Filozofski vestnik Letnik/Volume XXIII • Številka/Number 1 • 2002 • 147-161 ADORNO IN HEIDEGGER V POSTMODERNI KULTURI IN ZUNAJ NJE H E I N Z PAETZOLD Na začetku 21. stoletja so kontroverzne razprave o tem, ali živimo v postmo- derni d o b i ali ne , ali bi se moral projekt m o d e r n e nadaljevati ali ne, ali j e avantgarda k o n c e p t preteklosti ali ne, izgubile svojo ostrino. Bojišče teh raz- p r a v j e videti o p u š č e n o . V s e e n o j e p o n o v n o kartiranje postmodernega neka- ko še v e d n o nu jno . Danes nas sprašujejo p o odgovoru na vprašanje, katere so glavne poteze sodobne kulture. Ce lahko zaupam svoji lastni senzibilnosti, potem bi dejal, da imajo danes glavno veljavo ključni po jmi , kot so globalizacija proti glokalnosti (Edward W. Soja)1 ali interkulturalnost proti multikulturalizmu. Vsem tem konceptom, ki izhajajo iz različnih teoretizacij, j e skupno to, da poskušajo definirati seda- njost sodobnost i preko kulture. T o j e odvisno o d tega, s katerega polja teore- tičnih razprav g l e d a m o na kulturo. Glokalnost izhaja iz kulturne geografi je in obl jubl ja kombinac i j o g lobalnega in lokalnega, s p o m o č j o katere bi se bilo m o č upreti neizprosni kapitalistični globalizaciji. Interkulturalnost se nanaša na f i lozof i jo v splošnem in poskuša preseči evrocentrične po jme filozofije tako, da izpostavlja dejstvo, d a j e vsaka verzija filozofije povezana s speci f ično kultu- ro, ki obl ikuje način zastavljanja vprašanj. Multikulturalizem izhaja iz politič- ne teorije in poskuša analizirati, določiti in opravičiti soobstoj različnih kul- tur v eni in isti družbi ali državi.2 Pokazati j e m o g o č e , da vsak o d teh ključnih p o j m o v , s katerimi d o j e m a m o poteze sodobne družbe, v temelju izhaja iz raz- prave o m o d e r n i in pos tmodern i kulturi. Tu sem torej prispel do svoje izho- diščne točke. Gre za p o n o v n o kartiranje postmoderne kulture. Rad bi pokazal, da nam A d o r n o in Heidegger omogočata , da z distance ' E. W. Soja, Postmetropolis. Critical Studies of Cities and Regions, Blackwell, Oxford 2000. Prim. E. W. Soja, Postmodern Geographies. The Reassertion of Space in Critical Social Theory, Verso, London in New York 1989. 2 Gl. moj članek »Kulturelle Differenz und Multikulturalitàt. Ein Kernproblem der Kulturphilosophie«, Journal of the Faculty of Letters, The University of Tokyo, 2 (1997), str. 43-60. 1 4 7 H E I N Z PAETZOI .D p o g l e d a m o na pos tmoderno kulturo. Najprej b o m pog ledal , kako j e z A d o r - n o m in Heidegger jem v postmoderni kulturi. / A d o r n o in Heidegger sta prisotna v pos tmodern ih razpravah o arhitektu- ri. Medtem k o j e Hegel v svojih Predavanjih o estetiki arhitekturi pripisal najniž- j i status v sistemu lepih umetnosti, ker naj bi arhitektura pripravljala samo zunanje okol je za človeškega duha, se p o s t m o d e r n e razprave začno prav s p r e d m e t o m arhitekture. Tu nam pride na misel Charles Jencks s svojo vpliv- no teorijo, da pos tmoderno arhitekturo d o l o č a dvojno kodiranje. En k o d govo - ri jezik popularnosti . Drugi se naslavlja na vse rafinirane aluzije in citira zgo- dovinske stile. Ta kod j e za kultivirano srečno manjšino, k i j e seznanjena z vsemi razvejanostmi arhitekturne zgodovine. 3 Historičnost, eklekticizem, na- rativnost so postali znamenja pos tmoderne arhitekture. II Čeprav A d o r n o v svojem spisu »Funkcional izem danes« (1965) funkc io - nalizma, k i j e bil postmoderna raba in še v e d n o j e , sploh ne pokaže v pravi luči, pa obstajajo presenetljive stične točke na drugi ravni. A d o r n o se o s redo - toči na kritiko Adolfa Loosa, ki zadeva ornament , in poudari , da ima ta kritika svoje korenine v dunajski kulturi, ter tako poveže Loosa s A r n o l d o m Schonber - g o m in Karlom Krausom. Skupni imenovalec nj ihove kulturne kritike j e , da j e ornamentalno vse tisto, kar j e izgubilo svoj funkcionalni in s imbolni p o - men.4 Zaradi A d o r n a j e Loos ločil arhitekturo o d gibanja Arts and Crafts in njihovega ukvarjanja s prefinjenim d izajnom in obrtništvom, pa tudi o d Werk- bunda in njihovega poudarjanja kvalitete materialov. Loos j e , nasprotno , hote l razkriti notranjo logiko arhitekture kot nekaj, kar ni vkl jučeno v soc ia lno p o - dročje. Umik iz obrtništva pa ne p o m e n i trditi, da arhitektura temelji na gol i fantaziji in samoizrazu arhitekta. Arhitekturna domišlji ja ostaja povezana s smotri. Adekvatno razumljena p o m e n i » sposobnost smotrnega artikuliranja prostora. O m o g o č a , da smotri postanejo prostor. Obl ike konstruira g lede na smotre.«5 Osrednje vprašanje, ki ga je zastavil funkcionalizem, zadeva arhitekturno u p o - :< Prim. C. Jencks, The Language of Postmodern Arcliitecture, Academy Press, London 1977. 4 T. W. Adorno, »Funktionalismus heute«, v: Ohne Leitbild. Parva Aesthetica, 2. izdaja, Suhrkamp, Frankfurt am Main 1968, str. 104-127. Angl. prev. J. D. Newman in John H. Smith kot »Functionalism Today«, Oppositions, 17 (1979), str. 31-41, tu str. 32. 5 Adorno, »Functionalism Today«, str. 37. »Vermögen, durch die Zwecke den Raum zu artikulieren, sie Raum werden zu lassen; Formen nach Zwecken zu errichten«, »Funktio- nalismus heute«, str. 119. 1 4 8 A D O R N O IN HEIDEGGER V POSTMODERNI KULTURI IN ZUNAJ NJE rabnost v širšem soc ia lnem kontekstu.1 ' A d o r n o oblikuje svoj odgovor na to vprašanje v dveh smereh: (1) Arhitektura kot umetnost ostaja podre jena zahtevi »smotrnosti brez smotra« , katere paradoksna formula sega nazaj h kantovski estetiki.7 A d o r n o j o formulira, kot da p o m e n i , da arhitekture ne vsrka socialna totalnost. Umet- nost svoj kritični potencial dob i samo, kadar preseže univerzum uveljavljenih socialnih smotrov. (2) Funkcional izem črpa iz utopičnega pogleda na uporabnost, takega, ki usklîyuje ljudi in p redmete ter stvari, k i j ih uporabljajo v vsakdanjem življe- nju. P o m e n i ce lo preseganje racionala družbe dobrin. Prispeva k »srečni upo - rabi« , »stiku s stvarmi onstran nasprotja m e d rabo in neuporabnost jo« . 8 T o socialno kritiko v Adornov i filozofiji j e p o m e m b n o ohraniti v mislih. M e d p o s t m o d e r n i m i misleci s e j e držijo predvsem Lyotard, Spivak in d e n i m o Zygmunt Bauman. M e d p o s t m o d e r n i m i arhitekti s e j e Adornovemu pog ledu na funkciona- lizem najbolj približal A l d o Rossi. V svojem delu L 'architettura délia città ( 1966), ki g a j e treba postaviti o b b o k delu Complexity and Contradiction in Architecture (1966) Roberta Venturija, j e Rossi kritično poudaril, d a j e treba revidirati temel jne predpostavke or todoksnega funkcionalizma. Ne drži, da arhitektur- na f o r m a izhaja iz funkci je . Arhitekturne stavbe ne do l o ča p o p o l n o m a njena socialna funkci ja - A d o r n o v univerzum socialnih smotrov. Odl ična arhitek- turna forma lahko obstaja o b različnih funkcijah - to dokazujejo osupljivi zgo- dovinski primeri , kot sta amfiteater v Arlesu in kolosej v Rimu. Rossi nekako prevede A d o r n o v e kritične refleksije v arhitekturno prakso in zahteva o d ar- hitekta, da konstruira estetske oblike, ki j im b o d o ustrezale različne funkcije." Rossijev pristop odseva A d o r n o v a izjava, da mora arhitektura uskladiti dve skrajnosti: » f o r m a l n o konstrukcijo« in » funkci jo« . Če to ravnotežje ni doseže- no , p o t e m so rezultat arhitekture gole »scene« , se pravi, da prevlada izključ- n o »scensko«. 1" III M e d t e m ko A d o r n o preučuje funkcionalizem z vidika »estetske refleksi- je« ,1 1 pa H e i d e g g e r v delu »Grajenje, prebivanje, mišljenje« (1951) pristopi k ' 'Adorno, »Functionalism Today«, str. 39. 7 Ibid., str. 31, 38-39. 8 Ibid., str. 40. '-' Prim. H. Klotz, Moderne und Postmoderne. Architektur der Gegenwart. 1960-1980, 2. izda- ja, Viegeweg, Wiesbaden 1985, str. 262-264. 111 Adorno, »Functionalism Today«, str. 39. 11 Ibid., str. 40. 1 4 9 H E I N Z PAF.TZOI.D arhitekturi iz ontologije. Neuspehi metafizike silijo f i lozof i jo , da se osredoto - ča na vsakdanje življenje. Nova določitev arhitekture zahteva, da se za adek- vatno izhodišče vzame prebivanje. Trdim, da kasnejša Heidegget jeva misel vse- buje pr imerno pos tmoderno držo, č e j o prisvojimo preko koncepta »kritične- ga regionalizma«, kot g a j e opisal Kenneth Frampton. Heideggerjev tok razmišljanja gre takole. Metafizična misel postavlja raz- merje m e d grajenjem in prebivanjem na tak način, da grajenje postane sredstvo za prebivanje. Prebiti omejitve metafizične naracije p o m e n i na n o v o formul i - rati grajenje in prebivanje z vidika č lovekove biti. Tak premik v paradigmi predpostavlja trditev, d a j e jezik »hiša biti«. Pozabo biti j e m o g o č e preseči samo d o stopnje, da se vpišemo v filozofski »obrat k j ez iku« , ki sta ga prva zagovarjala Herder in Wilhelm von H u m b o l d t in so se k n j emu vrnili Wittgen- stein, Cassirer in Heidegger. Vsi so oblikovali to, kar j e Charles Taylor i m e n o - val »ekspresivna konstitutivna paradigma« jezika.12 Kar zadeva Heideggerja, zanj zatekanje k starodavnim plastem jez ika raz- kriva, d a j e grajenje prvotno p o m e n i l o o b o j e , grajenje kot »go j en j e « in »ne - govanje« narave (latinsko colere, cultura) ter grajenje kot »vzpostavljanje stavb« (latinsko aedijicare). Poleg tega starodavne plasti jez ika razkrivajo, da so bit, grajenje in prebivanje pripadali enemu semantičnemu polju. S p r e m e m b e ling- vistične semantike zrcalijo zgodov ino pozabe biti. Ko si v misli pr ik l i čemo prvotni p o m e n jezikovnih struktur, d o b i m o sredstvo za to, da lahko mislimo relacijsko tkanje grajenja, prebivanja in biti.13 Spet j e jez ik tisti, ki nas lahko nauči razumeti človekovo prebivanje kot način, da o s tanemo umirjeni , da prosto vztrajamo na zemlji.14 Človeška bitja so na zemlji povezana z naravnimi pogo j i . Človeško življe- n j e j e podvrženo r itmom časa, dneva in noč i , pomladi , po le l ja , jeseni in zime. Del človeškega življenja j e obračanje k nadčloveški sferi, tradic ionalno k b o - žanski. Ljudje imajo kot končna smrtna bitja konstitutiven o d n o s d o svoje smrti. Tu z drugimi besedami obnavljam Heidegger jevo razpravljanje o četver- ju, združenju zemlje in neba, božanstev in smrtnikov, kot ontološki proces , ki obdaja življenjskosvetne p o g o j e človeške eksistence. Heidegger j e analiziral posebnosti prebivanja na zemlji v luči dveh gra- denj, ki sta prepleteni s praktičnim življenjem. Preko mosta se vzpostavlja raz- 12 C. Taylor, Philosophical Arguments, Harvard University Press, Cambridge in London 1997, 2. izdaja, str. 101, 109-112, 116, 118. 13 M. Heidegger, »Building Dwelling Thinking«, v: Basic Writings from Being and Time (1927) to The Task of Thinking (1964), predelana in razširjena izdaja, ur., splošen uvod in uvod v vsako pogl. napisal D. Farrell Krell, Harper, San Francisco 1993, str. 347-363, tu str. 349-350. [Slov. prev. M. Heidegger, »Grajenje, prebivanje, mišljenje«, Arhitektov bil- ten, 141-142 (1998), str. 78-83, tu str. 79.] 14 Ibid., str. 350-351. [Slov. prev. str. 79.] 1 5 0 A D O R N O IN HEIDEGGER V POSTMODERNI KULTURI IN ZUNAJ NJE merje m e d o b e m a b r e g o v o m a reke. Pokrajina izhaja, kaže v n e b o nad sabo, a j e hkrati na zemlji. Most narekuje človeške poti. Kolikor mostovi d o b r o funk- c ionirajo , transcendirajo kontinuiteto empir i čno bivajočega (Seiendes). Arti- kulirajo razliko m e d o n t i č n o bivajočim (Seiendes) in onto loško bitjo (Sein). F e n o m e n o l o g i j a življenjskega sveta razkriva, da most vzpostavlja bližino in oddal jenost mest. Mesta so v prostoru in m e d njimi so vzpostavljene speci- fične razdalje. Obl ikuje jo prostor za človeško dejavnost. Te prostore lahko d o l o č i m o g lede na metrična in numerična merila. V takem primeru pa pušča- m o prostor, kot ga izkušajo akterji v življenjskem svetu. Samo tu se prostor razkrije v perspektivi prebivanja. Heideggerjev stavek: »Razmerje človeka in prostora ni nič drugega kot bistveno premišljeno prebivanje,«1"' izgubi svojo nejasnost, če ga osvetlijo f e n o m e n o l o š k e analize avtorjev o d Gastona Bache- larda d o Mauricea Merleau-Pontyja in Charlesa Taylorja. Grajenje kot način prebivanja vzpostavlja vzorce krajev. Razkriva prosto- re; grajenje j e način »snovanja« in »usklajevanja« prostorov.11 ' Arhitekturni proces konstrukcije stavb uporabl ja homogenizirajoče strukturacije prostora, ki so znanstveno stilizirane v geometrij i . Grajenje pa, kot način vzpostavljanja krajev in s tem oblikovanje življenjskega sveta, presega homogenizirajoče struk- turacije. Grajenje ni le arhitektura (kot umetnost) niti gradbena konstrukci- ja . Prav tako pa tudi ni spoj obeh. 1 7 Arhitektura ima svojo osnovo v prebiva- nju. Ne drži, d a j e najprej grajenje, kateremu se mora človek naknadno prila- goditi . Prav nasprotno , prebivanje kot človekova prava bit-v-svetu ima začetno točko : »Le če z m o r e m o prebivanje, lahko gradimo.«18 Dvoumnost i , ki so značilne za Heideggerjevo drugo analizo grajenja, no - torične »schwarzwaldske kmetije«,1 9 lahko postavimo o b stran, če prevedemo n jegovo razmišljanje v Framptonov koncept »kritičnega regionalizma«. Ta pre- v o d je po t reben . G l o b o k o zakoreninjene dvoumnosti kasnejšega Heidegger- j a , če že ne n jegovega ce lo tnega dela, zadevajo koncept človeškega delovanja. Po eni strani i m a m o idejo , d a j e bit kot usodnost vsiljena l judem. Ljudje osta- j a j o podre jen i usodi . Po drugi strani so ljudje izolirani in atomizirani posa- mezniki , ki si, s oočen i s svojo smrtnostjo, o b u p a n o izmišljajo svojo individual- n o avtentično bit. A m e d tema dvema skrajnostma, se pravi, m e d predmoder - n o u s o d n o u s o d o in modernis t i čno samokrepitvijo, m o r a biti neko vmesno pol je . He idegger jevo aktivno sodelovanje v totalitarističnem gibanju nacio- nalsocializma kaže na dejstvo, d a j e bil ujetnik teh dvoumnosti . Vmesno polje 15 Ibid., str. 359. [Slov. prev. str. 82.] 111 Ibid., str. 360. [Slov. prev. str. 82.] 17 Ibid., str. 361. [Prim. slov. prev. str. 82.] 18 Ibid., str. 361. [Slov. prev. str. 82.] Ibid., str. 361-362. [Slov. prev. str. 82.] 1 5 1 H E I N Z PAETZOI.D m e d p r e d m o d e r n o usodo , ki obvladuje posameznike , p o eni strani in indivi- dualistično samokrepitvijo p o drugi strani so obdelal i avtorji, ki so ustrezno poudarili individualno in kolektivno človeško delovanje ter m o r a l n o o d g o - vornost, ne da bi zanemarili vtkanost posameznika v svet, ki vključuje tako naravo kot intersubjektivno skupnost drugih. T u mislim na Merleau-Pontyja, Hannah Arendt,211 Emanuela Levinasa, Paula Ricouer ja in Charlesa Taylorja. S k u p n o j i m j e oboje , nasprotovanje p r e d m o d e r n i usodi kot tudi modernist ič - ni samokrepitvi izoliranih posameznikov, zato bi nj ihove p o p o l n o m a različne drže označil kot reflektirano postmoderne . Ta pozicija postmodernega o d p o r a d o silne nagnjenosti m o d e r n i z m a k internacionalnemu stilu in estetsko neref lektiranemu funkcional izmu v arhi- tekturi j e j e d r o koncepta »kritičnega regionalizma« Kennetha Framptona. Zaznamoval j e pristno držo v p o s t m o d e r n e m diskurzu, ker ni negiral ne m o - dernih tehnologij , kot so prefabrikati, ne univerzalnih vrednot , povezanih z m o d e r n o , kot so svoboda posameznika, ustavna liberalna država in tako na- prej. Kljub vsemu j e glavno zanimanje »kritičnega regionalizma« p o n o v n a artikulacija regionalno do ločenih arhitekturnih oblik, ne da bi zanemarili ostali moderniziran svet. Frampton aludira na p o m e m b n e arhitekturne prak- se, ki segajo o d Jörna Utzona preko nizozemskega strukturalizma (A ldo van Eyck, H e r m a n Hertzberger, Lucien Lafour, Piet B l o m ) d o Size Vieira, Maria Botte, Tadaa Anda in Alvarja Aalta.21 rv H e i d e g g e r j e vstopil v p o s t m o d e r n o kulturo prek briljantne estetike osci- lacije Giannija Vattima. Taka estetika se lahko spopade z izzivi p o s t m o d e r n e družbe kot družbe množičnih medijev in komunikaci je . Vattimova estetika oscilacije j e rezultat skupnega branja dveh besedil , ki sta izšli leta 1936: slav- nega spisa Walterja Benjamina »Umetnina v času, ko j o j e m o g o č e t ehn i čno reproducirati«2 2 in Heideggerjevega »Izvira umetniškega dela«.2 3 20 Prim. moj spis »Die Bedeutung von Kants dritter Kritik für die politische Philoso- phie in der Postmoderne. Zu Hannah Arendts Lektüre der 'Kritik der Urteilskraft' als Kants politische Philosophie«, v: U. Franke (ur.), Kants Schlüssel zur Kritik des Geschmacks. Sonderheft des Jahrgangs 2000 der Zeitschrift für Ästhetik und Allgemeine Kunstwissenschaft, Fe- lix Meiner, Hamburg 2000, str. 189-208. 21 K. Frampton, Modern Architecture. A Critical History, predelana in razširjena izdaja, Thames and Hudson, London 1985, str. 313-327. Prim. analizo v moji knjigi: Profile der Ästhetik. Der Status von Kunst und Architektur in der Postmoderne, Passagen, Dunaj 1990, str. 167-170; in moj spis »Architektur und Urbanität. Umrisse einer kritischen Philosophie der Stadt«, v: Journalof TheFaculty of Letters, University of Tokyo, Aesthetics, 14 (1989), str. 43-63; tu str. 55-61. 22 [Slov. prev. v W. Benjamin, Izbrani spisi, Studia humanitatis, Ljubljana 1998, str. 147- 176.] 1 5 2 A D O R N O IN H E I D E G G E R V POSTMODERNI KULTURI IN ZUNAJ NJE O b e besedili govorita o razumevanju umetnosti, ki daleč presega okvir metafizike. Metafizična estetika j e zajela umetnost p o d rubriki harmonije in perfekcije.2 4 V nasprotju s to tradicijo Benjamin povezuje izkušnjo umetnosti v medijski družbi z izkušnjo šoka, Heidegger pa uporablja izraz Stoss (uda- rec) .2 3 Benjamina zanima filmska izkušnja kot tista, ki postavlja izziv vizualni percepc i j i , ker se p o d o b e hitro in pogosto menjajo. Kakor hitro si v duhu o b l i k u j e m o e n o p o d o b o , j o že nadomesti naslednja, na katero se mora jo pri- lagoditi naše o č i in naš duh. Benjamin povezuje film z m o d e r n i m življenjem v metropo l i in zaključi, d a j e film »umetniška oblika, ki ustreza povečani smrtni nevarnosti , s katero se s ooča današnji človek«.20 Heideggerjevski Stos je obar- van bol j eksistencialistično. Tesnoba j e temeljni modus Daseina. V ospredje stopi takoj, ko h o č e m o dojeti svet kot celoto. Soočeni smo z neuspehom, da bi stvari postavili v zgolj logični red. Izkušamo pomanjkanje zadostnega po- m e n a ali smisla. Natanko tu n a j d e m o skupno polje Benjaminove in Heideggerjeve esteti- ke. O b a konceptualizirata umetnost kot nekaj, kar vodi k dezorientaciji. Pred- vzpostavljene mreže p o m e n a razpadejo. Ta vidik stopi v ospredje, če poudari- m o Heidegger jevo »iz-delovanje« (Herstellung) zemlje, kot predlaga »Izvir umet- niškega dela«.2 7 Drugi vidik Heideggerjevega koncepta umetnosti , tisti, ki ka- že k »snovanju sveta«, ima svojo analogijo v benjaminovskem poudarku nuj- nosti obl ikovanja novih p o m e n o v z ustvarjanjem alegoričnih znakov. Po Pad- cu, pravi Benjamin, j e č lovek obso jen na to, da si vedno znova izmišlja nove znake, ker j e bil izgubljen pravi simbolni p o m e n stvari. Metafora zemlje pri He idegger ju vključuje konotaci je , kot so »neizčrpni« potencial interpretaci- j e , nerazkrit p o m e n , nejasnost. Medtem ko svet označuje odprtost, pa, nas- pro tno , zemlja kaže k »n i ču« , »splošni neutemeljenosti« in » n e p o m e m b n o - sti«.28 O b a , H e i d e g g e r in Benjamin, prelomita s tradicionalno estetiko o d Ari- stotla d o Kanta in Hegla. Tu so o umetnosti vedno znova razmišljali v okviru »Geborgenheit« (varnosti) , »orientaci je« in »ponovne orientacije«. Estetika j e 2:1 Sledim obrisu Vattimove estetike, ki sem ga podal v svoji knjigi The Discourse of the Postmodern and the Discourse of the Avant-Garde, Jan van Eyck Akademie, Maastricht, str. 38- 48. 24 G. Vattimo, The Transparent Society, prev. David Webb, Polity Press, Cambridge in Oxford 1992, str. 46. 25 Ibid. 2li Nav. v ibid. [Slov. prev. str. 172 op.] 27 M. Heidegger, »The Origin of the Work of Art«, v: Basic Writings, str. 143-203, tu str. 188-189. [Slov. prev. »Izvir umetniškega dela«, v: M. Heidegger, Izbrane razprave, Cankar- jeva založba, Ljubljana 1967, str. 237-318, tu str. 286.] 28 Vattimo, op. cit., str. 53. 1 5 3 H E I N Z PAETZOI .D zagotavljala, da s e j e človek prilegal svetu (Kant), da bi moral postati d o m a č (heimisch) s svetom (Hegel ) . Nasprotno pa Benjamin in H e i d e g g e r s svojim poudar janjem šoka in Stossa gledata na umetnost kot na sredstvo za povzroča- nje dezorientacije in oscilacije. Vattimovo pos tmoderno branje o b e h skupaj, H e i d e g g e i j a in Benjamina, ponuja sugestivno interpretacijo n june skupne osnove g lede vprašanja tehno- logije. Heidegger postavlja tehnologi jo p o d kategori jo Ge-stella (uokvirjanja). Tehno log i ja j e »postavje«. Človek postavi stvari kot ob jekte manipulaci je . A v zameno se mora človek spopasti z novimi zahtevami, ki izhajajo iz manipulaci - j e . Za Heidegger ja je tehnologija i z jemno ambivalentna. Po eni strani d o p o l - njuje metafiziko. Izraža najvišjo točko pozabe biti. T o d a p o drugi strani j e »Ge-stell«, kot navaja Vattimo, »prvi, zatiralski preblisk Ereignisa«, torej d o g o d - ka biti.29 Za Heideggerja, pa tudi za Benjamina, ostaja bistvo tehnolog i je manipu- lacija vseh stvari. Tehnologi ja v istem trenutku izraža dovršitev in k o n e c meta- fizike. Dihotomije , ki j ih implicira meta f i z ika -narava kot mesto nujnosti pro - ti človekovi svobodi kot komplementarnemu narave - izgubi jo svoj p o m e n . Posledica j e , da prevlada izkušnja nestalnosti in odvečnosti . In natanko za to gre pri postmoderni medijski družbi. Vod i k »slabljenju« samega p o j m a real- nosti kot stabilne entitete. Prav tako kot družba spektakla, o kateri so govoril i situacionisti, ni družba golega videza, s katero manipulira oblast, pač pa druž- ba, v kateri se realnost predstavlja kot mehkejša in fluidnejša, tudi estetika oscilacije, ki j o zagovarjata Benjamin in Heidegger , poudar ja »dezor ientac i - j o « in » igro« , »šibko« bit.30 V T o j e pr imerno mesto za vmesen razmislek. Vatt imo j e postavil He ideg - gerja v pos tmoderno kulturo, a to j e lahko storil le tako - prav genia lno — da j e preskočil po jem, k i j e bil osrednjega p o m e n a za Heidegger ja : resnico. T u vsekakor ostaja resen problem. Za estetike bi utegni lo biti vse v redu, če j e resnica pripisana umetniškim d e l o m in nj ihovim sposobnost im razkrivanja sveta. A Heidegger se ne ustavi tu. O b i č a j n o spreg ledamo, da He idegger v svojem »Izviru umetniškega dela« aplicira k o n c e p t resnice na umetnost , p o - leg tega pa na »državotvorno dejanje« , »bistveno žrtev«, »mišl jenje biti«. Re- snico eksplicitno umakne iz znanosti.31 Nikakor ne m o r e m o postaviti, da so te refleksije neresnične, ker n imajo nadaljnjih določitev. Postmoderno misel j e povzroči l vpog led , da ima m o d e r - 2!l Nav. v ibid.., str. 56. 30 Ibid., str. 59. 31 Heidegger, »The Origin of the Work of Art«, str. 186-187. [Slov. prev. str. 289.] 1 5 4 A D O R N O IN HEIDEGGER V POSTMODERNI KULTURI IN ZUNAJ NJE na dva obraza. Po eni strani m o d e r n a spodbuja vzpostavljanje ustavne liberal- ne države, ki j amč i , da človeška bitja niso prikrajšana za svoje dostojanstvo, svojo individualno s v o b o d o , pa tudi dobrobit . Po drugi strani pa so bile rezul- tat m o d e r n e u s o d n e katastrofe, ki j ih j e pokazal totalitarizem Hitlerjevega holokavsta in Stalinovega arhipelaga Gulag. Razkritje notranjih napetosti in kontradikcij m o d e r n e sodi h koristnemu postmodernizmu, ki sta ga m e d dru- gimi zagovarjala Zygmunt Bauman in Jean-François Lyotard in nadaljevala Horkhe imer jeva in A d o r n o v a Dialektika razsvetljenstva (1947) . H e i d e g g e r se o č i tno ni zmenil za priprave na holokavst, ki so se takoj začele okol i njega. A še huje j e , d a j e rade volje pomagal odpustiti f i lozofa Richarda Hônigswalda z mesta rednega profesorja na mùnchenski univerzi leta 1933 zaradi n jegovega judovstva.32 T e m u osebnemu neuspehu velikega misleca ni m o g o č e nikoli odpustiti. A namesto da bi objokoval moralno skorumpiranost velikega misleca, b o m potegni l naslednji zaključek. Pozicija, ki j o j e m o g o č e braniti in ki j o obl ikuje pos tmoderna misel, mora predpostavljati tak koncept kulture, ki pou- darja pluralnost »s imbolnih obl ik« v Cassirerjevem p o m e n u besede. Vsaka o d njih ima sposobnost razkrivanja sveta. Vse skupaj pa bi se lahko združile v nekaj takega, kot j e resnica. Miti, umetnost, religija, znanost, politika, tehno- logija, morala, zakon, zgodovina, jezik so različne niti človeške kulture, ki č loveškim bitjem o m o g o č a j o , da se umaknejo iz teme in se osvobodi jo . T o d a hkrati j e m o d e r n a kultura ogrožena, ker j e žrtev usodnih katastrof m o d e r n e totalitarne države, m o d e r n e g a verskega fundamentalizma in strukturno na- pačnih po jmovanj drugih kultur, kot so m e d drugim pokazale kulturne razi- skave, ki segajo o d Orientalizma Edwarda Saida (1978)33 d o dela The Invention of Africa (1988) Valentina Y. Mudimbeja. Ce v e m o , da č loveško kulturo sestavlja različnost s imbolnih oblik, se zdi, d a j e najbol j razumno reči skupaj z Richardom Rortyjem in Nelsonom G o o d - m a n o m , d a j e treba resnico vreči z njenega prej privilegiranega položaja. Bolj pr imerna se zdi pragmatična »pravilnost«. Ta koncept ne zanikuje, d a j e v vsaki o d s imbolnih oblik, ki j i m j e G o o d m a n rekel »načini ustvarjanja sveta«, shranjena p o ena sestavina resnice. 32 Za analizo prim.: T. Rockmore, »Philosophie oder Weltanschauung? Über Heideg- gers Stellungnahme zu Hönigswald«, v: W. Schmied-Kowarzik (ur.), Erkennen Monas Spra- che. Internationales Richard-Hönigswald-Symposion Kassel 1995, Königshausen und Neumann, Würzburg 1997, str. 171-179. 33 [Slov. prev. E. W. Said, Orientalizem. Zahodnjaški pogledi na Orient, Studia humanitatis, Ljubljana 1996.] 1 5 5 H E I N Z PAETZOI .D VI Sedaj se b o m zapletenega vprašanja resnice pri A d o r n u bol j dotaknil , kot pa ga v popolnost i analiziral. Že na začetku j e treba poudariti , da ima A d o r - nov koncept dve sestavini, socialnokritično in epistemsko. Vpel jan j e negativ- no. Umetniška dela razkrivajo neresnico obsto ječe družbe in samo tako kaže- j o na resnico, ki pa j o j e treba shraniti kot n j ihovo »vsebnost resnice« (Wahr- heitsgehalt) s fi lozofsko interpretacijo.34 A d o r n o enači reševanje vsebnosti re- snice umetniških del z reševanjem uganke, ki j o zastavlja vsako umetniško de lo . Ko se lotevamo enigmatičnosti umetniških del, razkrivamo n j ihovo notran jo logiko.35 Notranjo logiko umetniških del j e m o g o č e doumet i s fdozo f sko mislijo tako, da se razplete mimetična dialektika umetniškega dela in konstrukcije. Nato j e m o g o č e pokazati, da umetniška dela rešujejo ne ident i čno , kar p o m e - ni (1) epistemsko partikularno v nasprotju z univerzalnim,31 ' (2) soc ia lno zatr- to drugost,37 (3) heterogenost in ne že tvorjeno.38 Odveč j e poudarit i , da se moj p red log reformuliranja resnice v umetnosti kot sposobnost i razkrivanja sveta in novega uokvirjanja resnice kot pragmatične pravilnosti z e n o k o m p o - nento resnice ne nanaša samo na Heidegger ja , ampak tudi na A d o r n a . VII Namesto da bi nadaljeval z razpravo o ključnih po jmih A d o r n o v e esteti- ke, kot so oblika, tehnika ali stil, b o m v naslednjih razdelkih svoje razprave osvetlil tri področ ja postmoderne misli, ki so j i m A d o r n o v e misli na tak ali drugačen način vtisnile pečat. Med pos tmodern imi f i l ozo f i j e še zlasti Lyotard S4 t \v. Adorno, Aesthetic Theory, G. Adorno in R. Tiedeman (ur.) (1970), na novo prev., ur. in napisal prev. uvod Robert Hullot-Kentor, The Athlone Press, London 1999. Mehko vezana izdaja, str. 127, 236-237. [T. Adorno, Ästhetische Theorie, Gesammelte Schrif- ten 7, Suhrkamp, Frankfurt am Main 1970; slov. prev. 1. pogl. »Umetnost, družba, esteti- ka« v: J. Vrečko (izbr.), Misel o moderni umetnosti, Mladinska knjiga, Ljubljana 1981, str. 93-110.] 35 Ibid., str. 136. [Adorno, Ästhetische Theorie, str. 184.] 311 Ibid., str. 101: »Resnica umetniških del je odvisna od tega, ali jim uspe vsrkati ... to, kar pojmu ni identično, kar je glede na ta pojem naključno.« [Adorno, Ästhetische Theorie, str. 155.] 37 Ibid., str. 4: »Estetska identiteta naj podpira tisto neidentično, ki ga zatira vsiljevanje identitete v realnosti.« [Slov. prev. str. 97.] 38 Ibid., str. 176: »Umetniška dela sintetizirajo nezdružljive, neidentične elemente, ki se obregajo drug ob drugega; zares poskušajo procesualno poiskati identiteto identičnega in neidentičnega, kerje celo njihova enotnost samo element in ne magična formula celo- te. Procesualni značaj umetniških del se konstituira tako, da imajo kot artefakti, kot ne- kaj, kar je naredil človek, od vsega začetka svoje mesto v 'domačem polju duha', a da bi postali samoidentični, potrebujejo svoje neidentično, heterogeno, ne že tvorjeno.« [A- dorno, Ästhetische Theorie, str. 263.] 1 5 6 A D O R N O IN HEIDEGGER V POSTMODERNI KULTURI IN ZUNAJ NJE v svoji f i lozofi j i umetnost i prevzel Adornove navdihe in j ih uresničeval. Nato se b o m na kratko posvetil A d o r n o v e m u vplivu na okoljsko estetiko. Na koncu se b o m posvetil p o s t m o d e r n i m razpravam o kulturni industriji. VII Lyotardovo estetiko v glavnem označujejo kot estetiko sublimnega. Vseka- kor p a j e estetika avantgarde. Čeprav Lyotard samo občasno črpa pri Heideg- gerju - osrednj i k o n c e p t t u j e »dogodek« 3 9 - še posebej veliko dolguje Ador - nu. Lyotard je umetniški avantgardni projekt poimenoval projekt nenehnega eksperimentiranja, spodbijanja vzpostavljenih kodov vizualne kulture in proble- matizacije notranje logike umetnosti.4 0 Vse to kaže n a A d o r n o v o dediščino. A to še zdaleč ni vse. Lyotard j e pobral A d o r n o v koncept »mikrologi j« , s katerim j e A d o r n o v svoji Negativni dialektiki (1966) poskušal najti svojo p o t v razmišljanje in pisanje v trenutku, ko j e bi lo treba »metafiziko« pobrati v nje- n e m » p a d c u « . T o j e , kot se b o m o spomnili , A d o r n o v način predelave usodne katastrofe m o d e r n e , ki s e j e pokazala z Auschwitzem.41 Lyotard to pove tako- le. Prav tako kot j e »velika« filozofska misel, »velika zgodba« , o b svojem pro- padu pustila nekaj, kar ni bi lo mišljeno, kar p a j e bilo še treba misliti, vpiše avantgardistični poskus »pojav čutnega zdaj « kot nekaj, česar ni m o g o č e »pred- staviti« in kar se b o še m o r a l o predstaviti o b »zatonu velikega reprezentacij- skega slikarstva«. O b e h premikov, filozofskega, pa tudi estetskega, ne zanima, kaj se dogaja z estetsko ali d ružbeno subjektivnostjo, a m p a k j u bolj zanima »privacija«. Pri umetnosti j e osrednje vprašanje »Se godi?« Umetniško de lo priča o » d o g o d k u « . Lyotard se strinja z A d o r n o m , d a j e m o g o č e samo »zares veliko umetnost« enačiti z »ognjemetom« . 4 2 K o n č n o Lyotard brani A d o r n a (in Benjamina) pred habermasovskimi obtožbami , ker sta podvomi la o razsvetljenskem projektu.43 Z e n o besedo, Lyotard prevzame in nadaljuje A d o r n o v o misel, da moderni umetnosti grozi- j o sile, kot so industrija, napredujoč i kapitalizem, prevladujoči konformizem s svojimi zahtevami p o sporoči lnosti umetnosti. Lyotard, da bi potegnil esteti- k o iz heglovskega idealizma in nostalgičnega romanticizma, radikalizira Be- * J.-F. Lyotard, »The Sublime and the Avant-Garde« (1984), v: The Lyotard Reader, ur. Andrew Benjamin, Blackwell, Oxford in Cambridge Mass. 1989; tu str. 197. [Slov. prev. »Sublimno in avantgarda«, M'Ars, 4 (1991), str. 26-32, tu str. 26.] 40J.-F. Lyotard, »Philosophy and Painting in the Age of Their Experimentation: Contri- bution to an Idea of Postmodernity«, v: ibid., str. 181-195. 41 J.-F. Lyotard, »The Sublime and the Avant-Garde«, str. 208. 42J.-F. Lyotard, »Acinema« (1978), v: The Lyotard Reader, str. 169-180, tu str. 171. 43 J.-F. Lyotard, The Postmodern Condition. A Report on Knowledge, prev. G. Bennington in B. Massumi, predgovor F.Jameson, Manchester University Press, Manchester 1991, str. 72-74, 76. 1 5 7 H E I N Z PAETZOI .D njaminovo in Adornovo misel. Eksperimentalni d u h umetnost i m o r d a n i m a omejitev, ne zaradi po jma izkušnje v nasprotju z in formac i j o (v Ben jamino - vem pr imeru) , ne zaradi »resnosti« (kot zahteva A d o r n o ) . 4 4 Čeprav j e Lyotardov pos tmodern izem skladen z m n o g i m i A d o r n o v i m i interesi, p a j u ločuje to, d a j e Lyotard naredil iz filozofskega »obrata k j ez iku« operativo, katere obrat spreminja A d o r n o v heglovski marksizem. Lyotard u p o - rablja teorijo jezikovnih iger poznega Wittgensteina, da bi reartikuliral filozo- fijo kot kulturno in pol it ično b o r b o , konflikt, odpadništvo. S te perspektive Lyotard v svojem Le Différend (1983) reformulira A d o r n o v e »Meditaci je o m e - tafiziki« in »Po Auschwitzu«, kjer s e j e A d o r n o premaknil v smeri p o s t m o d e r - ne misli.45 Tule sem skeptičen d o Lyotardovega pristopa k tej stvari. N jegov a rgument j e brezpogojen. Auschwitz, pravi Lyotard, j e brez heglovskega »Re- sultata« (rezultata). Povzroča samo tišine: » T e tišine prekinjajo verigo , ki iz- haja iz njih, deportirancev, in njih, SS, in gre k nam, ki o njih govor imo . « 4 0 Bolj se zavzemam za linijo, ki stajo predlagala in razdelala Hannah A r e n d t in Zygmunt Bauman. Njuna linija predlaga analizo totalitarizma kot t emne stra- ni moderne , da bi j o empir ično razumeli in, kot nadaljuje Arendtova, da bi se vključili v dejavnost sodbe , k i j e p o m e m b n a sestavina pol i t ične akcije. Skeptičen sem tudi, kar zadeva Lyotardovo podel jevanje superiornosti sublimnemu kot definitivni estetiki pos tmoderne . T e m u oporekam. 4 7 Prav go - tovo BarnettNewman, Malevič, Mondr ian ali Beckett podp ira jo tako estetiko. Kaj pa Wil lem de Kooning , Henri Matisse, Lawrence Weiner , Joseph Kossuth, Cindy Sherman? Vsi ti izpolnjujejo Lyotardove kriterije - raziskovanje umet- niških sredstev, eksperimentalnost, prevpraševanje vzpostavljene vizualne kul- ture - a njihova dela bi težko postavili v kategori jo sublimnega. Lyotard tu sklepa prehitro. Iz pravilne observacije, d a j e lepota v m o d e r n i in p o s t m o d e r - ni umetnosti izgubila svoj osrednji p o m e n , po tegne nedomiš l j en zaključek, d a j e zavladalo sublimno. Adornova estetska teorija ni implicitna estetika sublimnega, kot trdi Wol f - gang Welsch.48 Priznati j e treba, d a j e A d o r n o v poudarek na negativnosti ze lo blizu sublimnemu. V Estetski teoriji na jdemo prav obširen od l omek , ki se ukvarja 44J.-F. Lyotard, »Philosophy and Painting in the Age of Their Experimentation«, str. 191-192. 4r'J.-F. Lyotard, The Different!. Phrases in Dispute, prev. G. Van Den Abbeele, Manchester University Press, Manchester 1988, str. 86-106. 4li Ibid., str. 106. 47 Bolj podrobno sem se z Lyotardovim postmodernizmom ukvarjal v svoji knjigi: The Discourse of Postmodern and the Discourse of the Avant-Garde, str. 14—30, 82-92. 48 W. Welsch, »Adornos Ästhetik: eine implizite Ästhetik des Erhabenen«, v: C. Pries (ur.), Das Erhabene. Zwischen Grenzerfahrung und Größenwahn, VCH, Acta humaniora, Wein- heim 1989, str. 185-213. 1 5 8 A D O R N O IN H E I D E G G E R V POSTMODERNI KULTURI IN ZUNAJ NJE s sublimnim.4 0 Welsch zaide, k o iz estetike sublimnega naredi primo pliilosop- hio, Prvo Filozofijo.5 0 T o j e p o p o l n o m a nezdružljivo s pos tmodernim antifun- dac i ona l i zmom, ki so ga poudarjali Lyotard, Rorty in m n o g i drugi, pa seveda tudi v luči A d o r n o v e kritike Ursprungphilosophie o izvorih in prvih počelih/ '1 VIII Če se i z o g n e m u temu, da bi Adorna prehitro postavili p o d estetiko sub- l imnega, n a m to o d p r e oči za naslednje: d a j e njegova estetska teorija veliko prispevala k vprašanju, k i j e zaznamovalo pos tmoderno kulturo: tj. estetika na- rave ali okoljska estetika. V nemških razpravah j e m o g o č e videti veliko prekri- vanj m e d A d o r n o m in s o d o b n i m i pisci. Gernot B ó h m e poudarja telesne se- stavine vsake estetske izkušnje narave, kar zrcali A d o r n o v o zanimanje za so- matsko. Kontemplativna drža Martina Seela, ki nakazuje zlom utrjenih arti- kulacij sveta, izpeljuje A d o r n o v o razmišljanje, d a j e » lepo« v naravi »sled nei- dent i čnega v stvareh«/ '2 Estetske izkušnje narave spodbujajo našo domišljijo, pravi Seel, ker zaznavamo pokraj ino v skladu s slikami Williama Turnerja ali Caspaija Davida Friedricha. V tem primeru model i v umetnosti spodbudi jo našo sposobnost imaginacije, še več, j o iz jemno okrepijo. B ó h m e poudarja, da se estetske izkušnje narave naslavljajo na atmosfersko, na ubranost okolja. T u j e seveda vključen H e i d e g g e r kot mislec faktičnosti Daseina in njegove at- mosferske ubranosti (Stimmung). Estetika narave vodi v revizijo koncepta es- tetskega ujemanja. Ujemanja naj ne bi razumeli več kot izpostavljanje temelj- ne ideje, kot j e menil Hegel , pač pa kaže na kratkotrajno kot na pozitivno vrednost. Moja p o a n t a j e , d a j e m o g o č e veliko stvari v sodobnih pristopih k okoljski estetiki ceniti kot rafiniranosti, transformacije in nujne diferenciacije Ador- nove misli. V e n d a r pa imam m o č a n razlog za to, da menim, da bi se morali vrniti k A d o r n u . Vrednost njegovega pristopa je, da ne ločuje estetike v smislu f i lozof i je umetnosti in estetike kot estetike narave. A d o r n o podvomi v premi- ke m o d e r n e estetike v smeri ekskluzivnega osredotočanja na fi lozofi jo umet- nosti. Ta premik sta vpeljala Schelling in Hegel , ohranil pa g a j e Lyotard. Sedaj lahko v id imo, zakaj estetika sublimnega ne zadošča. Sploh ne gre za reprezentativno estetiko pos tmoderne , ker ne najde dostopa do estetike na- rave. Ravno tu so n jene meje . Adornova estetska teorija j e zelo vplivna v post- m o d e r n i h razpravah o okoljski estetiki, ker nas ne sili, da bi morali izbirati 4'J Adorno, Aesthetic Theory, str. 194-199. ™ Welsch, op. cit., str. 212-213. 51 Adorno, Aesthetic Theory, str. 2-3. [Adorno, Ästhetische Theorie, str. 11-12.] 52 Ibid., str. 73. 1 5 9 HF.INZ P A E T Z O L D bodisi m e d filozofijo umetnosti bodisi estetiko narave. Prav nasprotno , nalo- ga estetike j e , da poveže o b e veji, ne da bi izigrala e n o proti drugi.5 3 IX Preden končam, bi rad potegnil samo še en kratek zaključek. A d o r n o j e bil s svojo teorijo kulturne industrije hkrati T; pos tmodern i misli in zunaj nje. Za m n o g e (postmoderne) avtorje j e bila ta teorija cilj kritike. Nekateri so dejali, d a j e spregledala emancipatorni potencial , ki ga implicira džez.54 Drugi so trdili, da so zaradi tehnološkega razvoja zadnjih let, še zlasti razvoja, poveza- nega z glasbo, Adornove teoretične distinkcije brez smisla.55 A d o r n o v koncept kulturne industrije ostaja v pos tmodern i misli in zunaj nje, ker s e j e v postmoderni kulturi zabrisala predpostavl jena l očn ica m e d visoko kulturo in množ i čno kulturo. V skladu s tem j e bil p o p art zadnja avant- garda in hkrati konec vsakega avantgardnega pristopa. Pos tmoderna kultura j e onkraj »velikega razcepa«, k i j e ločeval visoko in m n o ž i č n o kulturo.5 0 Moje mnen je pri tej stvari j e , da p o t r e b u j e m o rafinirano distinkcijo m e d pravo umetnost jo in kulturno industrijo. Danes utegne biti težko potegnit i ločnico . Opiram se na Lamberta Zuidevaarta in predlagam tretje po l j e m e d umetnostjo, kulturno industrijo in na n o v o pora ja jočo se demokrat i čno umet- niško j avno kulturo. Dandanes postaja umetnost vse bol j žrtev globalizirane- ga tržnega gospodarstva.57 Poznavanje s o d o b n e g a umetniškega sveta nam b o potrdilo , da kriteriji za umetniško od l i čnost še v e d n o obstajajo, a spajanje sil kapitala in države ne zagotavlja več, da b o kvaliteta prišla d o javnosti . Opazi - m o lahko kontinuiteto m e d tistimi umetniki , ki razstavljajo v slavnih galerijah in na mednarodnih razstavah, ter tistimi, katerih kvaliteta dela ni nič slabša, a skoraj nim^go možnosti, da bi v tržni dirki uspeli. Ta argument pa predpostavlja razlikovanje m e d umetniškim eksperimen- tiranjem v pravem p o m e n u besede in produkti kulturne industrije. Sem se umešča Lyotardovo ločevanje pristnega pos tmodern izma in n jegove »mlaha- r'3 Z relevantnostjo Adorna za sodobno okoljsko estetiko sem se podrobneje ukvarjal v članku »Adorno's Notion of Natural Beauty: A Reconsideration«, v: T. Huhn in L. Zuider- vaart (ur.), The Semblance of Subjectivity. Essays in Adorno's Aesthetic Theory, MIT, Cambridge Mass. in London 1997, str. 213-235. r'4 J. Bradford Robinson, »The Jazz Essays of Adorno. Some Thoughts on Jazz Recep- tion in Weimar Germany«, Popular Music, 13 (januar 1994), str. 1-25. 55 R. Behrens, Pop, Kultur, Industrie. Zur Philosophie der populären Musik, Königshausen und Neumann, Würzburg 1996. 5n A. Huyssen, After the Great Divide. Modernism, Mass Culture and Postmodernism, Macmil- lan, London 1993. r'7 L. Zuidevaart, »Autonomy, Negativity, and Illusory Transgression. Menke's Decon- struction of Adorno's Aesthetics«, Philosophy Today, 1999, str. 154-168. 1 6 0 A D O R N O IN HEIDEGGER V POSTMODERNI KULTURI IN ZUNAJ NJE ve« verzije.58 P o eni strani i m a m o pos tmoderno kulturo kot kulturo spora, odpadništva in boja. Po drugi strani j e represivna strpnost, se pravi sprejema- nje vseh stališč in m n e n j brez razprav, grožnja mlahave, afirmativne postmo- derne . T o j e pos tmoderna , v kateri j e vse sprejemljivo. X N o b e d e n o d osrednj ih p o j m o v postmoderne kulture - navzkrižje [diffé- r e n d ] , simulaker, ironija, pastiš, multiplo kodiranje, sublimno, d v o u m n o s t - ne izhaja iz Heidegger ja ali Adorna . Oba pa sta zaznamovala pos tmoderno kulturo. He idegger in A d o r n o sta omogoč i la okoljsko estetiko. Heidegger j e p o m a g a l oblikovati kritični regionalizem kot pozici jo, ki j o j e m o g o č e braniti v pos tmodern i teoriji arhitekture. Navdihnil j e koncept šibke Biti, ki podpira estetiko oscilacije. Čeprav m o r d a ne m o r e m o postaviti A d o r n a pod estetiko subl imnega, pa Lyotard reartikulira držo, k i j e Adornu blizu: o b a vidita umet- nost kot nekaj, kar aludira na nekaj zunaj socialne imanence. Pomen Heideg- gerja in A d o r n a j e danes v tem, da sta pomagala na novo kartirati postmoder- n o . Ker vanjo nista bila p o p o l n o m a potopl jena, omogočata nam, da nanjo p o g l e d a m o z distance. A d o r n o pomaga uveljaviti Lyotardov razcep med mla- havo in opravičljivo verzijo pos tmoderne , o b črtah, ki ločuje jo čisto zabavo kulturne industrije o d umetnosti . Konec ponovnega kartiranja postmoderne kulture bi bi lo m o g o č e opisati kot iskanje etike pravšnj osti. Prevedla Valerija Vendramin r'8 Lyotard, The Postmodern Condition, str. 71, 76. 1 6 1