neizmerno blamiral, tako sicer da zdaj poslanci ministra poducnjejo, namesto da bi minister poslance, kakor da bi se le zdaj prakticiral. Mi smo uze pred dvoma letoma Depretis-u vsako sposobnost odrekli; danes pa uze vsi listi ustavovemi in federalistieni v en rog trobijo, da iiamrec Depretis nij za ministra in da mora odsto-piti. Velike vaznosti je predlog, katerega je stavil poslanec Lienbacher v drz. zboru v seji 13. t. m. da naj se izvoli odbor, ki bode preiskaval prave moke krize in nasvetoval, kako bi se odstranila ta velika nesreca. Ta predlog, stavljen po izvrstnem kriminalistu, je razburil kliko starih ustavovercev; oni se boje" pretresovanja, pri katerem vtegnejo na dan njegove pregrehe, zatorej pa bodo vse storili da bi predlog ne bil sprejet. Ker je pa predlog tak, da ga more ministerstvo podpirati, fe noi5e yxbuditi kak sum proti sebi, bo, ce pade, reifina drz. zbora tndi sebe pred svetom kompromitirala, ker bis tern dokazala bojazen pred razkritjem takih refij, ki so delikatne narave za velikase. Gospodska zbornica je sprejela adreso na cesarja po nadrtn Autona viteza Auersperga. Enako bode te dni gotovo sprejela hisa poslancev adresso na cesarja po Herbstn izdelano; ta zadnja posebno ojstro povdarja krizo in indirekt-no ttdriha po ministerstvu. Slisi se, da Herbst zato pri8eda ministerstvu, ker bi sam rad minister postal. Po dovrSeni adresni debati pride na dnevni red drz. zbora vladni predlog o drzavni pomoM in pri tej priliki bo padla marsikaka ojstra beseda; neki poslanec z Donaja nam pise, fcda bode nektere dni zaporedoma vihar razsajal bo zbornici; a kaj, ker se bode vihar polegel, predno scisti zrak. Kakor se slisi pridejo postage glede* uredbe razmerja mej cerkvijo in drzavo ie le po novem letu pred zbornico, ti&tikrat bonjo se-le pravi vibar do^iveli. {feskim drzavnim, poslancem je poslai predsed. dr& zbora poziv, da pridejo v 14. dueh v zljor, ce ne zgub^ mandate. Kar CJebi, no pridejo, bo morda ministerstvo razpisalo volitve za siio; pa vse za-stonj; Oehi so troioglavi. Vnela se je sieer mej staro- in mladoeeskimi Jlisti hnda polcmika, stari nocejo na Dunaj, mlaili pa bi radi sli v Reichsrath; vendar pa bo starih obveljala. Tudi to p 5e znie-rom vprasanje, ce pojdejo Cehi v dez. zbor ali ne; mladi in atari so si zarad teh vpmsanj ^e bolje v laseh, kako pri nas. Ogrska driava je v tako slabem stann, da jej preti pognba, Ce bo se .nekoliko let po sedajnt si-stemi viadana. Dokaz tenia je neko pismo voditelja levice Ghiczy-ja, v katerem opravtfnje svojo odpo-ved poslan^tvu. Y tern pismu nasvetuje, da| se obe* strauki zedinite in na to delate, da drzavo re-iiti politicnega in finananega „bankrota% kajti z oponiraujem je tako dalec" priSlo, da je Deakova stranka morala paktirati s korupeijo in dezelo so pri-tirali do brezna. Nasledek tega pisma bo najbrze novo ministerstvo, sestavljeno iz obeh strank. Ali pa bo vse to kaj pomagalo — to je se veliko vpra-Sanje. — Hrvatski vladni list pa ogerski vladi 5e celo nasvetuje pravicnost proti neuemskim^narodom in l§ljso politiko t Orijentu in tako letajo v enomer hudourniki nad Ogrsko. Sibsko novo ministerstvo bode zacelo Franco-zom prijazno politiko, mej tern ko je plesalo po-prejSno ministerstvo po Bisrnarkovi pisCalki. Srbski raiui^ter prava je zapovedal sodnijam, naj ojstro postopajo proti ialitam, da se kredit dezeli ohrani. Mej Spanijo in amerikanskimt zedinjenimi dr-2avami preti nastati vojska, ker je dal spanjski namestnik na otoku Knba postreljati nekoliko ame-rikanskih drzavljauov. Razne vesti. w Krdib, kjer je sloven»ko Ijud.stvo ua se piay uizki stoptnji omike, godijo se ^e zmerom take rt-di, ki dloveku res u^e )em budjo. Tako na |>r. je nie zoaui St-a- vikarij Solo zaprl, ko je n6|telj C.... prisel v dotic«i> vas u&teljevar, da bi vsaj leak posvetm u&-telj ne mogei Sole imeti. Ba§ taka se godi v M—i, kjer je ucitelj — e~. Tamkajinji zupan Z.... namred hotel bi rad jzpodriniti M. ufiitelja, ker ne trobi v nje-gov faiski rcig. In da bi dosegei svoj hudobni Baineii jc porazuraevli se s tainkejsnjim vikarijem P— delal na to, da so odvzeli uditelju taj«istvoy menec, da g. —e— ob pidli uditeljski pla^i ne bo mogel ztveti. ASi ko je gosp. — e - vendar tudi let09 v M. ufiit sel, poprijela je nasega c.klopa taka jezn, da je na vse kripije delut na to, da je krajni solski svet v M. ud-poslai okraj. sol. svetu v G... pritozbo zoper tega u-citdja, omenivsi tudi ndass er (ufiitelj — e-) dnrch schluehte Zeitungen, die rebgionslose Principien hubeu, die Gt-meinde zu verderben sueht....* In kedo ugane, k«tere so to nschleehte, rebgionslose ZeiUmgen ?* — ^Soea" in „Narod!a - Drugi mi ditateljt 1 Kij li to infainija, hudoboost klerikalska, vse meje presegajo&i ? VHbiio. K toraboli s plesom, ki napravi Bojanska cltahuca due 28. t. m. ob 5 uri zvecer vabi vljadno odbor. «<»riSka fitainica ima obfini zbor Ldecembra ob 4ib popoludne; dnevni red je navadno poro&Io taj-nika, poleg racuna in izvolitve odbora. ~ Ker je zbor napovedan ob taki uri, da se ga vefiina tttkajSnih ndov ne more ttdeleiiti in to, menda iz pose bnih uzro-ko?, je skoro gotovo, da ostane v lia§i Sitalniei vm pri starem, fie se zavratno ne misli, spremeniti titalnieo v kak katoIiSk kazino/' t*«!»m»ricft. Gospod dr. Eazlag je poslai v Go-l-ico 100 iztisov knjige, ki ima naslov: Pet-inarica v drugie in pomnozeuo na svetlo dal in zalozil dr» J.R. Razlag, odvetuik v Ljubljani, cena 60 k»v leta 1873. Ta knjiga obsega vse pesni, katere se pojejo iu tudi druge za katere bi oe dab lepi napevi napraviii. Gorko pnporocamo to zbirko vsimiadini, posebno pa pevcem, kateri potrebajejo pri petji ved kitic, pesny, ki hofiejo jo peti in se ne spominjajo besedij. Pa tudi drugim bodo koristdo te bukvtce, ker iinujo pt>stii nasih prvib pesnikov; te prebirati je potrebno in tudi pnjetno vsa-kemu. Vsak tudi zeli, da ima pri rokahtaku duSevno hrano. Dobiva se ta knjiga y Gorici pri knigotrzeu gosp. Paternolli-ju, in v citalnici ?pri cuvajt. Yabitno torej vse prijatelje in prijateljice nase literature, uaj. hitro pokupijo te iztise. Jubilej rojstvenpga dne sloveeega italijanskega pesnika Petrarke se hode pr»hodnje leto praznova'i v Arqni. Na <5elu odbora stoji italijanski pesnik Aleardo Aleardi.. Pod nidzn-.-itvom sani'gi kralja Vtkt->r. E-manuela prtpraviti se boSe aijajno delo pod nislovoiu : ,Petrarea %-d il suo secolo.tt K sve<5anosti bodo po-vablj^ni knji7>evniki vsega aveta. ;*»»"!.L:»»_:L.;&*:<» mwb. • Vsakenui je znafto, da ima vsak list mnogo strn.-kov, in da pri«Ie v zadrego, ker ne more vseh svojih dolznostij nataneno izpolnovati, h iiarm'niki n«> plai'iij'ejo o pravHin fasu. Zarad toga pa noon-krat in to z a d n j i k r a t prosimo svojo dolznike, da poravnajo zaostanke do konec t. m. Mi menimo, da je zadosti, <5e urednik in sodelalci zastonj zrtu« jejo sroje doievno mo^i, da bi pa urednik moral §e denar zalozevati za zanikerne plafieralce, to bi bilo vendar preveL In da se ne bodo gospodje i?-govarjali, da nijso vedeli, koliko so dolziii, jim danes naznanjamo njih dolg z rude(Y'ilom na adresi; ce to ne pomaga, jih bomo v listu objavili, in kjer ne bo tudi to nU izdalo, po skrajnem sredstvu segli. UPEAVNISTTO. Pisarnica odvetnika dr. MARANI-JA je prenesena v ulice sv. Ivana (Ghetto), v Schmidtovo IiiSo §t. 124,1. nadstropje. ODYETNIK Dr. JOSIP JAKOPIO u»xnatiji> si. ob^inslvii, da iniii z