riMfMinO DlOCOnu f UUVUVRN. Leto XXI.. št. 9 LJubljana, sobota 13. januarja I940 Cena 2 Bii Upravmštvo iiubliano, Hnatlievo t - releton Uev 3122. 312 3124, 3126 3126 Inseratm oddelek: Ljubljana, Selen-burgovo ul - Tel 3492 m 33% Podružnico Maribor: Graiski trg it. 7. Telefon št 2455. Podružnica Celie Kocenova ulica 2 Telefon it 190 Računi ari oošt ček zavodht Ljubljana it. 17-749. izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnino znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana Knafi|evo ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124. 3125. 3126; Maribor, Grajski trg štev 7 telefon štev 2455; Celje. Strossmayerjeva ulica štev 1, telefon štev 65 Rokopisi se ne vračajo beneškega sestanka Rim, 11. januarja. Ugodni odmev beneškega sestanka po vsej Evropi se beleži v Italiji z zadoščenjem. V krogih rimske diplomacije sodijo, da je ta sestanek bil prvovrstnega pozitivnega pomena za oču-vanje miru na Balkanu. Posebno daleč je šla pariška katoliška »Action Fran-?aise«, ki poveličuje fašistično Italijo, češ da prevzema zopet dediščino starega Rima, ko brani Evropo pred barbarstvom. Po zanesljivih informacijah se sme vzeti za gotovo, da je italijanski diplomaciji uspelo pridobiti Madžarsko za to, da odloži svoje pokrajinske zahteve do konca vojne, ko se bo vsa Evropa na novo urejala. Proti argumentu, da bo na koncu vojne odločal tisti, ki bo zmagal, in da države, ki v vojni ne bodo sodelovale, ne bodo imele velike besede, se postavlja teza, da se vojna tokrat ne bo za1 ' j učila na način kakor leta 1918., temveč s kompronvsom, pri katerem bodo sodelovale vse inte-resirane države. Madžarska se torej ničemur definitivno ne odpoveduje. Njene zahteve ostanejo samo »in suspen-so«. Sedaj gredo vsi napori za tem, da se med Rumunijo in Madžarsko glede na skupno nevarnost najde modus vi-vendi. Tudi o tem ne more biti dvoma, da je Italija zagotovila Madžarski stvarno pomoč, ako bi bila slednja ogrožena. Zanika se, da je bila sklenjena posebna vojaška pogodba, s čimer se pač misli le, da niso bili podpisani posebni formalni dokumenti. To pa na stvari ničesar ne spremeni. Tolmačenje, da je v beneških razgovorih bila predvidena tudi možnost, da bi se morala Madžarska postaviti v bran proti svojemu zapadnemu sosedu, se odločno zavrača. Madžarski komun-keji o beneškem sestanku so izrecno poudarjali italijansko-madžarsko prijateljstvo nasproti Nemčiji. Tudi službena »Deutsche diplomatischpolitische Korrespon-denz« daje izraza zadovoljstvu nad uspehom beneškega sestanka. Uvodnik pariškega »Tempsa«, ki je naznačil možnosti za zavezniške strateške pozicije proti Rusiji na severu ob Belem morju in na jugu s Črnega morja. ie vzbudil sicer mnogo pozornosti, vendar se mu pripisuje le teoretičen pomen. Res je na zapadu vedno več pristašev istočasnega obračunavanja z narodnim socializmom in boljševizmom, vendar se zdi. da prelom zapadnih velesil s sovjetsko Rusijo nikakor ni aktualen Malo verjetno je tudi. da bi sovjeti sami povzeli iniciativo na ruskem jugu. Turčija je za obrambo dobro pripravljena. Tako zvane kavkaš-ke republike niso za sovjete povsem zanesljive. Rdeča voiska bi naletela na zedinjeno Malo in Prednjo Aziio, če bi res hotela udariti. Kar se tiče ostalih balkanskih držav, poudarjajo v Rimu, da more samo složni Balkan v sodelovanju z Italijo zagotoviti relativno trajni mir. Ta slnga mora biti organizirana in aktivna. Posamične nevtralnostne izjave niso zadostne. Politika zbližan ja med Budimpešto in Beogradom se bo nadalievala. Čim se posreči modus vi ven d i med Budimpešto in Bukarešto, bi bile odpravljene tudi zadnje ovire za zakliu-čitev formalne prijateljske pogodbe med Madžarsko in Jugoslavijo. S tem pa bi bile tudi odprte vse poti za tristransko pogodbo, v katere okviru bi se Madžarska. Italija in Jugoslavija lahko lotile tudi naitežjih vprašani ki so v zvezi z učinkovito obrambo jugovzhodne Evrope. Vesti, da se bo skoro vršil ponovni sestanek med grofom Cianom in grofom Csakvjem, se v Rimu demantira-jo. Potrjuie pa se, da je bil za zgodnjo pomlad obljubljen obisk grofa Ciana v Budimpešti. Rumunsko poslaništvo v R;mu ničesar ne ve o prihodu ministra Gafenca v italijansko prestolnico Ta vest se ie razširila, ko je postalo znano. da je Italija povzela iniciativo za začasno rešitev spora med Madžarsko in Rumunijo Zanimivo je, da se v tej zvezi kaže polno razumevanie za odločno stališče, ki ga je zavzel kralj Karol glede teritorialne nedotakljivosti Ru-mun;ie. Sedaj ni čas za revirionizem. Čim bi se danes pričelo na 3alkanu s teritorialnimi vprašanii, bi nihče ne moeel povedati, kje bi se ta proces končal in kake posledice bi imel. Cela današnja stavba balkanskega ravnovesja bi se mogla porušiti in to v trenutku. ko ie treba vse storiti, da se okrepi solidarnost vzhodne Evrope v obrambi proti vsem silam ki bi mogle ogražati njen mir. — O. A. Usoden poiar v Povlru pri Sežani Trst. 12 1an V Povru pri Sežani je davi nastal slen požar. Ogenj je burja še močno razpihavala tako da ie nazadnje v nekaj urah pogorelo osem kmečkih posestev. Požar je povzročil za 150.000 lir škode. Nemčija in Sovietska unija Nemika diolomaciia smatraf da bo zaradi sovjetske stiske na Finskem Moskva sedai boli dostopna vprašan.u sklenitve voiaske zveze z Nem ti,o Pariz, 12. jan j. (Havas) V pariških diplomatskih krogih so mnenja, da nemška diplomacija sedanji sovjetski položaj na Finskem spretno izkorišča v stremljenju za ciljem, ki je pred očmi od vsega po-četka nemško-sovjetskega sodelovanja, da bi namreč prisilila Sovjetsko unijo k podpisa vojaške zveze. Nemški cilj je doseči vistosmerjenje sovjetske in nemške diplomacije ter sovjetski pristanek, da bosta obe državi poslej vodili skupno vojaško akcijo v dveh smereh: eno v Evropi, drugo v Aziji. Pogajanja med obema državama v tej smeri datirajo praktično že od zadnjega Ribbcntropovega obiska v Moskvi mesca septembra. Kasneje so pogajanja nekoliko zastala zaradi tega. ker je Rusija storila nekaj samostojnih političnih podvigov, zlasti pa zato. ker so se tehnični problemi za gospodarsko sodelovanje med obema državama izkazali za precej težavne. Politično je Sovietska unija že po Ribben-tropovem obisku pričela svojo akcijo v Balt'ku. ki ni bila samo samostojna, marveč cesto celo nasprotna nemškim Interesom. Preko vseh teh nevšečnosti naj bi pcmaeal obisk sovietskega zunapipga ministra Molotova v Berlinu, ki ie bil napovedan že za december, pa šp zmerom ni znano, kdaj bo do nieea faktično prišlo V francoskih diplomatskih k ropih trdijo da Nemčiia tudi 5p nima pripravi ionpfa do-besedila o sovjetsko-'- ~mški vojaški zvezi. Glavna karta, k! Jo Nemčija izigrava proti Sovjetski uniji pa Je Finska. Popolnoma očitno se vidi to iz zadnje prepovedi transporta italijanskega orožja ln vojnega materiala preko nemškega ozemlja na Finsko. Razen tega je Nemčija naperila grožnjo proti Švedski in Norveški za primer, da bi dopustili transporte prostovoljcev in vojnega materiala na Finsko. Toda to je samo en obraz nemške politike napram Sovjetski aniji. Kampanje proti skandinavskim državam se je namreč udeleževal samo nemški tisk, d očim je nemška diplomacija ni podpirala. Nasprotno. nemška diplomacija si prizadeva ločiti Švedsko, Norveško in Dansko od Francije in Anglije ter pritegniti te države v svojo življenjsko sfero. Ničesar pa nemška diplomacija ni storila, da bi resnično onemogočila tem trem državam tranzit orožja za Finsko. Ugotovljeno je. da je celo večje število ladij natovorjenib z vojnim materialom za Finsko, preplulo Balt'V. ne da hi jih nemška mornarica kakorkoli ovirala. dasi je popoln gospodar Baltiškega morja. Francoski diplomatski krogi poudarjajo, da Nemčija javno vsest ori v korist Sovjetske unije, toda pod roko ji zmerom daje občutiti — s tem da na tihoma favorizira njene nasprotnike — kako ji lahko prizadene hude nevšečnosti. V teh krogih so trdno prepričani, da se bo ta nemška igra nadaljevala vse dotlej, dokler ne bo Sov-jptska uniia pristala na g'avno nemSko zahtevo, to je sklenitev najširše zveze. Norveško posredovanje med Moskvo In Finsko? Nekontrolirane vesti o možnosti premirja — NI verjetno, da bi Moskva sprejela kako posredovanje Oslo, 12. jan. br. V tukajšnjih političnih krogih so se davi razširile vesti, po katerih namerava norveška vlada posredovati v sporu med Finsko in sovjetsko Rusijo. Politični krogi so sprejeli to vest z velikim zadovoljstvom in menijo, da je prav sedaj pravi čas za tako akcijo, spričo katere bi Finska ne bila prisiljena pristati na kakršnekoli posebne koncesije v prilog sovjetski Rusiji Malo pa je verjetno, da bi sovjetska Rusija sprejela norveško posredovanje. Posredovanje bi bilo tudi v skladu z norveško nevtralnostno politiko V zadnjem času so na Norveškem postali nekoliko nezaupljivi nasproti angleški in francoski politiki v pogledu Finske. »Arbei-ter Bladed«. ki velja za glasilo vlade, na-glaša namreč v svojem današnjem uvodniku. da bosta Norveška in Švedska v resnici poskrbeli za to. da bosta ostali nevtralni na vse strani Zaman so pozivi angleškega tiska, naj se obe državi priključita Finski v borbi proti sovjetski Rusiji. Velika Britanija bi namreč v takem primeru v resnici lahko zaokrenila skandinavsko borbo proti sovjetom na jug ter tako ustvarila novo fronto proti Nemčiji, ki bi šla njej v račun. London. 12. jan. j. (Havasl Vesti iz Helsinkov, ki napovedujejo možnost premirja v sedanjih vojnih operacijah In nato podajanja za mir, kar baje razmotrivajo vodilni sovjetski krogi, so bile sprejete v Londonu z velikim skepticlzmom. Te vesti so formalno zanikali tudi sovjetski službeni krogi v Londonu, ki nasprotno zatrjujejo, da se bo vojna na Finskem nadaljevala ne glede na to, kakšne posledice bi utegnila imeti. V angleških političnih krofih so prepričani, da bo Kremelj nriši r'«Hral dolgo vojno z neznanimi posledicami, kakor na, da bi se sprijaznil z Izgubo nrestt?a. ki hI nnino sledila, ako sklene mir, ko še ni dobil vojne. V angleških pollt^nlh kro»tfc se i"^-Ur Imn JfeHa. da hI raren An^lHe. Francije ln Švedske tndl še druge države Finski nemudoma nrlsknčiip na i""*"1? da se ne zamudi odločilni čas. 5e»e tn pie- de na nosnlllo. kl so w Ted«nt«»np j^t-^ive ohljnbiie Finski. V Istih kroHh na»'"*~»o. da je treba nosn®!!!,i v«e nravne r«W-», ki so v zvct! z obli"t»ijp"im n«",n'n?»i v Stran«"*"*-v'H kritičen. Pes je s^er. «*a so p» nj?h zmagah Finci za kr'**1' ?■>« nr»5'l sane. to»ia ne sme se poza*»;tl. fla «»v- fplclra f?lis"a ve"'-** T»re«**»nst Izmenjavanj svojih čet. ter e»-*"->n neira jn!>*<>ri!il!| na IK'nn'91'O. Tinti nnn-ln. Širi vot^šlrl cfrfl-z.vT'tftri mnra v lrrqflfpm nnv sovletc-lr? f,«3«.*"*/, r»a Finsko. Takotšnla tnta n«*—«* le zato nntna ne sarno vrnUi t«»cKhoim. 12. ian z. Od danes opoldne lalje so prekinjene telefonske zveze s Helsinki Ni še znano, ali je to pripisati posledicam izredno ostre zime ali pa kaki drug1, okoliščini. Aretacije in usmrtitve v Moskvi Stockholm. 12. jan. j. (Havas). švedski 1 st »Stockholm Tidningen« poroča iz Moskve, da je bilo v zadnjem času izvršenih med uradništvom raznih upravnih panog in industrijskih podjetij velike število aretacij in justif kacij. List pravi, da je to čiščenje v zvezi s sovjetskim vojaškim neuspehom na Finskem V komisariatu za letalstvo je bilo odstavljennih 46 višjih urad nikov. Sovjetska oblastva v Moskvi se prizadevajo za vsake ceno na,iti prave vzroke, zakaj vo;'na akcija na Finskem ne napreduje. Tudi medel borbeni duh v sovjetski vojski dela Moskvi velike skrbi. Znani so primeri, da je mnogo ujetnikov, k so jih zajeli Finci po bitki pri Suomcsalmiju, zavrnilo finski predlog, da se lahko vrnejo v Rusijo. Prav tako je znano več primerov. da je vojaftvo postrelilo pol tične ko-misaije v svojih četah. Izseljevanje Nemcev iz Sovjetske unffe Krakov, 12. jan. br. Preseljevanje Nemcev iz Zapadne Ukrajine in zapadne Bele Rusije je v polnem teku Dan za dnem prihajajo v poljske kraje na nemški strani vlaki s povratniki. Doslej se je vrnilo iz teh krajev na nemško stran že preko 70.000 ljudi. Po napovedih pristojnih opasti, pa bo njihovo skupno število nazadnje znašalo okrog 130.000. Rumunijo utrjuje spsje meje Bukarešta, 12. Jan. o. (United Press). I.ist »Tmiporl« ki ima dobre zveze z vlado, izraža danes zadovoljstvo, da % že končana utrievalna dela vzdcSž ma^ž^r-sfko-rumunske meje. Tu je bil ustvarjen utrdbeni pas, v katerem so u^t^-fjie predvsem ureditve in posebnosti Mag*:-notove črte. Utrdbe so zgrajene iz iekla fai železnega betona ter so orHično sipo?ci>-ne za obrambo. Tu'dl bunkerji so zgrajeni iz jekla in železObetona ter urejeni tako, da se lahko strelja iz njrh v bok. Vse utndibe so zveze ne s po>emsk'mi rovi, v katerih je mogoče nastaniti večje oddetke. V posledn j h dveh tednih so ta utrdi*k?ni pas preizkušali s to-7iLšik,im obstreljevanjem. da bi proučili njegovo iakost {n odpornost, pri čemer so došli do izradnih rezultatov. Tudi na besarabsk meji grade že več mesecev sličen utrdbeni p^s, ki ga neprestano ojačujejo in razširjajo. Ozadje japonske krize PoslabSanje odnoSajev do Zedinjenih držav je v prvi vrsti vzrok krize Abejevega kabineta Tokio, 12. januarja, br. Japonski tisk daoes živahno razpravlja o latentni krizi vtade. Vsi listi napoveduiejo demisijo kabineta generala Abeja in hkratu zahtevajo. naj se mandat za sestavo nove vlade poveri knezu Konoii. ki uživa vsestransko zauna«ie v političnih, parlamentarnih in vojaških krogih. Vsi listi tudi priznavajo, da je krizo sed--je vlade v prvi vrsti povzročila napetost med Jar>op--'-o in 7»diriHin*»« so priptaV -Hrarn««* S svrb^^o l7cpl1+v1io Npr""v*v It severnih ita^ianskfh pokrajin je postal Brenner, ki je zemljepisna meja, istočasno zveza med Italijanskim in nemškim narodom. Ne- j zaupanje med obema narodoma je izginilo za vedno. Najboljši dokaz medsebojnega zaupanja, ki vlada med Nemčijo in Italijo, je sklep Tirolcev, da zapuste kraje, kjer so se pred več stoletji naselili njihovi prednild. Bolgarsko-ruska trgovinska pogodba Sofija, 12. januarja. AA. (DNB) Bolgarska gospodarska delegacija, ki je sklenila v Moskvi trgovinsko pogodbo s Sovjetsko Rusijo, se je vrnila včeraj v Sofijo. Finančni minister Božilov, ki je vodil delegacijo, je dejal, da je bolgarsko-ruska trgovinska pogodba sklenjena za 3 leta na osnovi medsebojnih kompenzacij v skupnem znesku ene milijarde levov. Sovjetska Rusija bo izvažal v Bolgarijo pe' ->-lej jeklo, volno, kemikalije in drugo. Bolgarija pa bo izvažala v Rusijo olje. svinje, koze. riž itd. V Sofiji bo ustanovljeno rusko trgovinsko zastopstvo, ki bo skrbelo za izvajanje sporazuma. Blago se bo prevažalo po Dunavu in Črnem morju. Kot prvo poši!iko bo Rusija izvozila v Bolgarijo 10 milijonov kilogramov volne, ki jo bodo v Bolgariji predelali ter nato ponovno poslali nazaj v Rusijo. Naselitev nemških obrtnikov na Poljskem Berlin, 12 jan. r. Nemške oblasti, ki vodijo skrb za okupirano poljsko ozemlje, so začele izvajati širokopotezno akcijo za naselitev nemških obrtnikov na Poljskem. Najprej nameravajo naseliti področje Gdanska, nekdanjega poljskega koridorja in predvsem poznanjsko ozemlje. Naseljevanje nemških obrtnikov se je že začelo. Kakor zatrjujejo na merodajnem mestu, je naseljevanje docela prostovoljno Za enkrat se bo naselilo na poljskem ozemlju okrog 50 000 nemških obrtnikov. Ze do konca tega meseca bo odšlo na Poljsko 36000 naseljencev. Kakor zatrjujejo se je prijavilo toliko reflektantov. da morajo sedaj oblasti izbirati le najsposobnejše. Za naselitev prihajajo v pogtev samo obrtniki do 40. leta starosti, ki bodo prevzeli delavnice poljskih obrtnikov, potrebni material pa jim bo dala država na kredit. Poljski obrtniki iz teh pokrajin bodo preseljeni v notranjost Poljske v ta-kozvani generalni guvernement Nemčija ima nad 8 milijonov obrtnikov in zato misMIo. da ta akcija ne bo imela nikakih škodil?vih posledic. Nasnrotno žele nemške oblasti na ta način irboli?ati eksistenco mnogim nemškim obrtnikom, ki v Nemčiji sami ne naldejo dovoljne zaposlitve in zaslužka. Glavni cilj vse te akcije pa je. da se v nekdanlem poljskem koridorju naseli čim stabilnejši nemški živelj. Enotno blago za čevlje in perilo v Nemčiji Rim, 12. januarja. AA. (DNB). Korpora-cijsko ministrstvo je pozvalo tekstilno industrijo, da pripravi enotne tipe blaga za čevlje in za perilo. Ta ukrep naj da možnost manj premožnemu prebivalstvu, da si more nabaviti potrebno obleko in obutev ob spodobnih cenah Prav tako naj onemogoči brezvestno trgovino in pomaga stabilizirati cene. Rekordni depoziti v Ameriki Washington, 12. jan br. Poslednji Vlten ameriške banke vsebuje podatke, po katerih so znašale vloge in drugi depoziti privatnikov v ameriških denarnih zavodih ob novem letu 64.4 milijarde dolarjev. V letu 1939. so depoziti narastli za 5.3 milijarde dolarjev. Tako odpade sedaj na vsakega državljana Zedinjenih držav po 258 dolarjev takih prihrankov in depozitov. V Trstu -10 stopinj Trst, 12. jan. AA. (DNB). Strahovit orkan, ki že nekaj dni divja na jadransk obali Italije, se je včeraj Se stopnjeval in je napravil veliko škodo. Mraz je silno pritisnil. V Trstu je padla temperatura na 10 stopenj pod ničlo. Zaradi hude burje so morali obrežno plovbo ukin ti. Vse ladje, namenjene v Trst so se borile s silnimi težavami. Nekatere so se morale zateči v istrske luke. Neki tovorni vlak. ki je vozil čez most blizu železniške postaje v Ilirsk Bitrici. je zajela burja: razen težke lokomotive, ki je ostala na tiru, se je 7 vagonov zrušilo na cesto pod mostom. V Trstu je interveniral Rdeči križ v več ko 100 primerih. V Benetkah divja huda burja, pritisnil je pa tudi s len mraz. Lagune so delno zmrznile. Neki čoln, ki je vozil sedem ton nafte, je buria vrgla na neko barko in se je čoln potopil. Silna vročina v Argentini Buenos Alres, 12. jan AA (DNB). Nad vso Argentino vlada vročina, ki je doklej ne pomnio. Temperatura v senci zna^a 38 stopenj. Vročina je posebno neznosna v Buenos Aire*u, kjer je dnevno mnogo smrtnih slučajev zaradi sončarice. KatastrrMni psžari v Švici Curih. 12. jan. z. Sedai so se tudi v Svic! začeli vrstiti katastrofam požari. Pred par dnevi je požar docela uničil znamenito tovarno ur Kawan kjer je napravil škode za tričetrt mil jona frankov Včerai je pogorela tovarna o'ja v Oldenu. kjer je šk^de za več tisoč frankov, danes dopoldne pa je katastrofalen požar uničil centralno mestno avtobusno garažo v Balu Pet modernih avtobusov je docela zgorelo, več drugih pa je hudo poškedvanih. Delavnice so docela pogorele. Škode je za nad milijon frankov Kako je ogenj nastal, še ni ugotovljeno. V Turčiji se zemlja še ni umirila Ankara, 12. jan. s. (Reuter). Tudi včeraj so čutili precej mečan potres v Eskih!sar-ju, Bolu in Orhangezu. Človeških žrtev ni bilo, materialna škoda pa je precejšnja. Indijska vlada je poslala za pomoč prizadetemu preb valstvu 1000 šotorov. Angleška vlada ie stavila turški vladi ponudbo, da ji pošlje, dodatno k 25 000 funtom denarne pomoči, še pomoč v blagu v vrednosti 20.000 funtov za žrtve potresa in poplav. Turška vlada le ponudbo sprejela. Angleška pomoč obstoji predvsem Iz konserv, ki bodo zadostovale za prehrano i 2.000 oseb skozi dva mesca. Žrtve min, torpedov in letalskih napadov Med novimi žrtvami min je tudi 5*000 tonski italijanski parnik „Traviata" iz Genove London, 12 jan. s. (Reuter) V bližini vzhodne angleške obale je zadel včeraj na mino italijanski parnik »Traviata« (5000 ton) iz Genove. Slišati je bilo dve eksploziji. Ladja je pričela takoj goreti m so z obale mnogi ljudje opazovali katastrofo. Posadka se Je izkrcala v rešilne čolne, prevzeli pa so jo na krov neka ribiška ladja ter neka italijanska ladja, ki je plula skupaj s »Travlato«. Kolikor je znano, je vsa posadka rešena. »Traviata« se je potopila v štirih urah. Ko je izginila pod vodno gladino, Jo Je druga italijanska ladja zadnjič pozdravila s piskanjem sirene. Ob zapadni angleški obali se je potopil angleški parnik »Eloso« (7000 ton), ko je v konvoju prihajal v luko. Zadel je na mino. Izmed 36 članov posadke so trije izgubljeni. 8 pa jih je težko ranjenih. Angleški parnik »Lenard Pare« (1500 ton) se je potopil vsled kolizije z drugo ladjo. Žrtev ni bilo. Ob norfolški obali je danes zadel na mino angleški parnik »Granta« (2.700 ton) :n se potopil. Posadka je rešena. Kakor naknadno javljajo, so nemška letala včeraj na severnem morju z bombami ootoplla malo angleško ladjo »Keynes«. Posadka je rešena. Nemško brodovje na potu v južni Atlantik? New York, 12. jan. r. V krogih ameriške admiralitete so se razširile vesti, ki napovedujejo skorajšnjo bitko med zavezniškimi in nemškimi pomorskimi silami na užnem Atlantiku. Po informacijah ameriških pomorskih oblasti je na potu proti 'užnemu Atlantiku eskadra nemških vojnih ladij, ki je bržkone že preplula ekvator. V južno-amerISkih lukah se mudi 7 nemSkih tovornih parnikov, ki se pripravljajo. da krenejo v Nemčijo s tovorom volne. gume, bombaža in kave. Eskadra nemških vojnih ladij je bila odposlana, da spremlja te tovorne parnike na poti v Nemčijo. Tudi angleška admiraliteta je odposlala svoje vojne ladje v vode južnega Atlantika, da bi preprečile prvemu nemškemu konvoju prebitje blokade. Glede na to pričakujejo z vso gotovostjo, da bo prišlo do večje bitke med nemškimi in zavezniškimi vojnimi ladjami. Pomorska bitka ob brazilski obali? London. 12. jan. br. »Daily Telegraph« in »Daily Mail« sta danes objavila vest, da je bila ob brazilski obali v bližin? S^nfosa pomorska bitka med angleško križarko Kipar Frangeš f Zagreb, 12. jan. o. Ob 15.15 je umrl po težki operaciji na žolču hrvatski kipar in član Jugoslovenske akademije prof. Robert FrangeS-Mihanovič. Prav danes so pričeli na trgu Kralja Tomislava kopati temelj za postavitev spomenika kralju To-mlslavu ki predstavlja glavno življensko delo pokojnega kiparja Frangeša. Profesor FrangeS-Mihanovič je bil kipar in me-daljer svetovnega slovesa ter je ima velike zasluge za razvoj hrvatske umetnosti. Po svojih umetniških delih je znan tudi širši javnosti ter je v mnogih naših mestih postavil spomenike posameznim znamenitim naSim ljudem. Snežni zameti na jstga Beograd, 12. jan. p Dasiravno je ko?ava danes nekoliko ponehala, vlada še vedno hud mraz. V Južni Srbiji pa so nastali še večji snežni zameti in je onemogočen ves promet. V okolici Kosova so le z največjim naporom izkopali iz snega dva vlaka, ki sta obtičala na pregi V Beograd prihajajo vlaki z ogromnimi zamudami. Orisnt-ekspres je imel davi 8 ur zamude, simplon pa celo 18 ur. Iz Bolgarije prihajajo vsi vlaki s poldnevnimi in še večjimi zakasnitvami. Brzi vlak na pregi Niš-Skoplje je mogel danes odpeljati le na ta način, da so železniški delavci in vojaki neprestano čistili progo. Mraz na Hrvatskem Zagreb, 12. jan. o. Zaradi hudega mraza niso nastale ovire samo v železniškem ln i rečnem prometu, temveč tudi v telefonskem, ker so pokvarjene mnoge telefonske proge. Danes je bil vzpostavljen železniški promet na liški progi, ker je burja popustila. Prav tako je bil obnovljen promet na nrogi Skrljevo—Bakar. Vlaki pa so tudi danes prihajali v Zagreb od vseh strani z velikimi zamudami. V Zagrebu se je tem-neratura nekoliko dvignila, vendar pa Je še vedno hud mraz. Metereologi napovedujejo. da bo okoli 15. t. m. postalo topleje in da bo mraz trajal Se en dan ali dva. *n«fust?iisi in kontrola cen Beograd. 12. januarja. AA. Danes dopoldne je trgovinski minister dr. Ivo Andres sprejel zastopnike centrale industrijskih korporacij s predsednikom Vlado Iličem, irdustrijcem iz Beograda, na čelu De^ga-cija je obrazložil ministru svoje želje in potrebe v zvezi z uredbo o kontroli cen. Minister je pazljivo poslušal izvpianie delegacije in obljubil vso svojo podporo. Hitrostni rekord v nezavesti London, 12. jan. s. (Reuter). Neki angleški letalec je na lovskem letalu t'pa Spit-fire nehote dosegel hitrostni rekord. Ko se je dvignil v višino 8000 m je izgubil zavest. Letalo se je brez kontrole začelo spuščati proti zemlji. Tedaj se je letalec še pravočasno zopet zavedel In srečno pristal. Opazovalci so ugotovili, da je letalo letelo proti zemlji nekaj časa s hitrostjo 650 milj na uro (skoro 1100 km). Sedaj so motor poslali tvornici. da prouči, kakšen učinek je imela velika hitrost nanj. Požar uničil znamenit grad Ženeva. 12 jan. AA. (DNB). Kakor poročajo Iz Metza, je tam v minuli noči požar uničil znameniti grad Reichshofen. odkoder je leta 1870 maršal Mac Mahon vodil borbo proti Nemcem. Grad je bil last senatorja in župana grofa Lisseuxa. »Achilles«, ki je spremljala angleško trgovsko ladjo »Island Patric« in neko nemško vojno ladjo. »Island Patre« bi morala že včeraj zjutraj prispeti v Montevideo, a je do pretekle noči še ni bilo v luko. Urugvajski zunanji minister je sn či izjavil, da njegovo ministrstvo še ni dobilo poroč la o kakšni bitki, in da so verjetno vesti neutemeljene V ostalem je angleška križarka »Ajax« včeraj zjutraj ob 6. priplula v Rio de Janeiro. Ako bi se b lo v resnici kaj zgodilo, bi nedvomno takoj od-plula proti Santosu. kar se pa ni zgod'o. Angleška admiraliteta je danes dopoldne objavila komunike, v katerem zanika, da bi se križarka »Achilles« zapletla v borbo z nemškimi piranskimi ladjami. Adnrra-liteta nima nikakih obvesti, da bi se v brazilck:h vodah nahajala kaka nemška vojna ladja. Francozi zaplenili dosefaj 439»ooo ton blaga Pariz, 12. jan. s. Francoske kontrolne postaje za vojno tihotapstvo so v preteklem tednu pregledale 6 ladij in zap^niie 12 000 ton blaga, namenjenega v Nemčijo. Od začetka vojne dalje so francoske kontrolne postaje preg'edale 233 ladij in zaplen le 439.000 ton blaga. Bruselj, 12. jan. j. Agencija Belga je razširila danes oficielno vest. da se v Londonu nadaljujejo razgovori glede blaga in proizvodov, ki se morajo smatrati za tihotapsko blago. Glede nekaterih vrst tega blaga, ki ga Anglija prišteva v to skupino, je Belgija vlož'la priziv. Po nainoveiš:h vesteh so bili belgijski ugovori v Londonu upoštevani in je v glavnem že prišlo do sporazuma za sestavo spremenjenega seznama tihotapskega blaga. Tudi razgovori, ki jih vod: belgijska vlada po svojih zastopstvih o istem problemu v Berlinu in Parizu, zadovoljivo potekajo. London, 12. jan. j. Reuter. K včerajšnjemu poročilu o obstreljevanju neke ladje v Severnem morju po angleškem letalu se dodatno doznava, da je bila napadena ladja ribiški brod »Celita«. Ladja Je danes pristala v neki angleški luki in člani posadke so pripovedovali, kako je bil napad izvršen. Nemško letalo je prvikrat priletelo zelo nizko nad »Celito«, ln ko je opazilo, da gre za ribiški brod, se je okre-nilo in pričelo mornarje, ki so imeli pravkar onravka z izvlačenjem mreže, obstreljevati s strojnicami. K sreči nihče izmed mornarjev ni bil zadet in tudi sama ladja ni bila vidno poškodovana. BKE j Ilirija 11: 2 (3:1, 4:0, 4:1) Ljubljana, 12. jan. Nocojšnja tekma v hokeju na ledu med budimpeštanskim BKE in domačo Ilirijo se je končala z visoko zmago gostov, ki so predvedli res izredno lepo tehnično in taktično dobro igro, zlasti pa je briljiral njihov srednji napadalec dr. Miklosz. Madžari so zmagali s 11:2, torej z višjim rezultatom, kakor v Beogradu. V prvi tretjini igre se je Ilirija še dobro držala in je že v prvi sekundi po žitniku zabila vodilni gol, a prejela Je tri. V drugi tretjini pa Je Ilirija igrala precej podrejeno vlogo in so ji Madžari natresli v mrežo štiri gole. v tretji tretjini pa zopet štiri, vendar je Ilirija dala še enega po Gogali. živahni tekmi, ki se je ves čas vodila v ostrem tempu, je prisostvovalo precej gledalcev. Sodil je g. Vodišek dobro. V odmoru sta Silva Palmetova in Ema-nuel Tuma predvajala nekaj točk umetnega drsanja in žela lepo priznanje. Na KoreuH ponesrečena italijanska jadrnica Split, 12. jan. o. Včeraj popoldne je pri rtu Ražnjiču na otoku Korčull zavozila na pečino velika italiianska jadrnica s tremi jambori »Rosina F.« Jadrnica je bila na poti iz Tržiča v Valono s tovorom 25 vagonov cementa. Ko je zadela v podmorsko skalo, je pričela naelo prodirati v ladjo voda. Posadko so rešili predvsem po zaslugi velike požrtvovalnosti posadke našega pamika »Dedinje«, ki je prihitel na pomoč ter rešil vseh osem članov posadke v nai-luvSem neurju. Jadrnice same niso mogli rešiti. Iz državne službe . Beograd, 12. jan. p. Premeščen je VSJ1 monopc-lski inšpektor Viktor Logar 'z oddelka za predelavo tobaka k tobačni tovarni v Ljubljani. V 3/1 je napredoval sodnik upravnega so? šfta v Celju dr. Anton KržiSn k. Premeščena sta od poštne direkcije v Ljubijmi višji tajnik Eco Pičman k direkciji v Novem Sadu in višji tehn^&d tajmik Rafael Eižon k direkciji v Spi'tu. Upoko ena sta inšpektor pešte Marboc 2 Antnn Požega n inšpektor pošte Ljubljana 1. Fran Zore. Upokc'en je tainik ministrstva za Suma in rudnike inž. Valentin Vončina. Kanadske petorčke na svetovni razstavi New York, 12. jan. AA. (Havas). Predsednik newyorške občine La Guardia je izjavil, da je predsednik svetovne razstave Harwey Gibson obvestil, da so izvršene vse priprave za sprejem in namestitev kanadskih petork v krogu svetovne razstave v letu 1940. Osebni zdravnik bo petorčke spremljal. Dohodki bodo poslani kanadskemu Rdečemu križu za vojne potrebe. Vremenska napoved Zemunska: Beograd in okolica pretežno jasno. Mraz bo še bolj pritisnil. Zjutraj večje megle. Slab vzhodni veter. V drugih krajih bo mraz prav tako še bolj pritisniL Delno oblačno na severni in pretežno oblačno na južni polovici kraljevine, kjer bo še nekaj snega, slab vzhodni veter v po-donavju, na orimorju pa precej huda buv* ja, sicer se bo pa zjasnilo. Zima pdpušca, a v prometa ime Ljubljana, 12. januarja Mraz, ki je včeraj z ostro burjo najavil Se hujšo zimo, kakor smo jc preživljali zadnje dni, je danes iznenada popustil in vse kaže. da bomo prihodnje dni zajadrali v milejše zračne tokove Zadnje tri dni je najvišja in najnižja temperatura nihala med 6 in 11 stopinjami pod ničlo, davi ob 7 je dosegla —10. nocoj ob 17. pa —7. V življenju na ulici se je danes že poznalo vsaj rahlo olajšanje zlasti šipe tramvajskih voz niso bile tako obupno posute z ledenimi rožami, kakor zadnji čas. V želez-ni:kem prometu pa omiljenje mraza še ni rodilo kakšnih dobrih plodov, zlasti brzo-vlaki še zmerom prihajajo z večurno zamudo. S tem v zvezi nas tudi železniška direkcija naproša za naslednjo objav: Železni ka uprava je že opozorila potujoče občinstvo na težkoče, ki jih povzroča hud mraz, ki zlasti močno ovira uspešno ogrevanje potniških vlakov. Toda izkušnje kažejo, da bi se dalo s tesnejšim sodelovanjem potnikov in železniškega osebja mar-s:kje doseči mnogo uspešnejše ogretje, če bi potniki upoštevali opozoritve službujočih že ezniških činiteljev zlast na večjih postajah Opaža se celo da se marsikateri potnik na opomine sprevodnikov niti ne zmeni, temveč celo nalašč noče izvršiti onega, kar mu je bilo v obliki prošnje povedano Ni dovolj, da večma potnikov zapira in odpira okna in vrata le v skrajni potrebi. ko pa se najdejo posamezniki ki menijo da smejo neovirano puščati odprta vrata se pogovarjati skozi odprta okna itd Njihovo postopanje je nepravilno, ker povzročajo s svojim ravnanjem močno ohla janje vozov in s tem nevoljo sopotujočih. Železniška uprava ponovno naproša potujoče občinstvo, naj v lastno korist postopa po navodilih železniških uslužbencev, če želi, da bodo vlaki uspešno pregreti v hudem mrazu. Sicer bo ostal vsak trud zastonj. Gotovo je, da bo vzajemno vplivanje in sodelovanje potnikov tudi pripomoglo k uspehu. Zamude vlakov v Mariboru Maribor, 12. januaria Z velikimi zamudami prihajajo te dni vlaki v Maribor. Tako je prispel današnji jutrnji brzovlak s triurno zamudo, včerajšnji popoldne z dveurno zamudo. Železniške zamude spravljajo v zvezo z izredno močno italijansko burjo, ki ovira pravočasni prihod na naše ozemlje. Zamude pa imajo tudi vlaki iz Nemčije. Včerajšnji popoldanski brzi vlak je imel sicer samo polurno zamudo, pač pa je prispel današnji dopoldan vlak, ki prihaja v Maribor ob pol devetih dopoldne, šele ob enajstih. Zamude nemških vlakov spravljajo v zvezo z vremenskimi, pa tudi nevremenskimi prilikami. Mura v ledenem oklepu Murska Sobota, 12. januarja Take zime že ni bilo 10 let. Kakor takrat je tudi letos Mura zamrznila in ljudje vozijo čez zamrznjeno strugo. Temperatura je po noči stalno pod 20° C, snega pa dovolj, tako da se je razmahnil tudi zimski šport. Sokolsko društvo v Murski Soboti je na svojem letnem telovad šču napravilo drsališče, kjer najde staro in mlado mnogo prijetnega in zdravega razvedrila. Pet vlakov v zametih Orožniki in železničarji so s silnjmi napori rešili 500 potnikov, ki so bili v vlaku pokopani pod snegom Skoplje. 12. januarja Iz vse države prihajajo poroč la o mrazu in burji, ki sta zadnje dni navalila z vso silo. A nikjer drugje zima najbrž ni prizadejala tolikšnega gorja kakor na Koso-vem polju in v ckolici, kjer je že dva dni ustavljen ves železniški promet, snežn-: zameti pa so zaprli tudi domala vse cestne prehode, da so cela mesta, pa tudi cele pokrajine odrezane od sveta. Železniško progo, ki veže Skoplje z Beogradom, so zameti pri Kosovem polju zasuli v dolžini kakšnih 5 km in na mnogih mestih presegajo višino 4 do 5 m. Beograjskemu vlaku, ki je v sredo obtičal v snegu kakšen kilometer pred postajo Obilic, so skušali delavci odpreti progo, a vse prizadevanje je bilo zaman Neprestano ie padal sneg. zraven pa je pihala taka huda burja, da je odnašala ljudi Iz Skoplja so poslali proti Kosovemu polju dve lokomotivi, da bi pomagal: pri reševanju, a prva je iztirila na sneženi progi in se prevrnila, druga pa je prav tako ostala v zametih Tako so propadli vsi poizkusi, da rešijo vlak Medtem je lokomotiva potrošila že ves premog, da m mogla več kuriti vagonov. v katerih je bilo zakopanih okrog 300 potnikov, med njimi kakšnih 150 žena in otrok, ki jim je grozila smrt od mraza in gladu Tedaj je sreski načelnik iz Prištine poslal četo orožnikov, njim pa se je pri- družilo še nekaj jx>žrtvova!n h železniča. -jev, da so se lotili odkopavanja S težave so dogrebli v vozove in odnesli iz njih najprej otroke v Ob:lič. To je bilo zelo težavno in nevarno delo, zakaj z bremoncm s mcrali skozi najhujšo burjo gaziti visok sneg. Za malimi so rešili še žene in može Rešene potnike so nastanili po gostilnah in zasebnih hišah v Obiliču, ki je majhna va~ in nikoli ni računal na tolikšen naval gostov, ter jih za prvo silo okrepili s hrano in kurjavo. Komaj so z muko rešili potnike beograjskega vlaka, so se morali lotiti novega de-a. Skooeliski vlak, v katerem je bilo kakšnih 200 ljudi in ki je v sredo zjutraj ob 3. odpeljal s Kosovega polja, je prav tako ostal v visokem snegu pred Ob'licem. Tudi njegove potnike je bilo treba spraviti v vas. in ker je drugih prostorov že zmanjkalo, so jih nastanili v osnovni šoli. Oblast je vaškemu peku naročila, da mora na državne stroške zalagati potnike s kruhom. Zanimivo je. da je komandant polka iz Kosovske M trovice poslal čez 100 planincev-smučarjev obema vlakoma na pomoč, a so se morali vrniti, ker zavoljo viharia in žametov niso mogli dalje. S skopeljskim vlakom je prišlo tudi 40 potnikov, ki bi morali nadaljevati pot z lokalnim vlakom v Prištino. A ker prištinski vlak ni mogel doseči Kosovega polja, so se odločili, da napravijo teh nekaj kilometrov paš Na poti so jih vnovič zajeli zameti in le s težavo so jih rešili s tem, da jim je sreski načelnk poslal nekaj sani s konjsko vprego na pomoč. V snegu sta obtičala tudi dva vlaka, ki sta bila iz Peči namenjena v Prištino. Včeraj ves dan niti en vlak ni odpeljal iz Skoplja proti Kraljevu in Beogradu, popolnoma ustavljen oa je tudi prrmat na progi Skoplje—Gostivar—Ohrid. Brzovlak Skoplje—Beograd, ki je v sredo ob 20.10 odpeljal iz Skoplja, je ponoči obtičal na odprti progi pri Vran ju in je mogel šele včeraj okrog poldneva nadaljevati pot. S tem vlakom se je vozil tudi minister za poljedelstvo dr Branko Cubrilovič. ki se je vračal iz Grčije, kjer je prebil božične praznike. Negotin, 12. januarja Tudi na železniški progi Negotin—Niš imajo vlaki zaradi silnih žametov, zlasti po strminah Gramade. velike zamude. Vlak ki bi bil moral iz Negotina odpeljati v sredo ob 17.. je mogel šele snoči ob 23. na pot. Vendar pa ni mogel doseči Niša ker so ga zaustavili zameti Iz Niša so poslali drug vlak na r>omoč. a tudi ta je obtičal v snegu Nato je b la iz Zaječara od-premljena reševalna kompozicija, a je bila deležna isti usode Tako so pri Gramadi obtičali kar trije vlaki v zametih, da je bil ustavljen ves promet. Zaščita otrok za primer vojne Bolje je biti vedno pripravljen kakor enkrat iznenaden Ljubljana. 12 januarja Marsikomu se je zdelo čudno ko je čital na jrazličnej:a poroč.la o pripravah za pasivno obrambo prebivalstva za primer vojne. o poskusnih zatemnitvah o najrazličnejših odborih, o naznanianju nevarnosti, o organizaciji gasilske službe, o tehnično gradbeni službi, o zdravstveni in kemijski službi, ni pa čital ničesar ali pa le malo o posebnih pripravah za zaščito otrok v vojnem času Zaradi tega bi se mu morda zazdelo čudno in bi mislil, da se pri nas o tem nič ne misli, nič ne pripravlja. Toda temu ni tako. Vnete priprave za zaščito otrok v vojnem času se vrše pri nas ?e od mesca avgusta, ko je bil izdan od ministrstva vojske in mornarice poseben pravilnik za zaščito otrok, ki je točno določil, kdo je dolžan in kako je dolžan skrbeti za zaščito otrok v vojni. Vsi tisti, ki so bili s tem pravilnikom pozvani, da izvedejo organizatorične priprave za zaščito otrok, predvsem pa Unija za za čito otrok, ki je po svoji iniciativi postala organ pristojnih obiastev, so se pričeli truditi, da čim prej izvedejo svoje delo. Številna predavanja, nasveti staršem, popis otrok, ki ga je izvedla unija s svojimi krajevnimi odbori ob podpori banske uprave in naših občin, pričajo, da se vrši delo s kar največjo naglico. To seveda še ne pomeni, da je vojna pred durmi, toda vsak pameten in izkušen človek ve, da je bolje biti vedno pripravljen, kakor pa enkrat iznenaden Zadevnih izkušenj imamo na izbiro ne samo iz pretekle svetovne vojne, marveč tudi od onih držav. ki se danes vojskujejo med seboj. Komu ni v opomin tragična in grozotna usoda varšavskih otrok9 Unija za zaščito otrok prosi zato slovensko lavnost v imenu vseh onih. ki delajo za zaščito mladega slovenskega rodu pred grozotami vojne, da jih pri delu podpirajo z razumevanjem, z dobro voljo, z izvrševanjem in uvaževanjem vseh ukrepov, ki so bili v tem pogledu izvršeni Unija bo stalno skrbela po svojih najboljših močeh da bodo javuost. posebno pa starši podrobno in točno obveščeni o vseh pripravah V kolikor bi kdorkoli hotel imeti kakšno posebno pojasnilo v pogledu zaščite otrok za primer vojne, naj se obrne na pristojni krajevni odbor unije, na občino ali na šolo. Čim večja povezanost s starši in njihovo zaupanje sta pri tem delu kar najbolj potrebni. 70 let Karla Mayer]a Danes obhaja 701etnico rojstva g. Karel Mayer, poštni kontrolor v pokoju in rezervni kapetan I. stopnje Po rodu je Ljubljančan, otroška in dijaška leta pa je preživel na Vrhniki Po dovršeni gimnaziji v Novem mestu in enoletnem vojaškem roku pri Janezih v Ljubljani je vstopil v poštno službo. V Trstu in Pulju je kot mlad državni uradnik in zaveden narodnjak vstopil v vrsto nacionalnih borcev. Bil je stalno v stikih z možmi, ki so tedaj vodili slovensko nacionalno gibanje v Pri-morju. Sodeloval je pri Sokolu in Slovanski čitalnici Zaradi nezgode pri izvrševanju službe je bil predčasno upokojen. V Ljubljani je služboval od leta 1897. do 1912. Kot predsednik Društva poštnih uradnikov se je več let nesebično boril za pravice svojih stanovskih tovarišev; kot izredno sposobnega moža ga je napredna uradniška organizacija postavila za kandidata v občinski svet. kjer je nato več let uspešno zastopal interese uradn štva. Leta 1906. je ustanovil prvi slovenski lovski klub »Sava« in bil tudi njegov prvi predsednik. 30. januarja 1907. leta pa je sklical sestanek slovenskih lovcev v Ljubljano in jih pozval, da se osamosvoje. Ta dan je bil položen temelj Slovenskemu lovskemu društvu. Po prevratu se je nastanil na Vrhniki, kjer je bil več let predsednik Samostojne demokratske stranke, občinski odbornik, predsednik Jugosloven-ske Matice, starosta Sokola in oblastni poslanec napredne stranke za ljubljanski srez. V pričetku svetovne vojne je bil kot rezervni oficir takoj mobil ziran in je bil poveljnik varnostne čete v Borovnici. Po- zneje je nad tri leta poveljeval četi, ki je štela nad 300 mož. Se danes ga imajo njegovi nekdanji vojaki, posebno Krašavci, v opominu, saj je za nje prav po očetovsko krbel. Skoraj dve leti je imel pri šentpe-rskfčeti tudi nad 100 zavednih Cehov, ki e Mayerja še vsa povojna leta spcminjajo ; kakim pismenim pozdravom. Ob prevratu je bil kot kapetan-upravnik sedanje vojašnice vojvcde Mišica V najbolj viharnem času je pomagal našim of cirjem urejevati vojaške zadeve in težkcče v prid in jast domovine. Jubilant prebiva sedaj v Ljubljani. Še vedno deluje v naprednih vrstah in je marljiv odbornik JN$ za dvor-ki okraj. Ob 70ietnici: še na mnoga leta! Priznanje Dragu Supančlču Ljubljana, 11. decembra Učiteljski pevski zbor »Emil Adamič«r je imenoval za svojega častnega člana tajnika ljubljanske sekcije JUU, strokovnega učitelja g. Draga Supančiča in mu pri tej priliki izročil spominsko diplomo, lepo delo slikarja-grafika E. Justina. Drago Supančič je bit med ustanovitelji učiteljskega pevskega zbora, mnogo let njegov predsednik, ves čas pa njegova duša, saj brez njegovega vztrajnega dela zbor nikdar ne bi dosegel tako lepih uspehov, kakor jih je. Posebno se je Supančičevo delo izkazalo v organizatornem pogledu. Sam je organiziral in pripravil vse domače koncer- te pa tudi večtedenske koncertne turneje po Češkoslovaškem in Bolgariji, koder si je pevski zbor slovenskih učiteljev utrdil glas enega naših najboljših vokalnih zborov. Prav ob priliki organiziranja teh turnej in na turnejah samih je Supančič navezal mnoge iskrene stike s slovanskimi sosedi; sklenjena so bila številna prijateljstva, ki niso usahnila niti sedaj, ko marsikje ni mogoče nekaznovano izpovedovati svoje slovanske pripadnosti V pogledu slovanske skupnosti in zavednosti je Supančič storil več kakor kdorkoli tistih, ki so si včasi vzeli ta posel v zakup Zato so imele vse inozemske pevske turneje učiteljskega pevskega zbora poleg kulturnega prav tolikšen nacionalen manilestacijski značaj in prav noben koncert ni ostal brez tega poudarka. Drago Supančič pa je tudi organiziral vse inozemske turneje trboveljskih slavčkov, ki so dobro pripravljene vselej odlično uspele Tudi zato gre hvala njegovim organizacijskim sposobnostim in je njegovo imenovanje za častnega člana učiteljskega pevskega zbora res primerno priznanje zaslug, ki si jih je stekel za mše učiteljstvo s svojo sposobnostjo in delavnostjo. Praznik Antona Bulca Na Mirni na Dolenjskem se je na današnji dan pred 70 leti rodil g. Anton Bule, posestnik in gostilničar v Mokronogu. V zgodnjem detinjstvu je zgubil očeta in se je po končani osnovni šoli z vso materino doto — z dobrimi nauki — napotil v svet. Izučil se je mesarske obrti in je kot pomočnik prepotoval domala pol sveta. Nabral je obilo izkušenj. Naučil se je nemščine, madžarščine, rumunščine in italijanščine. Ko se je vrnil v Mokronog, si je brž ustanovil lep položaj. Njegovo gospodarstvo z mesarsko in gostilničarsko obrtjo je zaslovelo in Anton Bule je postal s svojim naprednim gospodarstvom vzor svoji okolici. Kmeteje in tudi drugi so hodili k njemu, saj je bil z nasveti in dejanji odprtih rok za vsakogar. Rad je pomagal revežem Sodeloval je tudi v društvenem življenju. Bil je soustanovitelj vseh naprednih društev v Mokronogu, za Sokola si je stekel še po-sebn h zaslug. Tudi občina ga šteje med svoje naj delavne j še člane, saj je bil odbornik polnih 36 let, večkrat tudi podžupan. Ob katastrofalnem požaru leta 1911., ko je trg Mokronog pogorel, mu je uspelo, da je po požaru prizadetim izposloval brezobrestno posojilo za obnovo domov. V poslovnem življenju je navezal živahne stike tudi s tujino. Njegove poslovne zmožnost! so kmalu ugodno odjeknile v vsem okoliškem gospodarstvu. Anton Bule je poiskal širom srednje Evrope ugodna tržišča za izvoz živine. Tako je dosegel za kmete boljšo ceno, najsi mu je pri tem tujina vzela vse. Pri večjem kontingentu izvoza mu je goveja kuga v inozemstvu pobrala celotni izkupiček. Kljub bridki izgub: ni klonil. Pričel je znova. In znova mu je uspelo, da si je ustvaril ugodne pogoje za gospodarski razmah. Pri vsem delu mu je zvesto stala ob strani žena Gabrijela iz ugledne Zakelnove družine iz Trebelnega. Ko se danes ob njegovem lepem jubileju zbirajo okrog svojega očeta hčerka g. Mici Habijanova, gostilničarka pri »Kameniti mizi« v Šiški, gospa Gabi, soproga znanega kulinaričnega umetnika Jožeta Forška iz Novega mesta, ter hčerke Pavla, Julči, Fa-ni. sin Toni in sin Henrik, ki sedaj gospodari z družico Mici na jubilantovem domu, se tudi mi pridružujemo s čestitkami krepkemu jubilantu in mu želimo še mnogo zadovoljnih leti Karla Bulovčeva razstavlja po desetih letih v paviljonu pod Tivolijem. S plastiko in mnogimi risbami prikazuje svoje delo in napredek v desetletju umetniškega udejstvovanja. Razstava j£arla Bulovčeva: Podoba gdč. G. I., mavec 0 je odprta dnevno od 9 do 18. vključno do 17. t. m. in nikakor ne bo podaljšana, ker bodo takoj nato razstavni prostori oddani za druge razstave. — Pri gotovih boleznih žolča in jeter, žolenega kamna in zlatence urejuje naravna »Franz-Josefova« grenka voda prebavo in pospešuje izpraznjen je črev. Kli-niške izkušnje potrjujejo, da domače zdravljenje dobro učinkuje, ako se jem-'je zjutraj na tešče Franz-Josefova« voda, pomešana z nekoliko vroče vode. Ogl. reg. S. br. 30474-52. Kulturni pregled Razgovori in stiki v Beogradu Dr. Milan Kašanin o likovni umetnosti V krasni beograjski umetnostni galeriji. Muzeju kneza Pavla, ki zavzema prostore v nekdanjih kraljevskih dvorih, sem obiskal direktorja te odlične inst tu-cije, g. dr. Milana K a š a n i n a. Urednik ene najlepših revij, kar jih je kdaj propagiralo na slovanskem jugu likovno umetnost, »Umetničkega pregle-d a«, ni samo umetnostn. zgodovinar in varuh dragocenih zbirk, ki jih je poklonila svojemu narodu in njegovi prestolnici me-censka velikodušnost ustanovitelja Muzeja Nj. Viseč, kneza-namestnika Pavla. G. dr. Kašan n je tudi pisatelj. S svojimi finimi, psihološko poglobljenimi in umetniško izdelanimi novelami iz vojvodinskega življenja (zbirka »Jutrenja i Bdenja« i. dr.) in z romanom »Trokošuljnik« se je g. dr. Kašanin trajno vpisal v srbsko pripovedno literaturo. Važna in odgovorna funkcija direktorja Muzeja kneza Pavla in urednika njegovega glasila je obrn la njegovo dejalnost v drugo smer in ga — kakor upamo, ne za vedno — iztrgala lepi književnosti. Tem bolj pa se uveljavlja njegovo i zbrušeno pero na področju likovno-umetnostne estetike in zgodovine. G direktor Kašan n mi je z ljubeznivo u-služnostio dal informacije o sedanjem rianju likovne umetnosti v beograjskem kulturnem krogu. Tudi tu velik napredek — Ce hočemo spoznati sedanje stanje naše umetnosti — je dejal g. dr. Kašanin — moramo napraviti primerjavo med tem. kar imamo v likovn umetnosti danes in kar smo imeli pred tridesetimi leti. V nekem časopisu je približno pred tridesetimi leti izšlo p smo iz Beograda, ki poroča, da je neki umetnik priredil razstavo svojih del. Ta prireditev vzbuja znatno pozornost, ker je prva te vrste po poldrugem letu. Dandanes je malo dni v letu, da nimamo v Beogradu vsaj eno, če ne več umetnostnih razstav. Danes šteje Združenje likovnih umetnikov v Beogradu več kakor sto slikarjev in kiparjev, ki žive pretežno v prestolnici, že to pričuje o velikem kvantitativnem napredku naše likovne umetnosti. Prav tako kaže veliko razliko med nekoč in sedaj statistika o nakupu likovnih umetn n. Večina teh nakupov odpada na kraljevski dvor, čigar reprezentant, knez namestnik P a v-1 e kupi vsako leto na pomladanski razstavi jugoslovenskih likovnih umetnikov v paviljonu »Cvijete Zuzorič« najmanj za stotisoč d narjev umetnin in jih pokloni muzeju, ki nosi njegovo ime. Drugi kupec je država, ki nakupuje umetnine preko prosvetnega ministrstva, ministrstva zunanjih zadev ali kako drugače. Ne smemo pozabiti tudi za naše razmere kar ogTomnega pr spevka za likovno umetnost, ki ga je dala Narodna skupščina s tem. da Je razpisala konkurz na freske ln kipe, ki so se ga udeležili umetniki iz v.e naSe države. Tudi zasebniki kupujejo brez dvoma dandanes mnogo več umetnin kakor nekoč, dasi bi lahko naši umetniki prav s te strani zaslužili še dosti več. če bi bila zasebna iniciativa še bolj naklonjena domači umetnosti n umetnosti sploh. V tem pogledu ima pri nas največje zasluge društvo »Cvijeta Zuzorič«. ki je zgradilo svoj paviljon in prireja v njem pogoste umetnostne razstave ter tako podpira in propagira domačo umetnost. Kljub vsem težkočam in raz-n m nesporazumom, kakor so v svetu umetnikov skoraj normalni, nI mogoče zanikati, da je to društvo mnogo storilo za našo likovno umetnost. — Ustaviti se moramo tudi pri nekaterih Institucijah. Najvažnejšo vlogo med nj'm ima nedvomno Muzej kneza Pavla, ki je zbral in razstavil v svojih dvoranah vse, kar je značilno in važno za zgodovino umetnosti. Poleg tega prireja Muzej velike razstave tuje umetnosti, da po tej poti seznani naše občinstvo z razvojem in stanjem umetnost; v drugih deželah in tako prispeva k njegovi umetnostni vzgoji. Tako je naš muzej med drugim priredil razstavo francoske in italijanske umetnosti; zlasti razstava italijanskega portreta je dosegla rekorden ^speh, saj jo je v teku šest h tednov obiskalo več kakor 81.000 ljudi in prodanih je bilo okrog 12.000 krasno opremljenih razstavnih katalogov. Muzej kneza Pavla je izdal tudi svoj prvi katalog moderne umetnosti, redno pa izdaja revijo »U m e t n i č k i pregled«, ki izhaja vsak mesec razen avgusta in septembra in je posvečena umetnostni preteklosti in sedanjosti pri nas in v vsej Evropi. Druga važna institucija v Beogradu je Akademija likovnih umetnosti, ki je v zvezi s šolo za aplicirano umetnost. Ta šola z značajem srednje šole je nekaka pripravnica za akademijo, ki zavzema položaj visoke šole; v nji se spe-c alizirajo bodoči strokovniaki za umetno obrt. Srednja šola se sedaj počasi organizira po raznih stopnjah. Napredek likov-no-iimetnostneera življenja v naši sredini izpričuje nadalje tudi dejstvo, da mu danes posveča dnevni in revialni t sk mnogo večjo pozornost, kakor kdaj koli v preteklosti. Socialni položaj umetnikov — Na vprašanje glede socialnega položaja naš:h likovmh umetnikov Vam lahko odgovorim tole: Prav majhen del (največ 10n'n) stoji mater alno zelo dobro, lahko bi celo rekli, da so premožni. Drugi del. no številu morda kakšnih 20 odstotkov, živi povsem spodobno: so to profesorji umetn05tn:h šol v rangu visokih uradnikov. Kakšn'h 20 beograjskih 1 kovnlkov je nastavljenih po srednjih šolah, tako da lahko sklepamo: polovica beograjskih umetnikov ima eksistenčni položaj urejen vsaj kolikor toliko ugodno. Druga polovica, med katero so pretežno mladi umetniki, ž vi že mnogo težje, nekateri so celo v prav slabih razmerah. Tudi socialno vprašanje naših likovnih umetnikov ni več zanemarjeno. Pravkar je v teku akcija beograjske mestne občine, ki jim hoče na zadružni podlagi pomagati, da si zgrade hiše in ateljeje in si tako postavijo trdnejšo bazo za nadaljnji socialni obstoj. Prosvetno ministrstvo je tudi odredilo, da morajo dobiti umetniki na podstrešjih novih srednjih šol primerne prostore za ateljeje. Morda se bo v doglednem času uresničil stari načrt, da se zgradi posebna kolonija beograjskih umetnikov, ki bo dobila ime po pesniku in si karju Djuri Jakšiču. Tako opažamo kljub vsem težkočam. ki izvirajo iz posledic formiranja in nagle rasti naše prestolnice, ter seveda iz splošne krize, v kateri se nahaja naša družba in današnji svet sploh — vzlic vsem tem težkočam, pravim, opažamo veliko pulza-cijo umetnostnega življenja. Vse kaže, da je naša likovna umetnost na dobri razvojni poti. Razgled po generacijah — Sedanje stanje naše likovne umetnosti bi si lahko orisali najbolj pregledno po posamezn h umetniških skupinah. Predvsem je tu danes žal že precej razredčena skupina starih umetniških veteranov, ki so pred vojno zavzemali odličen umetniški položaj doma in bili znani tudi v zunanjem svetu. Sta to slikarja Paja J o v a-n o v i 6 n Uroš P r e d i č in kiparja Djo-ka Jovanovič in Sim-?on R o k s a n-d i č. Čeprav so ti umetniki dovršili sedemdeset, nekateri celo osemdeset let, še vedno počasi delajo. Mlajši umetniki jih uvrščajo v staro akademsko šolo, k je bila na vrhuncu svotfe slave okrog leta 1900, omače vest i " • Novi grobovi. Umrl je v Ljubljani gospod dr. Oton Papež, predsednik deželnega sodišča v pokoju. Uglednega pravnika, ki si je pridobil lepe zasluge za naše pravosodje, bodo jutr. ob 15. spremili izpred mrliške veže na Vidcvdanski cesti k Sv. Križu. — V Idriji je umrl g. Kajetan premrov pl. Premerstein, bivši veleposestnik, oče starešine sodišča v Kamniku. Pokopali ga bodo jutri ob 17. — V Ptuju je umila gospa Jos pina Brum©n, vdova po odvetniku. Pogreb blage matere bo jutri ob pol 16. — V Ljubljani je umrla gospa Marija Jer^ek, vdova po železniškem uslužbencu. Zadnjo pot bo nastopila danes ob 14. izpred mrtvašnice na Vidovdanski cesti. — Nadalje je umrl v Ljubljani g. Zvo-nimir Masle, bivši železn. uradn k, in bo njegov pogreb danes ob 16. izpred mrtvašnice na Vidovdanski cesti. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno soža-lje! * Nova šolska poslopja. Kakor objavlja banska uprava, sta bili v mescu decembru kolavdirani novi šolski poslopji v Kar-lovici, srez Kočevje, in v Senožetih, srez Ljubljana, šola v Karlovlci ima dve učilnici, dve stanovanji ter potrebne upravne prostore. Veljala je 370.000 din. šola v Ser nožetih ima po eno učilnico in stanovanje ter upravne prostore, veljala je 220.000 din. Kolavdiran je bil tudi priridek k šolskemu poslopju na Gornji Rečici, srez Laško. V prizidku sta dve učilnici, pisarna in stranišča. Stroški so znašali 215.000 din. postavi na južnem delu Trga kralja Tomi-slava tako, da bo lik s čelom obrnjem pio-ti mestu. Proti tej odločitvi so se oglasili mnogi strokovnjaki in meščani, nakar je mestna občina poslala posebno kom sije na trg, da razišče stvar. Komisija je odobrila sklep mestne obHine, a ko so se pričela dela in so delavci naleteli na kanale, je .'H:ri'a, nr,i se spomenik postavi kakšnih 20 m više v severni smer'. S tem je vprašanje prišlo do končne rešitve. Zoper nevarnosti infekcije skozi ustno duplino poskusite okusne noour u u 0 Kai feto-oddelsk nima D d sla! □ □ 0 □ □ □ Sedaj Vam naredimo Vaše D povečave lepo in poceni. q Droge^lia GREGOR!Č, g Ljubljana —Prešernova 5. □ * Odlikovanje dr. Korošca »S'užbene no-vinea objavljajo ukaz da je odlikovan z lento Karagjorgjeve zvezde dr. Anton Korošec, predsednik ministrskega sveta v pokoju. * Društvo treznosti v Ljubljani Kakor nam poročajo, se je začela akcija za obnovo treznostne organizacije Ustanovilo se je »Društvo treznosti v Ljubljani«, ki hoče zbirati vzdržnike in treznke ter z vzgledom in propagando širiti misel za treznost. V kolikor bodo dovoljevala sredstva, hoče društvo posvečati svojo skrb tudi alkoholikom bolnikom in vsem, ki trpe zaradi alkoholizma. Stremeti hoče za tem da bi se zopet začelo na vsej črti sistematično in vztrajno de'o za trezno-st. Društvo ima svoj sedež v Karitativni pisarni v Ljubljani, Ma-rijani"če. onrani zdrave, suhe. topie nege — š t e d i nogavice tn čevlje. Vrečica samo 2.— Din * Poldka Valandova v smrtni nevarnosti Včeraj smo poročali, o hudi nesreči gdč. Poldke Va'andove, raznašalke »Jutra« in »Slovenskega naroda« na Jesenicah, ki jo je podrl tovorni avto, da so jo s hudimi notranjimi po-ko-dbami prepeljali na kirurški odde'ek splcfne bolnišnice v Ljubljano. Zdravn:ki so se takoj z vso pozornostjo zavzeli za ranjenko, ki je tzgubHa mnogo krvi, da je bila potrebna takojšnja transfuzija. Kljub vsemu prizadevanju pa je malo upanja na rešitev njenega življenja. Kakor so nam snoči sporočili iz bo-niiinice, je Va'an lova še zmerom v nezavesti. * Obup nad življenjem. Prav za prav sta pom'ad in deloma jesen sezona samomorov, zadnje čase pa smo pogostokrat priče, kako m'adi ljudje obupujeio nad življenjem. Včeraj so prepeljali v bolni?nico dve dekleti. ki sta se iz neznanih razlogov zastrupili. Prva izmed njiju, neka brezposelna sobarica, je použila 20 pra"kov nekega strupa, druga pa se je zastrumla s plinom. V bo'ni:n':ci so obema oo^iali nazaj v življenje. V Srr.kdniku pa so v sredo pokopal 67-letnega posestnika Janeza Vrhov-nika. Nekaj časa sem je bil žalosten in potrt, v ponedeljek, ko je ostal sam doma, pa je od el na podstrešje in se obesil. * Zadeva s spomeniKom kralja Tomlsla-va. Kakor akc ja za sps-menik Viteškemu k:al,iu Aleksandru Zedmitelju v Ljubljani dolga leta ni mogla z mrtve toike in je zr.dnji čas spet nekam zastala, imajo v Zagrebu precej križev in težav s postavitvijo spomenika hrvatskemu kralju Tomi-slavu. Na predlog akrijri-ega odbora je mestna občina sklenila, da se spomen k Dobivajo se v vseh lekarnah. Cena malega zavitka din 8.—. Cena velikega zavitka din 15.—. Ogl. reg. S. br. 15510 27/5. 1939. * Zimska sezona v Rogaški Slatini. Poročajo nam: Zima je priromala tudi k nam Nekaj dni že šmentano ostro brije z Bo-ča in poganja drobne snež nke po slatinski dolinici, akoravno stoji barometer že dalje časa tako v soko, kakor tega že dolgo ni bilo. Naši zimski gostje pa so neusLašlji-vi in so pridno na sprehodih po okolici, ki je prav sedaj tako lepa v svojem belem oblačilu. V soboto dne 13. t. m. bo pri »Pošti« običajn. planinski ples. V nedeljo 14. t. m. pa to imelo Sokolsko društvo ob 15. pri Juliju Ogrizku svojo redno glavno skupščino in bo društvena uprava podala svoje poročilo o delovanju odbora in društva v preteklem letu. Upamo, da ne bo nikdo manjkal od članov in članic! V soboto 20. t. m. pa bo pri »Pošti« sokolski ples in se vrše pr prave že precej živahno. Nadejamo se, da bo udeležba tako zadovoljiva kakor v prejšnjih letih. Ves čisti dobiček je namenjen zgradbi Sokol-skega doma. Odlikovan je bil z redom sv. Save upravnik pošte g. Josip Kamenšek. Slatinčani mu iskreno čest tamo! * Ne dentisti, temvefi zob^rji. predsednik dentistične zbornice v Zagrebu se je te dni mudil v Splitu, da se porazgovori z dentisti iz bivše pr morske banovine za-stran njhovega članstva. Dentisti iz Dalmacije so bili doslej namreč organizirani v sarajevski zbornic Kakor poročajo zagrebški listi, so dentisti v Splitu z navdušenjem pozdravili dodelitev zagrebški matici, odločno pa so postavili zahtevo, da se zborn ca ne sme imenovati »Dentistička komora«, temveč »Zubarska komora«, češ. da je beseda dentist grda tujka Kakor je hvalevredna vnema dalmatinskih zobarjev za čistočo jezika, pa je treba le pograjati njihovo nedoslednost, da so »dentista« sicer pregnali, a obdržali »komoro«, ki prav gotovo nič manj tuje ne zveni. * Vse n»še radijske naročnik«* bo čisto zanesJijvo razveselila tudi štev.lka »Našega vala« za prihodnji teden, ki objavlja na uvodnem mestu članek o načrtih ljubljanske radijske pestaje za leto 1940, dva "zanimiva podlistka »Usoda mu dru-gč ni bila več naklonjena« in -Poljub za dve sto dolarjev«, Rihteršičevo pesem o c'ganu, ki je prišel iz Skoplja v Celje k vojakom, »Kotiček za smeh«, rubriko »Radio in televizija« z najnovejšimi poročili s teh področij in pregled najvažnejših oddajnh postaj na sredin jih in do1 g h valovih z vsemi potrebnimi podatki. Poleg toga objavlja v programskem delu programe vseh važnejših evropskih postaj In poseben izvleček najboljših oddaj v pri-hoc'n'em tednu. Zahtevajte še danes na ogled brezplačno številko, ki vam jo bo uprava takoj poslala. »NAŠ VAL« stane mosečno samo 10 din, naroča pa sc pri upravi v Ljubljani, Knafljeva ulica 5. * Javna dela v Zagrebu. Odkar je mestna občina zagrebška pričela iz zbranih sredstev za zimsko pomoč z večjimi deli v mestu in na periferij, stalno narašča število brezposelnih delavcev, ki prosijo dela in zaslužka. V zvezi s tem se mestna občina posvetuje s predstavniki banovine Hrvatske, kako bi se rešilo vprašanje za-posltve n vprašanje nekaterih neodložljivih gradenj. Banovina Hrvatska skuša najti sredstva za dovršitev zakladne bolnice na Rebru in za gradnjo novih poslopij za urade banske oblasti, Vseučilišče terja že odobrene kredite za izgradnjo klinik medcinske fakultete pa veterinarske, Ponudbe: Z A NOTTI, - mm Via Morigi4, Milano, Napro&sij rentabilen f®f.9kem cen patenti' itaiija. ran .p^siiitpek, nadomestek za ftirmrski in šperan les. FT"n'im KINO SLOGA danes ob 16., 19. in 21. uri. Vstani In bori sz Veličastvena filmska drama iz pionirskih dni ameriškega divjega zapada. V glavnih vlogah: WALLACE BEERY, najboljši ameriški karakterni igralec, ROBERT TAYLOR, ljubimec vseh žena in ljubimec celega sveta, ter lepa in mlada FLORENCE RICE, ki s svojo ljubkostjo osvaja srca vse publike. tehn;čne pravne, filozofske, bogoslovne in kmetijsko-Sumarske fakultete. V nacitu je še cela vrsta potrebnih javnih zgradb, mestna občina pa se ukvarja tudi z mislijo, da se tramvajska proga podaljša do gestin. * Split dob! prtstan'ško pol'c«Jo. Bansk' upravi v Zagrebu so zainteresirani činltelji stavili predlog, nai se po zgledu Sušaka in Gruž3 tudi v Spl:tu ustanov pristaniški policijski komisarijat. Komisarijat naj bi opravljal policijsko službo v vseh lukah Splita in na kolodvoru, a v njeeovo področje naj bi snadal! predvsem posl socialne, prometne policije, kar se tiče par-nikov in vlakov, ln potniški promet z inozemstvom. * Obresti po 120 odstotkov. Okrožno sxrii?iče v Kosovski Mitrovci je o'-so:'ilo m lijcmarja Radenka Mačlča zara'1 ode-nritva na dve leti za mora, dve leti izgube častnih pravic in 10 000 nri sodišču takoj vloženih še krkšnih 40 tožb. * Fako so delali za«*oIžn»/>e zn Vaslčev« posojila. V četrtek se je v Zagrebu nadaljeval proces prot draguljarlu Vas'ču in lastn:ku Kred'tbiroJa Rukavini. ki se morata v številnih primerih zagovarjati zaradi oderuštva. Pri tej priMkl Je b la zaslišana Jeika 8veH'čeva. ki si je od Vas'ča Izposodila 25 000 din Zadolžnico Je šla podpirat v pisarno javnega notarja dr. Danila Stoj savljevlča, a notaria tam ni bilo. Sprejela Jo je njegova uradnica ki ji Je dala zado'žnieo prečitati Gla^la se je na o~so POLJSKI FILM V STILU »ZNACHORx V VRTINCU STRASTI (Zlstvc?) Witold Zacharevicz — Lidija Wisocka — Boguslav Samborski. Hudožestvena igra. Ganljiva drama velike ljubezni, katero je oskrunil »človek-zver« KINO MATICA, tel. 21-24 — ob 16., 19. in 2L MNOGO BURNEGA SMEHA Je i7ZvaIa Pri včerajšnji premieri burka GLEJ, RA SE NE ZALJUBIŠ! V glavnih vlogah HAKtS MOSER " Carola H6hn, Wolf Albach Retty, Kari Schonbock, Rudolf Carl, Julia Serda, Fritz Imhof in drugi. Ob 16., 19. in 21. uri. KINO UNION Ples Jadranske sir a J", ki je ie vrsto let močno priljubljen, bo spet pokazal krasno j revijo slovanskih narodnih noš izvoljena bo k r al i i ca Jadrana, najlepše noše bodo nagrajene. Vojaška godba, bar. Jazz. Vstopnina 20 din za osebo, rodbinska za tri osebe 50 din, za člane v predprodaji 15 din, za rodbino članov 3 oseb 40 dm. rezerviranje lož 50 din poleg vstopnine, dijaške 10 din. Vstopnice se dobe v pisarni JS v Kred tni banki 12. in 13. i. m. dopoldne Narodne noše se bodo zbirale v zgornji desni dvorani. Občinstvo se opozarja, da se bodo danes vozovi električne železnice ustavljali na vogalu Jegličeve in Vihovčeve ulice. Rezervirane mize prosimo zasesti najkasneje do 20 ure, ker prireditveni odbor sicer ne prevzame nobene odgovornosti. ma da bo organizirano sodelovanje naših umetn kov skurno šolane in razstavljanje samo razširilo in poglobilo medsebojne vplive. Zapiski Velfk uspeh skladatelja Lhotke ln plesalcev Mlakarjevih. Zagrebške »Novost!« prinašajo podrobne podatke o velikem uspehu, ki ga je dosegfl v Monakovu znani zagrebški skladatelj Fran Lhotka s svojo komorno pesno skladbo »Luke, ki sta jo za monakovsko gledališče naštudirala renomirana plesna umetnika Pia in Pino Mlakar. Nemška kritka se je izrekla z zelo laskav mi besedami o novi Lhotkovi skladbi, kakor tudi o p'esnem nastopu Mlakarjevih. Vsekako pomeni Izvedba »Luka« novo pomenljivo afirmacijo Jugoslovenske glasbe v Nemčiji. Almanah zagrebške »Nove RU®tH«. Znani zagrebški tednik »Nova Rlječ« Je Izdal za leto 1940 svoj »Almanahe s originalno ln zanimivo vsebino. V njem je med drugim objavljen članek Večeslava Vildarja o tako zvanih zagrebških punktacijah z originalnim, doslej še neobjavljenim besedilom resolucj*.. Dr. Josip Smodlaka obuja spomine na sestavo prve jugoslovenske vlade leta 1918. Dva članka sta posneta iz spisov Svetozarja Priblčeviča in Stjepana Radiča. V »Almanahu« je tudi cela vrsta zanimivih zunanje političnih člankov in : drugega gradiva, ki utegne zanimati vsakega politično za'ntereslranega C-tatelja. Posebno vrednost dajejo »Almanahu« obilne ilustracije, karikature itd. samo zaradi vknjižbe. Nato je zadolžnico podpisala. Notar je vobče imel kar predpisan formular za zadolžnice in je pri vsaki pr liki sproti spreminjal samo številke ia imena. Državni tožilec je ugotovil, da Je til ta postopek povsem nezakonit, ker se morajo zadolžnice po zakonu sestavljati po diktatu. Tako je prišlo na dan. da so bile vse zadolžnice, s katerimi sta operirala Vasič n Rukavina, falzifikati. * Stara slovanska zadruga razpada. Urad zemljiške knjige v Vinkovcih objavlja zan mivo, a hkratu žalostno statistiko, ki priča, v kako naglem tempu razpada stara zadružna posest s starim slovanskim načinom življenja, ki se je med Hrvat in Srbi po n-nogih pokrajinah še do danes ohranilo. Medtem ko je bilo v zemljiški knj:gi predlansk m zabeleženih samo 86 delitev zadružne posesti, j h je bilo lani nič manj ko 145 Razpad zadružnega življenjskega načina je pač posledica sodobnih razmer in življenjskih nazorov, ki pri-nafajo obžalovanja vredne posledice v dejanje in nehanje slavonskih vasi. Medtem ko so član zadruge pr.prej živeli v izobilju in brez skibi. postajajo po razpustu v največ primerih ponrlovanja vredni siromaki. a pogostokrat tudi pravi brezdomci in proi»tarci. Iz LftiMpne ' n— Rezervni ordrji se opozarjajo n* predavanie. ki ga bo imel v ponedeVek 15. t. m. ob 20. uri v veliki dvorani »Zvezde« dlvlzilskl peneral Lev Rupnik o važni in zelo zanimiv temi narodne obrambe. Vstoo je dovoljen proti oficirski leflrit'ma«Ml. Udeležba je za vse rezervne oficirje obvezna. u— Družabni večer ak*ivn'h po^ff"c!r-Jev ljubljanske garni.ije združan s pravoslavnim Silvestrovaniem. bo d revi ob 20. zvečer v dvorani Sokoiškrga doma r.a Viču. Družabni Wer bo izredno zsbaven, saj bodo na njem nastopili član, Na o1-nega gledališča, operni pevci ln člani g'e-da.i'Skega ods< ka vitkega Sokola. Pe or in bogat spored bo nudil vsem neki j ur prijetnega razvedrila. Tu"rie nn ^o^e zabavali pri SnntjaikoLčrmih, ki bodo uprizori!] I ob 20.15 izvrrtno in zabavno Nu-šičovo veseloigro »Ujež« (Udružene u-goslov. em ain e'p' rrnMi žem). Zr'rav humor, ze;'pvne s'ti'acije in z?r-iet"n~s' dejanja odlikujejo to učinkovito delo priljubljenega kerne 'iogrpfa. De'0 ie b'lo nav:iu£>3no sprejeto ln so bile vse predstave popolncma ranp-ro 'ene. Ker je o "šlo mm^go' ljudi brez vstopnic, j'h kunite že v p.o"(p;oda:'i. da se 'izognete navalu pri večerni blagajni. K^Vir se hoče od srca nasmejati, naj oVšče pre'stavi. u_ Ljubljfjrikl športni Klub svojim članom, da se bo \išl redni letni občni zbor z Cb čajnim dn'vn'm redom v petek 26. januarja t. 1. cb 20. v posebni setoi gost Jne Cinkole. Odbor. (—) U— Prost vstop na razstavo Karle Bu-lovčeve v Jakopičevem paviljonu imaio v nedeljo ob 11., ko bo na razstavi obrazložil delo umetnice in vodil obiskovalce po razstavnih prostorih dramatik Ivan Mrak, vsi tisti, ki bodo v teku današnjega dneva obiskali razstavo, o kateri pravi kritika, da očituje močan in samonikel duh umetnice, katere umetnost je samorodna in svojstvena. Posebej še priporočamo obisk zato, ker bo razstava odprta le še pet dni. šolska ravnateljstva opozarjamo na ta edinstven kulturni dogodek z želji, da pripravijo šolske obiske, katerim bo vedno na razpolago vodstvo po toplo zakurjenih in prikupno urejenih razstavnih dvoranah. Iz Maribora a— Najstarejša MaiibOičanKa jc umrla. Na Eetnavdki 3i je umrla vdova po upokojenem nadučitelju Jo^ipdina Grace. Ble^a pcCcojnica je doživela Častitljivo starost 88 let. Bila je med najstarej imi Mariborčankami, žalujočim naše globoko eožal je! a— Iz gleda:išfee pisarne. Drevi »Navi-hanka«, predzaor. j č, znižane cene. Jutri prtooldne »Zareza na Jadranu«, jutri zve-čor »Konto X«. — Gledališki abonenti reda A se opozarjajo, da velja tudi z? nje simfonični koncert Glasbene matce ki bo >7. t. m. v Sokolskem domu. Naprošajo k da si nabavijo vstopnice pr1! dnevni gledališki blagajni. NloMr&l /afef S O r. O TA 13. JAMARJA 19«» v POLASTITIV 201 BNI NJ.Vfi oaUIK MAKU« MIRiBUD tOKOUK* D»UiTVAVMJk«.l»0*g» VSI« »UilMIKSIUlHIUt Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in nj hovim upr > vuenm svojcem ima danes v nedeljo dr. Ivan Turn, Linhoa-bova ulica ž-t. 12. a— Miaz popušča. Včerajšnja ntiolma1-na jutmja temperatura je bila —12.4. do5im je bila predvčerajšnja maksimalna —11.1 st. C. a— Včerajšnji ribji trg je bil precej dobro založen. Mole so predajali po 18, g-rice po 11, oiade po 18, barbone od 28. k: tema je po 24. a— Šolski upravitelj se je ponesrečil pri smuč" n ju. šcJsJd upravitelj Viko Mi-hel č se je "amuSal v bližini R ke pri H> čah. Pri tem je pa nes ečnom naki 'u" ju pa"el in s! polrmi.1 nekaj reber. Zd.avi se v tuk. splcčnl bolnišnici. a— Naval na mestni popisov? Ini ura-». V zvezi z iz. "a;'anxm novih poslovn h in namešr črnskih kn' žic je p: i tuk. popi o-vr.lnem urrc-u ve'ik n~val. Doslej je bilo iz&nh okoli 1600 knjižic. a— SrcsKo nrčclsivo M?r'bor de^ni breg poziva vse lastnike motornih vosi', ki svo ih vc.z'1 n>l£o odjavili iz prometa, da prijav'jo v teku imuarja t. 1. svoja motoma vozila v registracijo in plairjo obenem vse p: e >isrre taikse za 1. 1910. a— 8:1. Pr1 Ka7šah na Pahorju j? m-vrJi'o osem fentev na 35-letrega posestniškega sina Frcnca Arbelte ja. Obiutno so ga podedovali s kod1. Arbeiterja so prepeljaU v tuk. splošno bolnišnico. Orožniki eo v zvezi s tem napadom aretiral' fiViri brate R.. dva brata L. in dva b.at-P. a— Zr iSa-e čla- ke vstopnice za IV so- ko'ski ples dob'jo člani edino v predpro daji pr Putn'ku. (—) a— Srbska pravoslavna občina v Mariboru obvešča svoje člane, da se bo tudi letos pričakovalo novo leto (doček nove godine) v kavarni »Jadran« danes 13. t. m. Nastonili bodo gled-liški igralci s pestrim sporedom. Vstop prost. Iz Celja e— Oibor Stare inske organizacije »^loge:« v Celju se je dokončno konstituiral takole: predsednik Dušan Zdolšek, pod-p edsednlca Olga Rustja, tajn k I. Maks Gruden, tajnik II. Hinko štenihar, ttagaj-n'k Branivoj Majcen, odborniki Cveta Vi-dičeva, Aleksander Hra.povec in Romuald žvarc, namestniki odbornikov A^ksej Vrečko, Klemen Ste~en?ek. Marjan Urban-čič in M lan Pženičnik. V nadzornem od-bo u so Draao Kralj. Mi"an Pirih in Danilo Brečko. Društvo ie priredilo 6. t. m. svoj V. akademski ples ki je prav lepo uspel. Vsem darovalcem ln tudi on?m ki so na kakršen koli nač n pripomogli k uspehu, bodi izrečena najiskrenejša zahvala V i-nenu odbora in onih revnih akademikov. kl bodo predeli podpore iz donosa p'e-sa. Odbor se najnrisrčne^še zahvaljuje č?s'nemu danskemu komiteju za njegovo požrtvovalnost, kl je v tako velik meri prnomo^la k lenemu uspehu plesa. e— PIač!lo ob"in*k"h davščin. Mestno po^avarstvo v Celju opozarja hišne po-se-rt^ike 'n 'asf"lke voz'l. da so 1. t. m. zapadli v p'ač!lo 50odsto*ni rajemn nski vinar in 2od»totna kana'ska nabada za letošnje prvo četrtletje, vodarina in števnina zn Irn^ko zadrge četrtletie in četrti obrok davšč'ne na voz'la. Stranke nai plačalo z-o"dle ob~oke znnr^Mvo do 10. februarja pri mestni b'a~ajni. Po preteku te-ra roka bo meseno poglavarstvo rakuna1© Z"kon!te 6er'."totna zamudne obresti. PlaSila. k bodo po pre+eku 6 tednov od dneva dospelo-gtf h o-1 o jc--'rin« z trk 16 t. m. ob 20. bo predaval v risa'niei me-š*~nal{o šole v Celju dr. inž i^ranee Avč'n It TJubliane o smučarski odnrav' s'oven-rk h n^lncev v porov^a na ju«m n~5e države. Predavan,1"«, ki ima nastov »S rmTičmi proko Sar n"an,r>e do Koraka« bo sm-em-H"'o 100 sk'op*15nih sVk. Na to zanimivo p—-^n-^nje opozarjamo zlasti smučarje ln pt-Vn'*'*. e— Kr*Vn protlti-fvrTt^l-Tri^ v 'm di'n«.nzpHem. k» j'h bo^o iT-«*'1i s1/©1'^ ob skova1o<»m Odbor ie pod?'!1 tu-b""7',*"1/"m'm In no-tmre n"1no not^e^nim p-»t nodnor po 100 din in tri oodmre po 51 din. Krateima prev7f>la 1a~~s+vo za nabavo rSntgenske ce'H, ]r' bo st"1" * e— Tvrdka Josln Benko v Ce'5n le vsl^d nar".s/-a-loče dra odn.ie z novim letom tv ša-v-em gvo,;'''vt namo^^en^em n-o^rn^o 7.a 20 do 25"'". Obenem ie tu^i r"V-wiia h^ži^no nagrado v obliki ene mesečne p'a-Ce. e n'1-..'V i^-.stnfi .. c^fn n^Von"' odvet"'k e. dr Ervin Melak v Gornjem gradu 100 d.n namesto cvetja na grob no- tarskega namestnika dr. Ivana Razborflka v Slovenjem Gradcu, g. Foito Turk. na-stavnik na meščanski šoli v Ormožu, pa 50 din namesto cvetja na grob odvetnika dr. Frana Mayerja v Šoštanju. Umri je v četrtek na Ostrožnem pri Celju 681etni posestnik Jakob Tomšič. Pogreb bo danes ob 15. iz hiše žalosti na okoliško pokopališče. Pokojnemu bodi ohranjen blag spom n, svojcem naše iskre* no sožalje! e— Zdravniško dežurno službo za člane OUZD bo imel jutri zdravnik dr. Premšak na Cankarjevi cesti. e— Uslužbenci tvrdke Ivan Rebek v Celju so poklonili mestnemu ubožnemu skladu 250 din namesto venca na grob ge. Jo-slpine Jirakove. Mestno poglavarstvo izreka darovalcer- Iskreno zahvalo. e— žrtve nesreč. V četrtek je padel osemletni posestnikov s nček Martin Lipov & k z Lopate pri Celju doma v sobi ln si zlomil desno nogo nad kolenom. V četrtek zvečer je padel 311etni rudar Florl-jan Drailkovič iz Strme pri Humu ob Sotli na poti domov na zamrzlih tleh in s zlomil desno nogo v gležnju. Te dni je padel 381etni delavec Josip Tesovnik iz Okonine pri Rečici ob Savinji pri delu n si zlomil desno nogo. Ponesrečence so prepeljali v celjsko bolnišnico. e— Pojasnjena tatvina. Na novega leta dan je nekdo ukradel trgovskemu potniku Franju Gotcu iz kavarne »Evrope« v Celju novo zimsko suknjo, nov klobuk, rokavice. šal in ključe v skupni vrednosti 2.700 din. Te dni pa ,ie zagreboka policija aretirala nekega Karla Mansfelda n naš'a pri njem vse ukradene predmete. Mansfeld se : jevarja. da je te predmete našel 3. t. m v vlaku Ljubljana — Zagreb. Mansfelda bodo izročili celjski policiji. e— l.r.stn'ki dvoko"e*5, fijakirskih voz in mitorrih voz'l se opozarjajo, da čimp:ej, najpozneje pa do 31. t. m. prijavijo svoja vozila pri p edstojništvu mestne policije v Celju y sobi štev. 42. Pri,javne pole dobijo istotam in je treba ko'kovati za kolesa s 5 din. za f jakarske vozove s 25 din. za motorna ko"esa s 50 din ln za avtomobile s 100 din Poleg te«ra se plafa za državni cestni sklad za kolesa 10 za fijakarske vozove 50 za motorna kolesa 50 in za potni ške avtomobile 100 d:n. Lastn:ki vozniških zkaznlc morajo obenem s prijavo vozila tudi overoviti svo-ie vozn'5ke izkaznice. SOKOL Sokol Goren ja vas Pol jane pri red v nedeljo 14. t. m smučarske tekme za škofjeloško ok-ož"'e v Gorenji vasi v Polj-m^ki do'ini. Začetek ob 9.30 z nastopom vseh o<->sameznih oddelkov po sledečem redu: Ob 13 smuk. ob 15 skoki. Po končanem sporedu čajrnka v Sokolskem domu ln razglasitev dosežemh uspehov. Bratje in sestre, izkoristite ugodno priliko. Smuka je prav idealna. Poh t!te v snežno Poljansko dolino! Avtobus ne'je iz Škofje loke ob 8 uri a zveza zvečer ie tud' p"?,v UTcd-na. Ce se prijavi z^ostno ?tev'lo iKVe-ženeev. bo vožnja na avtobusu polovična Zdravo! Z Jesetus Sokolslto društvo Jesenice ponovi tretjič sijajno uspelo opereto jgg v nedeljo, dne 14. Januarja ob pol 3. uri popoldne. — železniške zveze ugodne. Iz Pssifa j— Tujski promet v letu 1030 Lani je nnie mesto obiskalo vsega 2468 tujcev z 5957 nočninam . Med temi je ti"o 17 !1 oneb iz Jugoslavije vrl ostali pa inozem-ci. Prevladujejo seveda poimki iz Nemr.i je, katerih je bilo 596 z ?575 noin naml ostali pa so b li iz različnih ev:o?sk!h (Ir žav in nekaj A meiPanov. j— Rep-i^a igre »Strast pol b-e^ti« je bila v to ek v mestnem gleda,;ž u. Igr 1 ei so svoje vloge krasno odigraM, žil pa je bilo pl-d^i 'če zelo s"n.bo zi~ed"n">. j— SOKOI Ptu j vabi na ma.v a a o 1. febru-rja v Na: oc^ dom. Pod g slo •• »Svetovna zmešnjava« se bc 'o zhr~> !e pe ma^ke oosn.me^jie in v s'*n.r'n' h T "r"-la bo odlična varaž maka goJba. Dne 25, 27. m 29 januarja se hodo va"!l-> ko^n !n ponovili drugi plosi v Narodnem domu r«d 20. ure naprej j— Zvočni Mn" bo v soboto f t m o'-20. ur in v nedeljo 14. t. m oh p-J 18 pol 19 in pol 21 uri pro 'va^rl film »Tr-ja mušketir j:« po romanu Alek-a:v"ra Du-masa. (—) Iz Za^crja z— Nagla smrt. V četrtek zjutraj je nenadno umrla gerpa Pcpca BevŠeva, žena rudniškega uelužlcnca v Tcplicah! Ko e s hčerko porpi avijra rol o p? e z~va-dila ob postelji. Z r vr- i: n mc ,el v č pomagati, si.o r« Vzpeli pwarjkanja petroleja Iz %'rst trgovcev smo prejeli: Sa pred nastopom hudega mra^a je st->!o v rumunskem prlrtanišču šest večjih ladij-sk h tankov, napolnjenih s petro'ejem za Jugoslavijo Vse formaln-sti so bile ug<-d-!0 rešene, edino Narodna bonka v Beo?ra 'u bi morala pred crih~dom bla^a v smi7lu pogodbe položiti dogovorjeno k pnino v rahtevanih devi7ah. Narodna banka pa 1-e od^ša^a tako d^lgo. da je prit!snil nepričakovano h':d mraz Dimav je zmrzn:l in oncm-.^cči! plovbo. T"ko je tvd en tank z 890 000 k® petro"eja no p_tu v Ju-"osiav jo obt čal v ledu ter ®a ie moral rešit; ledolTnilec in ga zavlef ra prvo bližjo že'"miško poriaio ob cb-e?j \ Va'ka oetrolejske družbe takoj po-! hale na:iomast;io v Italiji ler tam zaključile poT-^dbo ra d bavo 1 "00 000 V-» petrolej za takojšnjo dobavo ;z Trsta. tud: to-'—at Pod poeriem. da Narodna b^rka v ■ p-edh'dno v!osi kupnin'* v zla-t'h d^vi^ah Radovedni «mo. kavo d->i"o bo Na-odna ba"ka s"~t zavlačevala D'rčT1o In s trm d oh ivo ^alTrvi llrd^tvu pr"TX)treN-ca re;o Prosimo odločilne činiteljs, -'nj ne odlagajo. — rr^-^vn It vpc d ?.*ofavsl:o de1^ (refer:rala bo Zbo'n:ca za TOI v I.iulljeni). Spremembe določil o prdobnini (Trgovinska zbornica v Beogradu), Noveliranje družbenega, divi-d"rdr!raa in uri^Sbsnske^a davka (Indu-s tri joka zhorn'ca v Zagrebu^, Povečanje rr-^nega davka (Zveza e"enar*"'h zavodov v Zagrebu), Sprememba odredb finančnega zakona o specialnem donrinosu za fend ra""odne obrambe (Industrij-ka r.borndea v Beogradu). Sprememba davka na poslovni p-omet (Zborn ca za TOI v Ljubljani), Spr?memve v predpisih davčnera zakona o k"ženskem postopku. Uredba o fondu za natrade. Uredba o odpisu davkov (Trgovinska zborniea v Za;*rebu), Spremamba in dcno^Ha zakola o taksah (Trgovinsko-Indr.etrijska zborniea v OsPeku), Uvedba nov'h trešar!n in sprememba predn'sov o p'ačevan^u n kontro1! (Tr=rovinsko-'ndu-striiska 7bo"n'"a v Novem Sadu ln Trgo-vlnsko-lndust-i^ska zbornica v SnPtu). O prostih vprašanjih se bodo sprejele resolucije. =-: Prijave za znižanjp dopolnilnega davka k zemijarlnl. Davčni zavezanci, ki imajo pogoje za zn'žanje dcpoln lnega davka k zemliarin'. moraio vložiti do 31. t. m. pri pristojnih občinah (v Ljubljani pri mostnem poglava-stvu). prijave za znižanje dopo'nllnsTa davka k zemijarlnl. Pred-p srne tiskovina se dobijo istotam. Pravica do rtilž-^a Ima 'o le kmetovelel. kl Imajo v skupnem hiSnem gospodarstvu več kakor pet članov ter dopolnilni davek ne presega 5.000 din. Podrobneje je razvidno iz razglasov pri občinah in davčni upravi. — Pet obračun«k'h tečajev za izvoz v Francijo. Po vesti iz Beograda je za izvoz našega blaga v Francijo z veljavnostjo od 1. januarja uvedeno pet raznih obračunskih tečajev. Za izvoz konoplje, lesa. lesa za celulozo, za deščice in celulozno maso velja tečaj !2P din za 1oo fra-kov za izvoz konjskeea mesa. ovc. ovčjega mesa in raz-r kož tečai 130 din za 100 frankov, za izvoz jajc. perutnine, suhih čespe'j in marmelade tečai 1?3?"> din za ino frar>Vov. za •7\ r- Toveieea mesa. živih in za- k'an'h ^'api^p nrrytl in rrasti pa te^aj 140 7a 100 frankov. Za <7vo* -«fnHh pre^mp+ov ki n:so tu navedeni. se bo uporab'jal tečaj 125 za 100 ftv' ->v. ■ Anglija fe zn*Sala cene bombažni preji. Državni Komisar za bombaž v Angliji sir Percy Ashiey je podpisal odick o znižanju cen bombažni preji. Odiok ima namero povečanja izvoza bombažne preje iz Anglije Povprečno zmanjšanje cen znaša 7 do 10%. Odlok državnega komisarja za bembaž je izzval velikansko presenečenje na tekstilni borzi v Mnnchestru, vendar zainteresirani gospodarstveniki v Londonu priznavajo, da so tudi nove znižane cene vendarle nekoMko višje, kakor so bile pred začetkom voj^e. Po neki vesti se pričakujejo še novi ukrepi, katerih smoter bo povečanje izvoza bombažne preje iz Anpifje Z^st! si hoče Anglija pri-dob:ti za bombažno prejo tudi balkanska trž'šča. = NaSa letošnja prcd»'":ja s*a»"!--orja Je dosega 10.773 vajronov. To kol;čino je pro-ducira'o vseh sedem tvornic sladkorja in bo zadoščala za potrebe do nove kampa- I nje. Računa se, da bo ostala do nove kampanje morda še rezerva 500 vagonov. = Končna rešitev vprašanja izročitve nemške preje. Poročali smo že o sklepu nemškega ministrstva za narodno gospodarstvo glede vprašanja izročitve preje, ki to jo bile svoječasno naročile naše tvornice v Nemčiji. Ta zadeva je bila tudi predmet razpravljanja v našem ministrstvu za trgovino ln industrijo ter je bil sprejet predlog nemškega ministrstva, po katerem nam Nemci izroče 175.000 kg bombažne preje namesto 890.000. Odklonjen pa je bil nemški predlog o izročitvi vseh naročenih količin volnene preje, toda v mešanici 70% čiste volne in 30% tako imenovane Zellwolle. Sprejeta pa je bila druga nemška alternativa, da se namesto vseh zaostalih količin sprejme samo 50.000 kg čiste volne. Glede na to, da so bile količine bombažne preje reducirane na eno petino, a volnene na eno devetino nasproti zaključenim količinam, se je sklenilo, da se formira komisija za razde'itev teh količin na interesente v razmerju danih možnosti. Načrt o razpcdeiitvi preje je že izde^n in bo izročen nemškim pristojnim činiteljem. 12. januarja Na naš*h borzah notirajo nemški kM-rinHV. čeki neizpremenjeno 14.70 — 14.90. Gr"kl boni so ss trgovaT v Za^rehu po 31.75. Tečaii na svobodnem trgu so se ravnali po 53 din za dolar. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca za Vojno škodo s'abša. Po-niraho se je blago po 425 (v Beog^a'u Je bil zrMhičeik tw 224.50). Promet je bil ▼ Trbovljah po 235. Opvl7S L*nWT!i». OfMelnl tečaji: Lmita 174 65 — 177.85. Pariz 98 75 — 101.05 New York 4475 06 — 4485 06, Curih 995 — 1005, Amsterdam 2360 — 2398, Bruselj 746 — 756. Tečaji na svobodnem tn*u: London 215.79 — 218.99. Pariz 122.07 — 124.37, New Toilt 5480 — 5520. Cnriih 1778 44 — 1238 44. Amsterdam 2915.35 — 2953."5 Bruselj 919 08 — 9?1 08. Curih. Feorrad 10 Pariz 9.9850. London 17.62. New York 445 9135, B us^j 75.0250 MMsn 22.50, Amsterdam 237.90, Berlin 178.75, Stookho'm 106.1750. Oslo 101.35. Fohenhavn 86 10. Sof:ja 5.?0. Bu-dlmipcšta 79 Atene 3 35, Bukarešta 3.30. Efekti Zagreb. Drža/vne vre "note: Vo^na §ko^a -125 b!.. 4% severne agrarne 52 bi.. 4-f* agrarne 52 bi., 6»/« dalm. agrarne 70.50 bi., 6% be^rlufke 75 W„ 7»V invest. 98 b1., 7% Blrir 88 bi.. 8»/n B^iir 98 bi., delnoe: P/ B 1C6 b3., šumske 70 bi., šečeram Osi-jek 130 den.. Osnefka ijevaonica 360 bi., Trbovlie 235 — 237.50. BeOgnad. Vojna škoda 423—424 (424.KO) e-y„ čeZm. aprame 69.2i — 70.25 (70), 6% beg-Hižke 74.50 — 1» {75). 7% invest. 97.50 de?n.. 7o/0 99 den., 7»/. p^air 86.75 den., pab 192.50 den., šum-afca 68 — 69.50. Blagovra tržišča žito -f Ch'cago, 12. t. m. Začetni tečaji; plenica: za mai 99.3750, za Julij 96.75 za sept. 96; tun-;č'ca: za maj 57.1250, za julij 57.150. za sept. 58 3750. -f Wlnnfpeg. 12. t. m. Začetni tečaji: pšenica: za maj 85.75, za julij 86.75. za okt. 88. 1250. -f- Novosad^ka blagovna bor^a (12. t. m.) Ten^r^a nesn em P6en'ca: haška o^oi Novi Sad 194 — 196; gor. b. 195 — 197: srem. 194 — 196: slavonska 194 — 193; 'adja Tisa 193 — 200. Rž: baška 152.50 — 55 Ove«; na?ki sren-ski tn slavonski <50 152 lečmen haffk1 tn sremski 64 65 kg 165 — 170 Koruza: baška nova 114 — 11.1: nova par teta Indlija 116 — 118 !Vfoka: baška in banatska Oe* in »Ogg« 290 - 300. »2« 270 — •80 »5« '50 - 260: »6« 240 - 250: »7« 200 - 210: »8« 130 - 135 F»žal: ba?ki sremski beli bre7 vreč 380 - 385 Otrobi: -»afikl tn sremski 116 — 118; ban 114 — 'P? Siamski dvojici V bo'n"nici v Mondoviju v ItaMji je rojila neka kmetica siamski dvojčici. Ront-'?cn^ki posnetek je pokaza'. da sta bili mali bitji zrarčeni skupaj v okolici obisti. Ena izmed deklic je bila popolnoma norma'no oblikovana, zato so se zdravniki odločili za operativni posežek. Preden pa je prišlo do te operacije, sta obe sestri umrli za nenadnim vnetjem v pljučih. Povišanje železničarjih plač Ljubljana, 12. januarja. Iz pisarne ob'astnega odbora Združenja jvgcsloverskih narodnih železničarjev in brodarjev smo prejeli: Konec decembra 1S39 so objavili Jugo-s'overr.ki dnevniki vest o zvišanju plač železničarjem z veljavnostjo od 1. januarja 1940. Napovedi so se glasPe o 20% zvišanju prejemkov vsemu že'ezniškemu osebju in 9% povišanju mezd železniškim de^vcem. Te. sn'ošpe napovedi so zavedi večino nepoučene Javnosti v zmoto, češ da bo povečanje p^č ?.e1e7n«čariem znašalo 400, 600 in po1 o do 800 din pa meser. Zdaj. ko je zadevna uredba že izgia, smatra obustni odbor Združenja jugo-siovePsk'h n?rodn'h železn-'čoriev in Joro-duripv v T iubMani za svojo do^ost. pre-dočitl girši ia^-n^stl s\'oie ugotovitve in objaviia sledeči komunike: 1. a> Z veljavnostjo od 1. lanuarja 1940 se nriznpva osebiu ek«;ekutivnih ed'n'c (nadeva i'h čl. 34 urrHbe o or*ranizaHJi ministrstva za promet ln prometne službe) 20*/e k osebni dokladi kot izredni dodatek za čezurno in naporno delo. b) Delavcem državnih prometnih ustanov 10°/» k osnovni dnevnici. 2. a) Povečanje pod 1. a) se re daje zaradi porasta draginje in tudi ne vsem železničarjem, temveč se daje kot nagrada za čezurno in naporno delo zaradi velikega porasta prometa osebju eksekutivnih edinic. Uradnikom od V. grupe navzgor po uredbi ta dodatek ne pripada, b) Povečanje pod 1. b) je smatrati kot pove-čanle nagrad zaradi splošno slabega ma-teriiainera stanja železniških delavcev. 3. Po viška ne bo deležno nastavljeno osebi e ministrstva za premet, pe^era^e direkoiie in njei direktno podrejenih edinic, oblastnih direkcij in kakor že navedeno pod 2. a) tudi ne uradniki eksekutivnih edinic od vključno V. grupe navzgor. 4. TToliko zna?« hm Ho nov!?"k ori u^n^enclh, ki dobe dodatek, kaže sledeča tabela: Nastavljeno osebje vr pTune TTrp^n'kl VTT. onine TTrn^iki vttt tv y «T»ne ln uradn. priprav. zvan^'i'1 t/t. ioi. i/rn Zvan^nn-i ttv. in dnevnlčarji v. d. zv. I. Zvan««"!''! Pl Zvan'čn'ki TTTI Zvnnic^fki n/Tn in dnevnlčaHi d. zvan. II SJužitelji in dnevnlčarji v. d. služit. n razred m 140 — 90.— 70.— 150,— 100 — 80.— J K5.— 105.— 85,— 151.— 111,— 101,— 150.— 110,— 100.— 147.— 112.— 102,— — 110.— -00.— 137.— 10*5.— 93.— 115.— 95.— 90.— b) Pe'avci (če delajo 25 dni na mesec) j skunnpffa oseh i a državnih železnic sploh Obrtniki in kvaMfiHrani de^vci od 71.50 | ne dobi poviška. do 15?» 50 din. po1kva1'f hiranj de1 a vel od 63.25 do 107.25 din, fizični delavci od 55 do 88 75 d'"n. Iz predn>pa Ha se H^hAdVI posa- meznim Seierr»'čiiHpm povečajo ProR'mo. da vz^rneio rornle ra mp^le p. n. trpovri. obrtnil-i in h^I n-eps^^t povprečno za oko11 100 din (od din 55 do I 159.50 din). Okoli 5.000 železničarjev od 1 Ta Jr^mi'n'1-e se no sklepu sele UJN2B Ljub1} ar a z dna *» Januarja 1940. oblastnega odbora UJNZB Ljubljana. Opustošenje po strašnem potresu v Turčiji Posnetki iz Ersingjana. Levo: Prebivalci, ki jim je potres vzel streho, se grejejo ob pečici na prostem. — V sredi: Zasilno zaklonišče. — Desno: Ena izmed nedolžnih žrtev velike katastrofe t Energije, ki sodelujejo pri snežnem metežu — Niti dve snežinki nista enaki Pariz plete Pridnost francoskih deklet ia žena Sile snež Kako nedolžna je videti stvar, kadar plavalo snežinke skozi zrak na zemljo! V tem samo cb sebi umevnem dogajanju pa tičijo pravi čudeži sil. Majhen račun nam pokaže, kakšne morajo b ti energije, ki sodelujejo pri običajnem snežnem metežu. Srednje veliko mesto s 100 milijoni šti-rijaških metrov pov:šine je pokrila lOcen-timetrska snežna odeja. Kubičn centimeter rahlega snega vsebuje povprečno 0.15 g vode. Ce izračunamo težo omenjene snežne odeje, dobimo vsoto 15 000 ton. To snežno breme so morale sile prenašati najprvo skozi zrak, za kar je bilo treba tisoče in tisoče konjskih sil, k izvirajo končno iz sonenega žarenja. Ta preoblikovanja energij se dogajajo dnevno in vsako uro v ozračju in se potem ne smerno čuditi elementarni s li kakšnega snežnega viharja ali vse podirajoči sili kakšnega plazu. Izredno fino razdeljena vodna para v ozračju potrebuje za to, da se spremeni Neki dopisnik agenci je United Press poroča, da so mu finski vojaki ponovno pripovedovali, da se večina ujetih ruskh vojakov pred jedjo in po njej prekriža. Do-psnik je imel potem priliko, da je razne ujetn/ke v nekem taborišču povprašal glede njihovega stabšča do vere. Vsi so zagotavljali, da so verni kristjani, toda visoiki davki, ki j1 h boljševiki pred Angleška obramba V Londona imajo Izborno organizirano pasivno obrambo. Ta ženska, ki pripada zaščitnim oddelkom, drži v eni roki alarmni zvonec, v drugi plinsko masko, na glavi pa nosi jekleno čelado v led, nekih nastavkov, jeder. Ce so ta jedra trda telesca, kakor saje ali dele prahu, tedaj se vodna para okrog njih že pri nekoliko stopinjah pod ničlo usede kot led. Tako nastanejo ledne iglice, ki lahko na-rasejo do ledijih kepic in zrnec sodre, znani so neštet, primeri, da so našli v takšnih koščkih ledu semenska zrnca cvetlic ali celo majhne žuželke, ki so jih zračni toki dvignili v viš ne, nastajajo padavine. Tudi drobni ledeni kristali lahko predstavljajo jedrca za ledne ploščice, ki nastajajo v zelo velik h višinah in zelo hudem mrazu. že z navadnim povečalnim steklom lahko občudujemo čudovite oblike pretank 1" in fino razčlenjenih snežnih kosmin. Ti snežni kr stali se tvorijo po strogih na*-"1—'1 '"^onih. a v neštevilnih različicah, tako da skoraj ni snežinke, ki bi bila enaka drugi. Vsaka zase je Čudovit umotvor, nara.a jih pa sipi je z neizčrpno iznajdljivostjo, da bi gola zemlja tudi v zimskem času imela svoj pravljičn-okras. p'sujejo vsakemu vpisanemu članu pravoslavne cerkve, iih ovirajo, da ne morejo obiskovati službe božje. Ujetniki, s katerimi je govoril, so bili vsi kmetje iz kolhozov pri Tuli. Večina j-h ni znala ne pisati ne brati. Izjavliali so, da niso člani komunistične stranke. Na vprašanje, da-11 je res da silijo polit čni komisarji ruske vojake s strojnicami k napadom so pritrjevali in izjavljali, da so sami videli, kako so kc*m sarji streljali na lastno vojaštvo. Nekateri njihovi tovariši so na ta način izgubili življenje. Diktatorja nemškega gospodarstva Feldmaršal Gttring in njegov namestnik drž. tajnik K5rnei Ob vsakem času, na vsakem mestu, v vseh mogoč h okolščinah pletejo sedaj v Parizu nogavice, volnene šale, pulloverje, čepice in druge reči za vojake na fronti. Ne samo v hotelih in kavarnah, doma lin v družbi, tudi v podzemski železn o' je videti žene m dekleta, ki pletejo. Nastale so neštevilne pletllne Sole in klubi, ženske s izdajajo nove pletilne vzorce s tisto skrivnostnostjo, kakor drugače kakšne kuhinjske recepte . Od kar izdeluje angleška kraljica s svojim hišnim osebjem sama pleten:ne in od kar ocenjuje tudi ga. Lebrunova, žena dr- Farmar Gotff iz Verdena v Manitobi prpoveduje o nenavadnem primeru ju-stice v živalskem svetu. Bela vrana se je izgubila in se je ustavila v bližire gnezdišča desetih črnih vran. V trenutku so jo črne tovariš!ce obkolile ln je niso pustile več proč. Potem se je zdelo, kakor da se črne vrane raz-invarjajo o uacd4 tujke. Končno je naj- Med zatemnitvijo Ffancoske policijske oblasti se davijo s Skrivnostno aiero V Dijonu so ned zatemnitvijo prijel- nekega Gastona Maillar-da, ki se je vozil avtomobilu v spremstvu nekega moža n neke ženske ter se izkazal s ponarejenimi papirji. N-egovima spremljevalcema je uspelo zbežati, pri Maillardu pa so odkrili vlomilsko orod;e i stekleni6.ee z izredno močnim stiupom. žavnega predsednika volnene stvari, k1" odhajajo na fronto, s šteje vsaka Parlžm-ka v čast, da pokaže v tem področju najboljše kar zmore. Tudi velike medne tvrd-ke imajo svojo korist od te vneme francoskih žena in deklet za pletenje. Z marsikaterimi. na roko pleten:mi malenkostmi, s katerimi krasijo svoje z:mske modele, ovratnice, torbice, pasove, manšete itd., dajejo mnogo pobude ne samo svo'5m imov'te;'šim klientinjam. temveč tudi ženam iz ljudstva, k: si pred izložbami modnih tvrdk mmogTede na hitro prekopira* jo kakšen nov pletilni vzorec. večja Izmed vran opisala okrog nje krog, ki so mu sledile vse druge. Bela vrana ;'e C6tala na svoje mestu, ne da bi mislila na odpor. Po kratkem postopku so jo b:le črne vrane po vseh pravilih obsodile na smrt, a način, kako so sodbo izvršile, je bil podoben kakšni svečan ceremoniji. Sodnica za sodnico je nesrečn;co ki se ni premaknila, krepko usekala s kljunom, dokler se ni zvrnila in obležala mrtva. zasačen sumljivec Izvedenci so izjavili, da bi bilo s tem strupom mcgoJe umor ti na stotine ljudi. Maillard se je zgo^arjal da je hotel oba pobegla spremljevalca prepeljati sicer iz Pariza v Marseijie. da ju pa ne pezna in da ni imel niti pojma o strurpu. Med n e-govimi Istinajmi je bila tudi izkaznica, ki mu je dovoljevala gbati se prosto med utrjenimi črtami. Nemški geologi v Moskvi Stockholmski »Aftonbladet« poroča, da je prispela v Moskvo skupina nemških geologov. strokovnjakov za iskanje petrolej-skih vrelcev. Rusi so Nemce prijazno sprejeli ter so izjavili, da jim bodo v vsem radi na razpolago. A N E K D 0 T A Sloviti zdravnik Hufeland je menil pred nekim predavanjem, da je svojo žepno uro pozabil doma. Zaman jo je iskal v desnem žepu telovnika. Obrnil se je k slugi in ga prosil, naj bi stopil k njemu na dom ter uro prinesel. »Ce pohitite,« je dejal in segel v levi žep, od koder je potegnil uro ter nanjo pogledal, »se lahko vrnete do pol devetih.« 7 S A K O AN ENA »Popolnoma seim obupana, ker je po&^a-10 moderno držati skodelico kave r.a kolenih.« (»Texas Ranger«) Prvi dvoboj v zraku Dva galantna kavaKr ja v balo m, Zastrupljena klobasa Dvoboji v zraku niso danes nič posebnega. Vojna poročila jih omenjajo vsak dan. Prešlo pa je že več nego sto let. od kar se je odigral prvi takšen dvoboj, šlo je za življenje in smrt. L. 1808. sta se spopadla dva galantna kavalirja Napoleonovega dvora, gospod de Grandpre in gosipod le Pique, zavoljo lepe primadone cesarske opere. Sklenila sta, da odločita stvar z dvobojem v zraku. Dv g-nila sta se istočasno z dvema balonoma in s puško sta drug drugemu streljala v balon. Strel gospoda de Grandpre je napravil luknjo v nasprotnikov balon, le Pique je s svojim sekundantom strmoglavil na tla. Oba sta obležala mrtva, med tem ko je Grandpre pristal živ in zdrav Ob nekem drugem dvoboju sta nasprot-n ka uporabila še bolj nenavadno orožje Znameniti učenjak Rudolf Virchovv je ostro kritiziral kancelaria Bismarka. Ta ki je znal biti zelo občutljiv, ga je pozval na dvoboj. »Dobro,« je odgovoril V rchovv možem, ki so mu prinesli Bismarkov poziv, »sprejmem«. Ker sem pa jaz pozvan, imam tudi pravico izbirati orožje. Tu je orožje!« S tem je pomol 1 presenečenim gospodom dve veliki, na videz popolnoma enaki »klobasi«. »Ena izmed teh klobas je okužena s smrtnimi kalmi trihinoze Druga je popolnoma zdrava. Ekscelenca naj ml izkaže čast, da si en izbere in j( poje. Diugo bom pojedel jaz.« Ni prešla niti ena ura, ko je železni kancelar uvi-del. da je pametneje, če stvar likvidira s smehom in brez zastrupljene klobase. Prej diktator, zdaj profesor Bivši diktator Litve prof Voliemaras. ki so mu *ele pred kratkim vrnili državljanske svoboščine je bil na humanistični fakultet' domače univerze -menovan za nrofesoria 'a finskega jezika Profesorski zbor je oddal zanj 11 g'asov dva nrH^oria sta glasovala nroti. trije pa so se vzdr?a'i g'a«ovania lz volitev mora zdaj potrdit: še državni po glavar. Patres in SilczcSja Vtis lizfecasske katastrofe na sodobnike — Voltaire, Eousseau in Kant Po svojem obsegu lizbonski potres 1. novembra 1755 sicer ni bil tako silen kakoi zadnja potiesna katastrofa v Turčiji, toda na sodobnike je vplival nemara še bolj Dve tretjini mesta sta se tedaj zrušili. Trinajst metiov visok val je sedel j val pri tem strešnem razdejanju. V uj^m je izgub ic ž:vljenje 32.000 ljudi. Kako je vest o tej katastrofi učinkovala na lj di je med drugim razvidno iz Goetheje/ih spo .,mov. Veliki pesrdk, ki je tedaj štel šele sedem let, pripoveduje, da je v njeni vse življenje grebel neizmerni strah, ki se je tedaj razširil preko sveta, ki se je bil že privadil miru. A tudi tedanje filorofs, kakor Vcltaira in Rou^seauja, je dogodek silno pretresel. Kant je kata- strofi posvetil poseben spis. ki se zaključuje z besedami, da se človek ni rodil zato. da bi ra tein prizoiišču nečimernosti gradil večne domove Prav tedaj je vladal filozofski cp.imizem Leibnitza in lizbonska nes-eča je učinkovala kakor porog proti njemu. Ljudje so postali skeptični do vere, da je. naša zemlja najboljša izmed vseh svetov. čaj Iz jabolčnih olupkov Vroč čaj iz jabolčnih lupin je izborno domače zdravilo proti prehladom. Če ga pijemo v postelji, nam povzroči močno potenje. žfejave rusk&fa ujetnikov Vsi so verni kristjani, toda v cerkev ne zahajajo Pravica v živalskem svetu Nenavaden obračun med vranami Skrivnostna afera s strupom MICHEL ZfiVACO: 13 ROMAN. Nekaj korakov za njo je stal don Juan Tenorio in jo gledal... Grozni dogodek ga je bil najprej vrgel ob tla, kakor njegove štiri nasprotnike. Toda močna živ-nost in morda tudi prirojeno nejeverje sta mu prizanesli dolg prepir z vročico; četrti dan je bil spet pri zavesti, in peti dan je vstal. Ker mu je pa to, kar je imenoval privide razdražene domišljije, še vedno vznemirjalo duha, je ostal doma in napel vso voljo, da uredi svoje spomine. O tem, da so bili Girena, Zafra, Caniedo in Ve-ladar sklenili njegovo smrt, skoraj ni mogel dvomiti. To je bilo dejstvo In ker mu je to dejstvo napotovalo, ga je kratko in malo zanikal Nepreklicno mu je odrekel resničnost! In po tem takem . . kaj? Nu. xeres in alicante sta pojasnjevala vso dogodivščino! V resnici ni bila zinila če-tvorica niti besede o Silviji, o Christi, o Lavri ali o Rosi Kakor še vsrk;krat po skupnih popivkah, jih je bil zapustil veslee in mirne, brez prave zavesti o kraju in uri Vrnil se je domov, ne da bi vedel, k^ai Iz neznanega vzroka k; m« pa i> h^o s^cer m^o mar ga ie roprdla vročica Vročica! Ta si je izr"->';la četvorico svetlih bodri rasaiprpb v mizo, in dobre, brezskrbne prijatelje, kako se po- stavljajo za sodn;ke in krvnike; ta je ustvarila čudni privid mize na zadnjih nogah, keko se obsedena zaganja proti niemu! Ali more miza hoditi. drugje kakor v vročičnem snu? AU r«ore zbla-zneti in podivjati? .. . Nu, vino se je bilo res ko-•enito po:gralo z niegov'mi možgani... Do tod je bila stvar torej v redu. Ostalo je samo nekaj: Ch^sta ie bila morala priti v kapelico svetega Frančifka Kai ie nek' zdai mislila Christa? In kaj naj ji reče. k?ko se ;zto-vori? Tega vprašanja se ie labkesrčno otresel Nikoli si ni naprej pripravljal izgovorov — zmerom se je zanašal na to da mu odločilni trenutek vdrline pravo m^sel in pravo besedo: reš:lno vzvišeno laž. ki je resničnejša od same resnice! Zadovolien. da je bil tako pometal navlako ki mu je polnila glavo, je zaspal globoko, čvrsto spanje. in naslednie jutro ga je spet našlo pos+opa-iočega okrog Ullo\ckega dvorca, polnega moči in radostne samozavesti. Desetič je že zavil v uličico de los AnVl^s potrpežljivo prepričan, da mu mora sreča nakW-'ti nriložnost za razgovor s Christo S Christo! Oh. to ime se ie komai še oblikovalo v niegovem duhu Vse te pr;prave so mu bežale iz sponvna nek^m v nerazločno daljavo! . In vendar ie bil tu zaradi Christe Tako si je zatrjeval... A v tem je ma-borna zagledal Leororo. Ni je ro7nnl T0da spoznal io je pri tfstf -rigi ip or,ai Sam w vedoč, kako in kdaj, je smuknil za njo v kapelico. Čemu? Iz krkšr.ega nagiba je krenil v božji hram? Leonora je stopila vanj — drugega vzroka ne bi bil mogel navesti. Z mojstrsk;m očesom je na prvi mah presodil po-'ožai. V cerkvici ni bilo nikogar — samo tam v ozadju je klečala na molilniku zrušena rostava v črnini, gotovo k~k"na vdova: na to se ni bilo vredno ozirati. Ogniti se ie moral ed;no spremljevalke, ki ie čakala pred korom. Juanova pot proti oltarju, za katerim je morala b'ti Leonora, ie bila brezpri-merno drzna in spretna. Zdaj bi ga bil človek imel za steber, zdaj za k"men;tega svetnika, zdai za klop. Vse to ie igral Bil ie utelešena tišina. Na kraju, k4 ie bil naiVoli oddalien od done Elvire. se je g:bčno zav;htil čez pregrado ... V naslednjem trenutku mu je obstalo poželjivo oko na Leonori. »Kai!« ie V7k1:kii] v svojem srcu. »Toliko mi-Une v nieni dev'?ki drž;! To!;ko ljubkosti v raz--neri'b tega škodnega telesa! . Kolikani prekaša ^peto ki i1' ;o ie p^soinla moia s'rornašna domiš-liiia Ali ie mopo*e da sem že kdai kateri re-kel: lVb-m te? .. Ne ne mo,-e ustnice so laqale. -noi iez:k ie bo^obulil ka^ti ona ki io ie 'skala mrva nemirna Inibezen ie tu! Tale ie! In iaz io ^'ubim' 7r->nrom sem ljubil samo njo, nikoli no-'-~ne dmge!« Don Juan ni videl da ip T,ponora bokala ... .Tekala ie tiho naihuiši krč se ie bil že unesel. ^ rpo fo-o^r^o^t^n cyo;ega zaiipania ie nonavl^ala rnol;tve k? se i;h le b'ia nni^la o* rajnke matere: n v t^m ko ip mrmrala 1r>t'Vefcp ie ČPS"'b za kak trenutek nehala paziti na njih pomen, in njeno srce se je obrnilo k mrtvi sestri... Zdajci je legel nanjo tesnobni občutek, da jo nekdo opazuje. Nejevoljno se je obrnila: še tisti mah je planila pokonci... in on, don Juan... je ponižno pokleknil! Pogledala ga je... Oslepljen je zaprl oči — in jih v naslednjem trenutku spet odprl, kakor da bi v dolgih požirkih slastno pil njeno podobo. Ze se je hotela umakniti ... a ne! M sel, da naj z nobeno besedo ne udari tega človeka in mu prizanese očitek brez-častja, se ji je zazdela nova oskrumba imena de Ulloa. Gnev in bolečina sta kresala v njenem očesu plamen, ki bi ga bil moral sežgati, a mu je v resnici pomenil samo sladkost... Leonora pa je mislila na Christo. Na Christo, svojo prevarano, oskrunjeno, umorjeno sestro! Temna rdečica ji je stopala v čelo Iščoč besede, ki bi izrazila vse nie-no strašno sovraštvo do tega človeka, je nagonsko krenila proti njemu ... In don Juan je iztegnil roke! Leonora je videla ta gib. in tisti mah jo ie izpre-letelo Po čudni miselni zvezi se ji je zazdelo, kakor da bi obsoienec iztezal roke in prosil milosti ... Zločinec, obsojen na smrt. In že je izpregovonla. Čudno: govorila je, ne vedoč kaj govori. Njene lastne besede so bile zanio samo zvoki. Neiasno se ii je zdelo da so postale njene ustnice ubogljivo n^od^p npk<»ga drugega uma do katerega ona nima »noči Čutila Da je. da ji ta um narekuje prav tisto, kar bi sama hotela povedati. r Preselitev Nemcev iz Južne Tirolske Za preselitev se je izjavilo nad 6o odstotkov pripadnikov nemške narodnosti poslužilo 690 upravičencev. V provinc Belluno je izmed 7.429 upravičencev opti ralo za Nemčijo 1.006, 6.423 za Italijo, do čim se 280 upravičencev ni izjaVJo. Nemci smatrajo izid opcijskega glasovanja za vel;k nacionalni uspeh, ker s? je nad 60 odstotkov upravičencev izjavile za Nemčijo. Preselitev teh Nemcev, kiso s 1 .januarjem 1940 postali nemški državljani ,bo izvedena postopno in se mora zaključiti do konca leta 1942. Naseljen bodo največ nd Moravskem in v okupiranem poljskem ozemlju. Glede nepremičnin, ki jih bodo morali Nemci ob preselitvi iz Italije v Nemčijo zapustiti v Italiji, je sklenjen poseben dogovor, po katerem se bo Izvršil obračun med italijansko in nemško državo. Po načrtu, ki ga je izdelal urad za preseljevanje Nemcev, se bodo moral: najprvo preseliti oni, ki so sposobni za vojaško službo, v drugI vrsti pa predvsem obrtniki in kmetje, ki bodo naseljeni na Poljskem. Preselitev vodijo in nadzirajo posebn uradi pod vodstvom šefa nemške policije Himmlerja. Kakor znano, je bil jeseni lanskega leta sklenjen med Nemčijo in Italijo dogovor o preselitvi Nemcev iz Južne Tirolske v Nemčijo. Dogovor je določal, da se prepusti Nemcem svobodna odločitev, ali se hočejo prešel' ti v Nemčijo in postati nemški državljani, ali pa ostati v Italiji Ln se o:ireči vsem narodnostnim manjšinskim pravicam. Rok za repo jo je potekel 31. decembra 1939. Sedaj so bii objavljeni uradni. po;'.atki o končanem opcijskem glasovanju. Izmed 313.000 prebivalcev province Bolcan, ki je najbolj nemška, je 229.500 Nemcev, ki so imeli opcijsko pravico. Od teh je optiralo za Nemčijo 166.488, za Ita-1 jo 27.712, dečim se 35 300 Nemcev ni izjavilo. Tudi ti se štejejo ,da so se izjavili za Italijo. V ostalih provincah so bili rezultati naslednji: Tri:'ent: 24.453 opcijskh upravi-čsneev. Za Nemčijo se je izjavilo 13015. za Italijo 3.802, opcijske pravice pa se ni poslužilo 7.636 upravičencev. Videm (tr-b:ško področje): ;zmed 5 603 opc jrkih upravičencev je optralo za N©mč:jo 4.576 za Italijo 337, opcijske pravice pa se ni Polemike zaradi Hrvatov v Vojvodini »Seljački dom«, službeno glasilo HSS. objavlja članek glavnega tajnika HSS dr. Kr-njevica o zgodovinskih pravicah baranjskih Hrvatov. V članku pravi, da so bile hrvatske družine, ki so optirale za Jugoslavijo in zapustile svoja lepa posestva v madžarskem delu Baranje. v naši državi slabo sprejete. Nato nadaljuje: »Nekatere siroma?nc rodbine so res dobile agrarno zemljo Vendar pa je ostala večina po prihodu v Jugoslavijo brez zemlje ter se je razselila po hrvatskih vaseh, kjer žive danes zelo bedno življenje. Bratsko pa niso postopali niti s Hrvati v Baranji. ki so postali s svojimi posestvi jugosloven ski državljani. Številčno so bih ves čas močnejši od Srbov, a so bili vendar stalno zapostavljeni v vsakem oziru. Sporazum od 26. avgusta lanskega leta vliva tudi baranj-skim Hrvatom nade, da bodo končno lahko sami odločevali o svojih življenjskih interesih in o svoji bodoči usodi. Za to imajo vso pravico kot stari in številčno najmočnejši naseljenci v jugoslovenskem delu Baranje, ki je bil pridružen Jugoslaviji ravno zavoljo njih. Baraniski Hrvati se zavedajo svojih pravic in čakajo samo na sprejem volilnega in političnih zakonov, da bodo dejali svojo besedo pri končni preureditvi države.« V polemiko zaradi vojvodinskih Hrvatov je posegel tudi senator HSS Djido Vuko- vič v zvezi z govorom ministra inž. Bešli-ča. da je bilo vprašanje pripadnosti Vojvodine za večno rešeno že leta 1918. Senator Vukovič pravi, da sta imela minister inž. Bešlič in vojvodinska JRZ v zadnjem času dovolj prilike spoznati, kakega mišljenja je prebivalstvo Senator Vukovič pravi nato v svoji izjavi: »S kom je narod v Vojvodini, se je najbolje videlo v nedeljo na zboru »Hrvatske kulturne zajednice« v Subotici in pri govoru ministra pošte in brzojava dr Torbar-ja še bolj pa bodo to pokazale svobodne in tajne volitve. Subotiški Hrvati bodo ea-htevali od vlade še pred volitvami, da pošlje v Subotico dva nadzorna organa, ki bosta pregledala poslovanje subotiške občine in ugotovila kako so delili občinska posestva. dočim so na drugi strani poviševali občinske doklade.« O zahtevah in položaju vojvodinskih Hrvatov razpravlja tudi »Hrvatski dnevnik«, ki pravi, da »hrvatska javnost ne more razumeti postopanja s svojimi baranjskimi rojaki, ko je vendar na krmilu države vlada, ki se s ponosom imenuje vlada sporazuma. Hrvatsko narodno vodstvo mora trenutno res posvečati glavni del svoje pozornosti vprašanju izgraditve banovine Hrvatske. Toda težko se varajo tisti, ki mislijo, da je morda ravnodušno glede položaja svojih vojvodinskih bratov.« Skupina majorja Edwardsa Morje meče na angleško obalo na tucate min, plavajočih nemških in takih angleških, ki so jih viharji odtrgali ter zato proste plovejo po morju. Te mine so seveda velika nevarnost za ribištvo, s katerim se bavi prebivalstvo obalnih krajev. Zato je vlada odredila, da se morajo mine čim prej uničiti, brž ko jih kdo opazi. S tem poslom so poverjene posebne vojaške skupine, ki sestoje iz samih prostovoljcev. Oblast noče nikogar siliti k nevarnemu delu. Neki angleški novinar je pred kratkim preživel nekoliko dni pri eni teh čet, ki ji poveljuje major Edvvards, ter je nato podal v listih poročilo o nje delovanju. Mine, ki jih meče morje na breg, so po večini velike in vsaka izmed njih ima toliko eksplozivnih snovi, da bi lahko raznesla na drobne kosce skalo, težko 500 ton. Najmanjša neprevidnost pri pospravljanju min bi pomenila pogin celotne čete. Kadarkoli javijo četi o novo najdeni mini, gre na lice mesta najprej sam major Edvvards, ki je eden najboljših poznavalcev min. On jo dolgo ogleduje in proučuje, ne da bi se je dotaknil. Major mora najprej po raznih znakih dognati, ali gre za mino navadnega obrazca ali pa za kako posebno konstrukcijo. Ce je mina običajna, ji takoj od-vijejo rožičke in z največjo previdnostjo odstranijo zažigalce. Nato jo nalože na voz in jo odpeljejo v svojo centralo, kjer jo še podrobneje razderejo in posamezne dele iz-roče državnim municijskim tovarnam. Kadar pa major spozna, da ima mina kak poseben mehanizem, se trudi ugotoviti, kake vrste je konstrukcija in si .vsa odkritja natanko zabeleži. Beležke in načrt mine Izroči svojemu spremljevalcu, ki se mora umakniti vsaj dva kilometra stran. Nato Edwards sam preišče mino, odstrani nevarni mehanizem in zažigalce. šele nato pokliče ostale, ki mino nalože in odpeljejo. Na vprašanje, zakaj major sam to dela, je izjavil novinarju čisto prostodušno: »Ako sem se pri svojih opažanjih in računih zmotil in mi mina pod roko eksplodira, je to za vojno upravo znamenje, da moj načrt in moje beležke niso pravilne in da je treba v naslednjih sličnih primerih postopati na drugačen način«. »Toda, če bi se vam razpočila pod rokami, potem bi vas pač ubila?« »To že in sicer tako temeljito, da bi za menoj ne našli niti koščka. Zato pa bi ostali možje moje skupine ne bili prav nič prizadeti. Naše delo je pač združeno s precejšnjim tveganjem, ali tudi to doJo mora nekdo opraviti. Za sedaj ga opravljam pač jaz«. Beležke Novi zalron o strankah in društvih Po novem volilnem zakonu bodo mogle postavljati kandidature samo stranke, odnosno koalicije strank Po sed8n'em zakonu pa so prepovedane vse stranke, ki niso ustanovljene po njegovih predpisih in ne izrecno dovoljene. Da se ta anomalija odpravi, je postalo v zvezi z volilnim zakonom neobhodno potrebno, izdati tudi nova zakonska določila glede strank Kakor je izjavil minister dr. Konstantinov-d po četrtkovi seji ministrskega sveta, so na tej seji razpravljali tudi o reviziji sedanjega zakona o društvih in zborih, katerega določbe so merodajne tudi za stranke. Beograjska »Politika« poroča, da v bodoče ne bo treba za ustanovitev, odnosno za delovanje stranke nobenega predhodnega dovoljenja. Uvedel se bo samo sistem prijave in registriranja strank. Pač pa bodo v zakonu izrecno zabranjene stranke, ki delujejo proti državi in obstoječemu družabnemu redu. Pri bodočrihodnji seji občinskega sveta, na kateri x> g. župan gotovo prečital demisijsko pi-mo prof. Dermastie. Dr. Stojadinovlč in Črnogorci Tednik »Zeta«, ki izhaja v Podgorici, napoveduje, da bo pričel izdajati bivši šef R.Z dr. Milan Stojadinovič konec januar-a v Beogradu svoj list. Posebno pozornost ">o posvečal list vprašanjem Črne gore, kjer nisli kandidirati dr. Stojadinovič pri prihodnjih volitvah. Kako bodo sprejeli Črnogorci njegovo kandidaturo, si ni težko predstavljati, če se pomisli, da so se ravno v Črni gori odigravale najbolj krvave demonstracije proti dr. Milanu Stojadinoviču, ko ie obiskal Črnogorce v poletju 1938. Bilo je to takrat ko je pobegnil pred demonstranti iz Dalmacije, kjer je razbijal tamosnje vrste jugoslovenskih nacionalistov ter kupoval za težke stotisoče odpadnike od Jugoslovenske nacionalne stranke. Zoper uvozni monopol za inozemske liste Splitski »Hrvatski glasnik«, dalmatinsko glasilo politike dr. Mačka, objavlja uvodnik, v katerem zahteva, naj se odvzame »Avali d. d.« monopol za prodajanje inozemskih listov. List pravi: »Prav nobenega vzroka ni za favoriziranje podjetja »Avale«. to tem manj, ker vemo, kdo ima od njega največjo korist. Sigurno je, da te koristi ne uživajo niti na^i listi, niti naši novinarji, niti domači založniki, temveč samo sluge režima in njegovi zaščitniki -»/. Treba je samo pregledati seznam direktorjev tega zavoda in njegove glavne sodelavce, da se vidi, komu pripadajo in od kje prihajajo. Čas ie že. da se ukine monopol »Avale« za uvoz inozem-skeh listov in revij. Namesto monopola naj se uvede zopet svobodni uvoz in prodaja inozemskih listov preko knjigarn in prodajalcev inozemskih listov.« Nemški list o nemški manjšini v Jugoslaviji »Neue Leipziger Zeitung« objavlja daljšo razpravo o Nemcih v južno-vzhodni Evropi in piše o nemški manjšini v Jugoslaviji naslednje: »V Jugoslaviji je bila v preteklem letu zopet obnovljena enotnost nemške narodne skupine ln so bile izločene vse ovire, ki so izhajale iz razcepljenosti. Zajetje vseh Nemcev v enotno nacionalno organizacijo se bliža svojemu uresničenju in to tudi v on h področjih, ki tako dolgo niso kazala skoro nikake nacionalne zavesti, pričakovati je, da bodo tudi nove hrvatske oblasti priznale Nemcem, ki žive na njih področju, vse njihove pravice. Nemško učiteljišče kakor tudi vse ostale nemške šolske ustanove so se znatno razš rile. Posebno dobro se razvijajo nemške gospodarske organizacije.« l3o-letnica berlinske univerze Lani je preteklo 130 let. odkar je tudi Berlin dobil svojo univerzo. Bili so to časi, ki so bili prav tako nemirni in težki kakor današnji, saj je bilo sredi Napoleonovih vojn. Prvo leto, 1809, je imela univerza 61 slušateljev, sedaj jih ima preko 10.000 in za nje okrog 700 docentov. 2e od nekdaj je imela univerza običajne štiri fakultete: filozofijo, pravo, medicino in teologijo. V teku svojega razvoja je dobila še naravoslovno. veterinarsko in poljedelsko fakulteto. Kljub vojni, ko je toliko mladih ljudi mobiliziranih, se je za letošnji prvi trimester nanovo vpisalo okrog 5.000 slušateljev, nemških državljanov, in več sto inozem-cev. Na vseh nemških visokih šolah študira preko 2500 inozemcev, državljanov najrazličnejših držav iz vseh delov sveta. Tudi jugoslovenskih državljanov je precej med njimi. Letalski alarm in delavske mezde Nemško ministrstvo dela je izdalo uredbe o delavskih mezdah za čas letalskih alarmov. Uredba zastopa stališče, da so letalski alarmi in z njim zvezani zastoj v obratih posledice vojne in da morajo nositi njihovo breme tako delodajalci, kakor delojemalci. Delodajalec mora utrpeti na svoje stroške škodo, ki je nastala zaradi iz-padka produkcije med letalskim alarmom, delojemalci pa naj se načelno odrečejo svoji mezdi za čas. ko je trajal letalski alarm. V krajih kjer so letalski alarm« pogosti, naj delodajalci omogočijo delavstvu, da nadoknadi škodo zaradi izpadlih mezd z nadurnim delom v nočnem času. V podjetjih, ki nimajo nočnega dela. pa se priporoča delodajalcem naj po možnosti izplačajo delavstvu do 50 odstotkov zaradi pogostih letalskih alarmov izpadlih mezd. SPOR? Bogata smučarska nedelja Za II. zimsko športne igre KID na Jesenicah je prijavljenih nad 6oo tekmujočih — Dve smučarski prireditvi v Ljubljana Kranjska industrijska družba na Jesenicah bo tudi letos Izvedla svoje zimsko-sportne igre za svoje nameščence in delavce ter njihove svojce, ki bodo danes in jutri na Jesenicah in na Črnem vrhu. Te športne igre prireja podjetje predvsem v propagandne svrhe, ker hoče tako pritegniti čim večje število svojih sodelavcev, predvsem pa mladine, da bi gojili zimske športe in se usposabljali za nove težke naloge, ki jih prinašajo sedanji časi. Za te športne prireditve vlada seveda v vsem industrijskem revirju veliko zanimanje. Za V3e nastope se je prijavilo letos še več tekmovalcev kakor lani, in sicer nad 600. Posebno hude bodo borbe za prva mesta v teku na 18 km ter v veleslalomu in slalomu, saj bodo pri njih nastopili tudi vsi jeseniški prvaki, ki so letos doma, medtem ko so bili lani odsotni. To veliko športno prireditev bodo počastili tudi razni odličniki, med njimi v zastopstvu ministra za telesno vzgojo g. Drago Ulaga iz Beograda, dalje zastopnik vojske g. major Milovanovič iz Mojstrane, v imenu JZSS pa bo tekmam prisostvoval g. Joso Goreč iz Ljubljane. Seveda bodo navzočni tudi člani upravnega sveta KID ter vsi ravnatelji in obratovodje, kolikor ne bodo tekmovali tudi sami. Tekme v klasičnih disciplinah bodo obenem najboljša priprava za državno prvenstvo, ki bo v teh panogah že teden dni pozneje v Bohinju. Letos bodo te igre imele še posebno obeležje, ker bodo v nedeljo zvečer startall na Jesenicah tudi gostje — drsalci lz Ljubljane. Ob 18.30 bosta na športnem stadionu KID nastopila v drsalni ekshibiciji gdčna. Silva Palmetova in g. dr. Pavel Schwab iz Ljubljane, ob 19 pa bo nato prva hokejska tekma na Jesenicah, in sicer med moštvom ljubljanske Ilirije in kombiniranim moštvom KID. Vodstvo vseh prireditev Je v rokah znanega športnega delavca ln tehničnega uradnika KID g. Draga Cerarja, ki mu bodo v pomoč še številni ostali jeseniški športniki. Izven dvoma je, da bo po vseh pripravah sodeč tudi letošnja prireditev KID uspela do zadnje podrobnosti. Stafetni tek in skakalne tekme Jutri dopoldne ob 9. pod Rožnikom in popoldne ob 15. na Mostecu Po dolgem času nam je letošnja zima zopet naklonjena. 2e šest let nismo imeli v Ljubljani nikakih prireditev. Kako Je to porazno vplivalo na razvoj tekmovalnega smučarstva, kakor tudi turističnega je vsakomur znano. V nedeljo imamo v Ljubljani dve prireditvi večjega stila. Smučarski klub Ljubljana priredi dopoldne štafeto pod Rožnikom, popoldne pa ljubljanska podzveza skoke na Mostecu. Stafetno tekmovanje bo prvič v LJubljani in za gledalce gotovo zanimivo, posebno skupni start in borba na progi. Po razpoloženju, sodeč bo udeležba velika. Start bo ob 9 na strelišču; cilj pa od 11 do 12. Pri popoldanskih skokih, ki se prično ob 15. je pričakovati rekordne udeležbe. Snežne razmere so ugodne in bo borba za prva mesta ogorčena, posebno ker skakalnica dovoljuje skoke do 30 m. in bodo v daljavah približno vsi enaki, tako da bo za boljša mesta odločno vplival stil. Poti za gledalce so izhojene In vstopnina minimalna. Ljubljančani imajo priliko vi-diti skoke doma, gotovo jih je še mnogo, ki skokov sploh še niso videli, za te bo tudi nedeljska' popoldanska prireditev gotova zelo privlačna. Pred važnimi dogodki pri plavalcih Slovenski plavalni klubi so odločeni vztrajati v vseh zahtevah po sklepih izrednega občnega zbora LPP Pojutrišnjem bo v Zagrebu izredni občni zbor plavalne zveze, na kateri se bo v glavnem razpravljalo o spremembi pravil ln pravilnikov naše nove vrhovne organizacije za plavalni šport. Kakor znano je prišlo v tej športni panogi pri reševanju reorganlzacijskih vprašanj do hudega spora med Zagrebom ter Ljubljano in Beogradom, nakar so se predstavniki posameznih klubov teh središč popolnoma razšli in sklepali o bodoči reorganizaciji plavalnega športa sami za sebe. Slovenski plavalni klubi so imeli med tem na dan 4. t. m. izredni občni zbor LPP, na katerem so podrobno opredelili svoje stališče in sprejeli precej obširno spomenico o kateri smo v bistvenih točkah že poročali v našem listu. Zato hočemo obnoviti samo zahteve, ki jih vsebuje ta spomenica: Glede rednega občnega zbora z dne 26. nov. 1939. Na dnevni red izrednega občnega zbora dne 14. I. v Zagrebu je določiti kot prvo točko, po opravljenih formalnostih. »Revizija sklepov, storjenih po rednem občnem zboru, po upravi JPS in po njej formiranih forumih v času od rednega obč zbora do tega izrednega obč. zbora, kolikor se tičejo programa tekmovAnia in tehničnega dela zveze v sezoni 1940« in to v smislu naslednjih točk: a) Ponovna uvedba Junlor*ke«ra prvenstva države t. J. prvenstvenih tekem Ju-niorjev za ves teritorij JPS. Ta zahteva ne izključuje možnosti, da poedlne narodne 1 zveze priredijo svoja juniorska prvenstva. b) Ligaška tekmovanja najmočnejših klubov za klubsko državno prvenstvo t. j. pri sedanjem stanju Victorije, Jadrana, Juga in Ilirije. Slovenski klubi pa nimajo nič proti temu, če sodeluje še peti klub. c) Novi upravi zveze se mora strogo naročiti, da posveti vso skrb napredku discipline skokov, ki je povsem zanemarjena in v nevarnosti, da popolnoma izumre. d) Dosedanje medpasno tekmovanje naj nadomesti tekmovanje prvakov narodnih zvez, čigar zmagovalec si pridobi pravico izzvati poslednjega ligaša tega leta in se tako event. kvalificira za vstop v ligo za naslednje leto. Glede pravil skupne vrhovne organizacije: 1) Pravičnost in ravnopravnost (1:1:1) v reševanju vseh vprašanj. Glede prenosa zveze, event. pristojnosti in važnejših vprašanj odloča občni zbor skupne vrhovne zveze, kjer bodo narodne zveze zastopane s toliko glasovi kolikor imajo članov (klubov). O teh vprašanjih morajo narodne zveze sklepati na lastnem občnem zboru. Ce se glede tega pojavi opozicija, se ji mo- , ra omogočiti zastopstvo v enakem številu ; tudi na občnem zboru vrhovne zveze. i 2) Tehnično delo zveze naj opravila teh- ! nični odbor, ki ga sestavljajo tehnični referenti treh narodnih zvez. Ta odbor sestavlja reprezentanco. Enako določi tudi tehničnega vodjo reprezentance. Upravni , odbor vrhovne zveze Je vezan na mnenja in predloge tehničnega odbora. 3) Upravno vodstvo državne reprezentance v Inozemstvo določa upravni odbor vrhovne zveze po turnusu, tako da so tudi pri teh nastopih enako upoštevane vse tri narodne zveze. Narodna zveza, ki za nastop ne da nikakega tekmovalca se tudi pri upravnem vodstvu ne upošteva. 4) Denarna sredstva vrhovne zveze naj se za enkrat delijo narodnim zvezam po številu članov (klubov), ki so Izpolnili naslednje zahteve: a) nastopili na prvenstvu narodne zveze z vsaj 5 tekmovalci, b) izvedli vsaj eno medklubsko tekmovanje v pretekli sezoni in c) niso bili diskvalificirani v pretekli sezoni. Enako naj se postopa tudi ob določanju članarine narodnih zvez vrhovni zvezi. Ta spomenica je bila predložena vsem pristojnim faktorjem, predvsem beograjskemu podsavezu ter obema vrhovnima plavalnima forumuma. V okviru teh zahtev bo potekala jutrišnja predkonferenca delegatov vseh plavalnih klubov v Zagrebu, ki se bodo sestali zaradi čim uspešnejšega poteka nedeljskega izrednega občnega zbora. Slovenski plavalni klubi so trdno odločeni, da bodo v primeru, če njihovim zahtevam ne bo ugodeno, do nadaljnjega odklonili vsako sodelovanje v vrhovni plavalni organizaciji. V nekaj vrstah Smuk in slalom SmK Ljubljane na Lipancl Ob zaključku tečaja v alpski kombinaciji, ki Je trajal 10 dni, je priredil Smučarski klub Ljubljana klubsko tekmo v alpski kombinaciji, v kateri je startalo 7 tekmovalcev, ker so štirje zaradi službe morali predčasno zapustiti tečaj. Proga za smuk Je tekla od sedla pod Okrogležem do terase pod kočo ter je merila prilično 1500 m. Proga za slalom je bila na pobočju pod kočo. Dolžina proge je znašala približno 300 m, višinska razlika pa ca 120 m. Vratlc je bilo 18. Tekma se je vršila pri 15 stopinjah mraza in ob zelo močnem vetru. Rezultati so bili naslednji: V smuku: 1) Voller Kristl 1:22 1/5; 2) Molnar Saša 1:46; 3) Rus Tomo 1:56; 4) Stare Mirko 2:13. V slalomu: 1) Molnar Saša 25 4/5 in 23 1/5; 2) Voller Kristl 26 1/5 in 24 1/5; 3) Stare Mirko 33 2/5 in 35 3/5; 4) Rosen-heim Herbert 35 in 35 2/5. Končna ocena v alpski kombinaciji Je bila: 1) Kristl Voller 200.7 točk; 7) Molnar Saša 222.3 točk; 3) Rus Tomo 298.3 točk; 4) Stare Mirko 323.5 točk. Točke so izračunane po novem sistemu izračunavanja alpske kombinacije. • Državno prvenstvo v hokeju na ledu bodo odigrali v Zagrebu. Ilirija je v teku dopoldneva odpotovala v Zagreb ter bo danes in jutri odigrala obe tekmi za vrstni red med Štirimi kandidati za naslov drž. prvaka. Marathon je po zmagi nad Pali-čem (8:3) ostal v konkurenci in z njim bo Ilirija prva pomerila orožje, drugi dan pa z zmagovalcem tekme ZKD—Hašk. Ratku Kocijanu, Igralcu splitskega Hajduka, ki je na eni ligaških tekem v Zagrebu dejansko napadel sodnika Macorattija, Je bila kazen doživljenjske diskvalifikacije znižana na 18 mesečno prepoved igranja, tako da bo spet lahko igral nogomet od 23. aprila 1941. dalje. ' Beograjčani pripravljajo veliko plavalno prireditev, ker se trenotno mudi precej • odličnih plavalcev v naši prestolnici. V torek 16. t. m. zvečer bodo v kopališču Krsmanovid spustili v vodo naše znane rekorderje, med njimi dr. Wilfana, žižka, Ciganoviča. Marčeto, Ballo, Bjeliča in še nekaj plavalcev iz beograjskih klubov. Med teniškimi savezi Italije, Madžarske ln Jugoslavije so v teku pogajanja, da bi za letos namesto tekmovanja za Davisov pokal organizirali meddržavno tekmovanje v troje. Glede podrobnosti si predstavniki posameznih savezov še niso edini, ker je finančni riziko takšnih prireditev precej velik, pa bo končno besedo o tem te dni Izrekla uprava teniškega saveza, ker se naš delegat v Italiji, predsednik JTS dr. čop, ni mogel odločiti za pristanek. Razpis smučarskega tečaja za Ijndskošolske učitelje na Gorjušah Jugoslovanski zimsko športni savez ▼ Ljubljani priredi v sporazumu z bansko upravo na Gorjušah od 2. n. pa do vštevši 8. H. smučarski tečaj za ljudsko-šolske učitelje z namenom, da bi se tudi med učitelji ljudskih šol stvoril kader smučarskih učiteljev, ki bi v svojem službenem kraju lahko takoj začeli s praktičnim poučevanjem šolske mladine v smučanju. V ta tečaj bo sprejetih 10 učiteljev pod sledečimi pogoji: Prosilec mora biti Iz kraja, kjer mu bo mogoče praktično uporabljati pridobljeno znanje v tečajih za šolsko mladino. Ne sme biti absolvent že kakega podobnega smučarskega tečaja. Mora biti vsaj deloma vešč smuške tehnike. Prošnji za sprejem mora priložiti pismeno Izjavo (obvezo), da bo vsako leto priredil kak tečaj za šolsko mladino in o tem redno obveščal Jugoslovanski zimsko športni savez. Tečaj bo brezplačen. Tečajniki morajo imeti lastno dobro opremo m plačajo samo potne stroške iz službenega kraja, tja do postaje Bohinjska Bela, nazaj pa iz Bohinjske Bistrice. Prošnje za sprejem je poslati najpozneje do 20. januarja 1940 na Jugoslovanski zimsko športni savez v Ljubljano, Tyrševa cesta la/TV. Kandidati, ki bodo sprejeti v tečaj bodo pravočasno obveščeni glede odobrenega dopusta in ostalih podrobnosti. Kolesarska podzveza LJubljana Ima svoj Xm. redni občni zbor Jutri v nedeljo dne 14. t. m. ob 9. v prostorih kavarne Vosper-nik. Stari trg 34. z običajnim dnevnim redom. Ce ob določeni uri občni zbor ne bi bil sklepčen, bo pol ure kasneje ob vsaki udeležbi. Klubi morajo poravnati članarino za tekoče leto do priče tka občnega zbora. SK Jadran vabi vse članstvo, da se pol- noštevilno udeleži pogreba našega člana-odbornika g. Oskarja Kliera, ki bo danes ob 14. Izpred mrtvaSke veže sploSne bolnice. Boksarska sekcija SK Slovana. Vsi, ki se žele učiti boksa in odlične gimnastike, naj obiskujejo večerne treninge, SK Slovana vsak ponedeljek in četrtek od 19. dr 21. v telovadnici poljanske gimnazije. DKSK Bdlnstvo ima svoj n. redni oM- i zbor v soboto 13. t. m. ob 20. v prof ' ii gostilne »Stara Sola« Celovška ces-a 101 z običajnim dnevnim redom. Vabi v-ni vsi člani In prijatelji kolesarske?- "porta. Odbor. MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM po 50 par ta besedo. Din 3.— davka za vsaJi oglas In enkratno pn Btojblno Din S.— za ftifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id Iščejo Služb. Najmanjši znesel« ta enkratno objavo oglarta Din 12.—. Dopisi In fcnnitve caraAunajo po Din 2.— ca vsako bem^lo, Din S.— davka ca vsak ogla« Uj enkratno pristojbino Din 5.— ea šifro alt dajanje Daslovov. NajmanjAl enem*h ea enkratno objavo oglasa Din 20._. Vsi oh tali oglasi se zaračunajo po Din 1-— za besedo. Din 3.— davka sa vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— ea šifro aH dajanje naslovov. Najmanjši cneseh ca enkratno objavo oglasa Din 17. Kam pa,kam ? Putrich Atnes in jutri ples do 2. ure. Vljudno vabljeni. 856-18 Službo dobi Frizerka dobi dobro službo v letoviškem mestu na Gorenjskem. 500 din plače m vso oskrbo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dobra delavka«. 678-1 Služkinjo ;lt samostojno kuho in vsa gospodinjska dela, sprejme 4 članska družina v Ljubljani. Ponudbe samo s priporočilom pod šifro »Zanesli iva«. 761-1 Postrežnico iiSčem za dopoldanske ure. N'clov v vseh poslovalnicah Jutra. 838-1 Službe išče 17 letno dekle ki ima veselje do gostilne, išče mesto natakarice začetnice. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Natakarica«. 785-2 Tkalski mojster Jlugosloven, star 28 let, popolnoma samostojen, z večletno prakso na težkih tkaninah (krimer, pliš, baržun in štof) išče zaposlitve za takoišen nastop. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Marljiv in značajen«. 771-2 Dekle ttaro 16 let, močno, dovršilo 7 razredov osnovne in 2 razreda meščanske iole, z odličnim uspehom, išče kakršnekoli zaposlitve. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 853-2 Manufakturist agilen, pošten, .ešč nemščine, zmožen samostojnosti, z večletno prakso, ver-ziran tudi v konfekciji, galanteriji, premeni mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »32 letni«. 858-2 Prodam Originalne perz. preproge nekoliko komadov prodamo iz usluge na razstavi pre prog v restavraciji »Sestici« od 10. do 13. januarja. 750-6 Register blagajno moderno, malo rabljeno, 2 soda po 30 hI, hrastova, v dobrem stanju, proda po ugodni ceni. Lozič, Gospo-svetska cesta 8. 849-6 Pohištvo Več modernih oprem spalnih, kuhinjskih in jedilnih iz orehovine prodam. Čeme Avgust, Šiška, Vodnikova 83. Ljubliana. 815-12 Tovarniško podjetje visoko rentabilno, radi okoliščin naprodaj Potreben kapital din 400.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sijajna prilika«. 823-16 Sobo odda Opremljeno sobo elegantno, s strogo sepa-riranim vhodom, oddam stalnemu gospodu. Florjan-ska ulica 31. 839-23 Opremljeno sobo v centru, oddam takoj. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 848-23 2-sobno stanovanie solnčno, z vsemi pritikli-nami, iščem, po možnosti s centralno kurjavo. Predpogoj bližina sodnije. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Takoj iščem«. 648-21a Zakonski par brez otrok, išče dvosobno komfortno stanovanje s kopalnico od trga Tabor do centra za 1. februar. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Reden plačnik«. 824 21a HRAMA MAZILO Izln zdravilnih zelšč Čudovit uspeh pri ra nah. opekllnan, ožuile njih (volku), turih in vnetjih itd., za nego dc J en "Kov pri Kožneir vnetju, izpuščajih ln hrastah na temenu, ze razpokane prsne bradavice — Glavna zal 'ga lekarna Mr J Obtak St Vid nad Ljubilano Sob* išče Višji drž. uradnik išče opremljeno sobo. V centru mesta ali neposredni bližini za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Soliden 22«. 862-23a Glasbila Harmoniko otroško, rabljeno, kupim. Ponuditi jo v trgovini: Kolodvorska ulica 30. 827-26 Uradnik želi resnega znanja v svrho ženitve z resno dobrosrčno gospodično od 18 do 21 let. Prednost imajo privatne uradnice. Resne neanonim-ne dopise s sliko, diskre cija zajamčena na ogl. odd. Jutra pod šifro »Ljubezen«. 805-25 ZA VSAKO PRILIKO najboljša m najcenejša oblačila si nabavite pri Preskejju, Sv. PETKA C 14 I □□□□□□□□□nnnnn' OTOMANE po din 320.— nudi R. RAOOVAN tapetnik Mestni trg 13 Naše D B A M A Sobota, 13.: Profesor Klepec. Krstna predstava. Premierski abonma. Nedelja, 14. ob 15.: Kozarec vode. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20.: Kupčija s smrtjo. Izven. Znižane cene od 20 d.n navzdol. Znani slovenski pisatelj dr. Ferdo Kozak je napisal zabavno komedijo: »Profesor Klepec«, katere krstna predstava bo drevi za premierski abonma. Dejanje se vrši na domu detektiva Zulaja (Cesar), pn katerem je Klepec (Gregorin) podnajemnik. Zaplet, ki nastane vsled najdbe prepovedanih letakov in profesorjeve nepremišljenosti. je zabaven in vodi do srečnega razpleta. Komedijo je zrežiral dr. Bratko Kreft. Nedelja v drami bo v znamenju lahkega repertoarja. Popoldne bodo uprizoril, francosko komedijo »Kozarec vode«, delo Scri-bea, v katerem je orisa! razmere na angleškem dvoru za časa vlade kraljice Ane. Nekoliko satirično gledanje na ženske, ki imajo vlado in moč v rokah, ustvarja nad vse duhovite dialoge in zabavne situac je. — Zvečer pa bodo igrali Averčenkovo igro »Kupčijo s smrtjo«, zgodbo o špekulaciji s posmrtnim zavarovanjem. Sprva popolnoma resno dejanje dobiva zabavne preokrete in pelje do veselega konca. Odlično odigrana igra ima uspeh. OPERA Sobota, 13.: Traviata. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenac in Antona Dermote. Nedelja. 14. ob 15.: Pri belem konjičku. Izven Znižane cene. Ob 20.: Frasqui-ta. Izven. Gostuje Zlata Gjungjenac. Drevi bo v nafti operi izreden umetniški večer, na katerem bosta gostovala v Verdijevi »Traviati« naša odlična umetnika. Zlata Gjungjenac, članica beograjske opere .n Anton Dermota, član dunajske državne opere, ki je v inozemstvu znan še posebej zaradi svojih stalnih, nadvse uspa-lih nastopov pri solnograških slavnostnih igrah. Dermota je mehak, liričen pevec, visokih kvalitet, ki mu jih enodušno priznava tudi vsa tuja strokovna kritika. Z Gjun-gjenčevo, ki je naša najboljša Violeta. nam bo kot Alfred gotovo nudil pravega umetniškega už tka polno stvaritev. Predstava bo izven abonmaja. V nedeljo popoldne se bo uprizorila vesela R. Benatzkega opereta »Pr. belem konjičku«, ki jo štejemo med najuspelej-ša tovrstna dela na našem odru sploh. Zdravega humorja in duhovitih domislekov je v njej toliko, kolikor ne zlepa v kateri drugi opereti. V glavnih partijah se odlikujejo Zupan, Modest Sancin, Peček. B. Sancin, Pol čeva, Barbičeva in Japljeva. Dirigira Vinko šušteršič. — Zvečer se bo ponovila sijajna, melodiozna Leharjeva »Frasquita« z Gjungjenčevo in Franclom v glavni-partijah in s sodelovanjem Pečka. M. Sancinom in Barb čeve. Dosedanje predstave so bile še vse razprodane, kar je dovolj zgovoren dokaz o kvaliteti dela in nivoja sedanje uprizoritve. V sredo se bo kot naslednja letošnja operna novost uprizorila pravljična Dvo-fakova »Rusalka«, ki je tako po pesniški zasnovi dejanja samega, kakor po sočn in invenciozni muzikalni obdelavi eno izmed najlepših del slovanske operne literature. Dirigiral bo Niko Stritof, režija pa je De-bevčeva. P. n. občinstvo prosimo, da rezervirane vstopnice za predstavo »Traviata« dvignejo danes v soboto do 12. ure opoldne pri dnevni blagajni v operi! ČAJ ZA ŽELODEC dr. Ha v lička regulira prebavo, krvni pritisk, odeh^lltev, pospešuje presnavljanje, izločevanje strupenih soImv Itd. — Zavitek din 12.—. Poskusite takoj in pišite na: GRADSKO L J E K A R NO, Ogl. S. br. 1990/1935. ZAGREB, Oornji grad 5 1 I INSERIRA JTE V „ JUTRU" S itx]onnnnnonnuuuuuuuuuuuuuuuun Lokal za frizerja oddamo takoj v najem. — Informacije: Slograd, Vr tača 9. 782-17 Posest Parcelo na obroke z odobrenim načrtom, prodam v Vižmarjih. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 845-20 ZAHVALA Bog povrni vsem, ki so pokojni gospej ZOFKI dr. LENARDOVI pomagali v bolezni in trpljenju in ki so jo spremili na zadnji poti. 2alec, dne 12. januarja 1940. Žalujoči soprog, sinova in sorodniki. Naša ljuba mama, gospa JOSIPINA BRUMEN VDOVA PO ODVETNIKU je danes, 12. t. m dotrpela. Pogreb blage pokojnice bo v nedeljo, 4. t. m. ob pol 16. iz hiše žalosti, Prešernova ul. 32, na tukajšnje mestno pokopališče. Ptuj, Murska Sobota, Skoplje, 12. januarja 1940. Žalujoči otroci in ostalo sorodstvo. ■ y - " - .-: .". ' ' « ' . "V" ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so našo ljubljeno soprogo, mamo, staro mamo, svakinjo in taščo, gospo J05IPINO JIRAK vdovo REBEK spremili k večnemu počitku. Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, vsem darovalcem vencev in cvetja, Celjskemu pevskemu društvu za ganljivo petje, gdč. Zupančičevi za govor ob odprtem grobu, uslužbencem tvrdke Rebek za velikodušen dar ubožnemu skladu za reveže mesta Celja mesta venca, godbi apneničarjev iz Pečovnika, ter vsem, ki so nas ob tej bolečini tolažili in izrazili sožalje. Vsem stotera hvala! CELJE, dne 12. januarja 1940. ŽALUJOČI OSTALI Naznanjamo tužno vest, da nas je po dolgi mučni bolezni za vedno zapustil v starosti 85 let naš nad vse ljubljeni oče, stari oče, stric in tast, gospod KAJETAN PREMROV, pL Premerstein, BIVŠI VELEPOSESTNIK Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 14. t. m. ob 17. uri popoldne lz hiše žalosti v Ljubevču na pokopališče v Idriji. Idrija, Kamnik, dne 13. januarja 1940. Žalujoči: KAJETAN PREMROV, starešina sodišča, sin; FANCI PRIMOŽIČ, MICI GRILC in TALKA SAVIANI. hčere ter ostalo sorodstvo. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sobota. 13.: Ujež (Udruženje jugoslov. emancipiranih žen). Nedelja 14.. Ujež (Uaruženje jugoslov. emancipiranih žen). MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota, 13.; Navihanka. Predzadnjič. Znižane cene. Nedelja, 14. ob 15.: Zaroka na Jadranu. Ob 20.: Konto X. Sokol Sokoisko društvo Kočevje opozarja na baletni večer, ki ga pr redita Maks Kiir-bos in Irena Litvinova drevi ob 20. v So-kolskem domu v Kočevju. Baletni večer je za Kočevje novost in zato naj ne bo nikogar, ki bi izostal. It živlietiia na Zaželi JESENICE. Kino Radio bo predvajal v soboto in v nedeljo ob 20 (v nedeljo tudi ob 15. uri) ter v ponedeljek ob 17. za m'.a-dino po znižanih cenah velefilm »Fest val lepote« (Olimpijada II. del). Med dodatki tudi zvočni tednik. Sledi »Ulica brez radosti«. (—) MOKRONOG. Iz raznih krajev Fmo či-taJi o božičnih obdarovanj'h, pa naj navedemo tudi prav obširno zasnovano obdarovanje v našem kraju. Mokronog in okolica imata mnogo siromažne dece. ki je slabo hranjena, še bolj pa pogreša tople zimske obleke in nepremočljivega obuvala. Kolo jugoslovanski sester, Rdeči križ in socialni odsek Sokola so zato ej davno pred božičem za.počeli nabiralno akcijo, katero so tržani pravilno razumeli ter darovali tako lepe prispevke, da se je nabrala čedna vsota bVzu 10.000 d'n, kar je trgu Mokronogu gotovo v čast. Premožnejši tržani so darovali zneske od 200 do 500 din, nekateri tudi v blaigu. ro sebno velik dar pa je prispeval lastnik tovarne usnja g. Savel Kalin. Po taki zbirk1: se je že dalo nakupni dovolj bl-^a za obleke in perilo, nogavice m čevlje. Obdarovanih je bilo 363 otrck. ki so darila res hvaležno sprejeli Seveda je tudi občina prsipevala prmeren znesek narodne žene pa so poskrbele ,da je obdarovanje lepo uspelo. Poleg tega je šola priredila posebno božičnieo. G-rtovo h: na mestu, če bi se bila izvedla enotna akcija, saj pridejo v poštev le šol s.-.1 otroci in bi morala v tem pogledu prednjačiti šola, ki dobi podporo v blag-u in c"eTvr'u tudi od banovine. Sodelovanje učiteljeva, ki najbolje pozna razmere šolskh oticik, je na eni kakor na drugi strani nujno potrebno. Ker pa od strani šole ni bilo pobude, so se društva odločila za svoj po-kret. Tudi tovarniiko podjetje se je 'epa izjka-zalo, ko je vse delavce za beži i obdarovalo z močo in drugmi dobrotami. SEVNICA. Zvočni kino bo predvaja! danes in jutri film »Ženska kaznilnica« z Viv ano Romance v glavni vlogi. (—) BLED. Zvočni kino bo predvajal drnes in jutri veselo opereto s Frančiško G~a-lovo »Meden; mesec« in običajen doda.ek. (—) LJUTOMER. Zvočni kino So kol? ki dem predvaja danes ob 20. in jutri ob 16. m ob 20. velefilm »Spovednikova tajne-*:«. Dodatek: Foksov tednik. Naslednji film dne 20. in 21. januarja 1940. (—) Iz Prekmurja pm— Pri tehtnici se je okoristila neka posestnica iz Dolnje Slaveče, ko je kupovala jabolka. Pri tehtnici je odstranila kotnico in je imela tako pri vsakem tehtanju 10°/o dobička. Obsojena je bila na en mesec strogega zapora in 600 din denarne kazni. pm— Javni denar je vporabil blagajnik krajevnega šolskega odbora v Dolnji Bistrici. Potreboval je gotovino, pa si je »izposodil« 2420 din, ki jih ni mogel tako ni-tro vrniti. Obsojen je bil na en mesec strogega zapora. pm— Akadcmski ples kluba prekmur-sk h akademikov v Sokolskem domu v Murski Soboti je odlično uspel. S čistim dobičkom namerava klub ustvariti za naše kraje potujočo knjižnico. pm— Zaradi pokvarjenega avtobusa je spremenjen vozni red na progi Murska Sobota — Crensovci — Murska Sobota. Poštna uprava nima na razpolago drugega avtobusa, zato vozi zdaj na tej progi avtobus z gornjelendavske proge. Iz Murske Sobote odhaja ob 7.45, iz Dolnje Lendave pa nazaj v Mursko Soboto ob 10.55. ZOPER KAMENE v žolču — ledvicah — sečnem mehurju, vzemite: lek: DUBRAVKA CAJ in v kratkem času je uspeh zajamčen. — 1 škatl din 30.—. — Dobiva se v vseh lekarnah. Izdeluje: K. F. Labor Mr. 1, Andnjič. lekarnar, Mostar. R. S. br. 14471. 25/V 1938 1 | G. Th. Rotman SAMBO IN PETER POTUJETA 39 Gospa Nilska torej ni bila tako huda, kakor bi si bil človek mislil; sicer pa v življenju pogosto vidimo, da imajo godrnjavsi dobro srce. Naši trije prijatelji so bili komaj uro ali kaj v hiši, ko jo je primahal čuden gospod, ki so jim ga predstavili kot »doktorja Tolstonoga«. »Dober večer vsem sku paj!« je rekel f Odšel je k svojemu dragemu očetu in sestrici naš ljubljeni sin, brat, svak in stric ZVONIMIR MASLE BIVŠI ŽEL. URADNIK Pogreb dragega pokojnika bo v soboto 13. t. m. ob 16. uri izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa, Vidovdanska cesta 9 JERICA, mati; BUDIVOJ, IVAN, brata; s. ADJUTA, s. AVERTINA, sestri — ln ostalo sorodstvo. '• ;'•'. .'.'. ' "'••' • >•"' '-.'•-jr* i t",- ' >. jr* I Mestni pogrebni zavoc Občina Ljubljana t Umrla nam je zlata mama, stara mama, teta in tašča, gospa MARIJA JERŠEK VDOVA PO ŽEL. USLUŽBENCU Pogreb naše nepozabne mame bo v soboto, dne 13. t. m. ob 2. uri popoldne izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska cesta 9) na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 12. januarja 1940. Žalujoči: SILVA, hčerka — in ostalo sorodstvo Urejuje Davorin Ravijea. - Izdaja za ttonzoroj »Jutra« Stanko Viranu - Za Narodno uskarno d. d. kot Uakarnarja Fran Jeran - Za inseratm del je odgovoren Alojz Novak. - Vsi v l^uDljam. @®§giodarstve Občutno ^manjkanje sirovega železa V drugI polovici januarja bo v Beogradu posvet zastopnikov metalurgične industrije iz vse države. Na posvetu, ki bo trajal dva dneva, se bo zavzelo načelno stališče o vprašanju nabavljanja sirovega železa lz tujine. Kljub temu, da ima naša država obilo železne rude, je domača produkcija sirovega železa tako majhna, da ne pokriva menda niti polovice domače potrebe. Zavoljo raznih ovir je uvoz sirovega železa iz tujih držav danes skoro čisto ponehal. Rezerve sirovega železa v državi so se silno zmanjšale in zaradi tega obstoji nevarnost omejitve, pa tudi ustavitve dela v prizadetih obratih. Po trditvah zastopnikov metalurgične industrije mora proti koncu pomladi nastopiti posebno občutno pomanjkanje sirovega železa, če se pravočasno ne store potrebni ukrepi. Uvoz največ ovirajo visoke cene tujega erlrovegfc železa, devizne težkoče ln povečana potreba po sirovem železu v državah, lz katerih smo doslej uvajali to blago. Ta povečana potreba se seveda nanaša na vojno stanje. Glede na omenjena dejstva bi bilo potrebno, da bi se v večji meri predelovala železna ruda v naši državi. V to svrho bi bilo treba čim hitreje zgraditi veliko število plavžev. Toda za enkrat je gotovo uvoz nujno potreben. Dasl se je pri nas znatno razširila me-talurgična industrija in se je povečala potreba po sirovem železu, se vendar ne pro-duclra skoro nič več sirovega železa kakor prej. Po mišljenju zastopnikov metalurgične industrije je to dejstvo rezultat do-zdajšne slabe industrijske politike, ln to i toliko slabše, ker se izvoz železne rude malo rentira. železno rudo prodajamo povprečno po 25 par za kilogram, medtem ko j staro sirovo železo plačujemo po okoli 3 din za kilogram, a vprašanje je, ali ga sploh moremo dobiti dovolj. Na posvetu v Beogradu se bo skušal rešiti kompleks vseh teh vprašanj, ki so gotovo nujna. Pristojni člnlteljl pa bodo morali na podlagi teh sklenov ukreniti potrebno, da ne prirte do krize v važni metalur-gični industriji. Kako si pomaga živinorejec, če s;2ma krme 2 vinorejec, ki hoče imeti od živine čim več dohodkov, mora živino skrbno negovati in dobro krmiti. Dobro krmljene živali donašajo ob lo koristi. s'abo krmljene živali pa sploh nobenih. Slabo krmljene živali so po vrhu še podvržene raznim boleznim. Kadar primanjkuje krme. kaže živinorejcu nekaj živine predati ar pa d kupiti krme. Vendar je mogoča tudi pri pomani-ka-j i krme pomagati. ne da bi bilo treba kaj živine odprodati ali nakupiti druge krme. V vsakem primeru mora ž:vinorejec gledati na to. da se mu ne unTči po nepo'reb-_ nem prav nič živinske krme in da zabrani vsako nepotrebno potrato krmil. Zato nai se slama in tudi seno zrežeta. s č;mer so doseže, da živira čim rrnnj krme razm^če Z -era-a žitna slama, pep^riena n o^oliena je v takih letih še prav dobra krma Tud-' bukovo, hrastovo in jelševo listje se lahko z uspehom uporabi v letih poman^kanis krme. Celo žasanie igličarjev. nom^šano z ovsom se da za silo rabiti pri krmljenju koni. Za goved pa se ža?ov:na prm°ša z otrobi. Seveda ie potrebno žaganie ored krmljenjem dobro preseiati. da se odstranijo vsi večji leseni hoščki in prah. Ra- zume se. da se žagovina uporablja le, kadar je sila najhujša. Ajdovico navadno porabijo za nastiljo živini, ker mislijo, da ajdovica ni za drugo kakor za na gnoj Tcda tudi aj "ovica ima nekaj redilnih snovi, celo več kakor ržena in pšenična slama. Oluščene koruzne štroke, navadno s~žgo, ker mislijo, da niso za drugo uporabo Vendar imajo tudi ti precej red 'nih snovi in so ob času ko pomanjkuje druge bo'jše krme. prav dobro hranivo. Treba iih ie le stolči ooparit: ali jih v sil:h sklati in so dobro zimsko hranivo za eovedo in tudi drobnico Najboljše pa je. če iih d; bro ~azdrobiš in pomešaš med rezan'co ali med zre^ano presno travo Koruzni štroki >o sploh zmerom precej dobro k-milo Iz navedenega sledi, da s; lahko živinorejec pomaga tudi v slabih letih, ko je splošno pomanjkanje živinske krme. Tud: ori takem zasilnem krmljenju more dona-šati živina umnemu živinorejcu primarne dohodke Ker je letošnje leto za živinorejca Drecej slabo, ker sta pomladno deževje ln oozneiša usoda uničili mnoso krme. bodo enemu ali drugemu živlnorelcu zgoraj navedena navodila dobro služila. Vzrok F^Efapjfeaijja petroleja Iz vrst trgovcev smo prejeli: Se pred nastopom hudega mraza je stalo v rumunskem pristanišču šest večjih ladij-sk h tankov, napolnjenih s petro'eiem za Jusoslavijo. Vse formalnosti so bile ugrdno rešene, edino Narodna banka v Beogradu bi morala pred odhodom bla^a v smislu pogodbe položiti dogovorjeno k"pnino v zahtevanih devizah Narodna banka pa ie od'ašala tako dolgo, da je pritisnil nepričakovano hud mraz. Dunav je zmrznil in onemogočil plovbo. Tako je tudi en tank z 800 000 k? petroleja na potu v Jugoslavijo obtičal v ledu ter ea je moral rešiti ledolomilec in ga zavleči na prvo bliž-r.o že^zniško postajo ob obrežju. Velike petrolejske družbe so takoj poiskale nadomestilo v Italiji ter tam zaključile pogodbo za dobavo 1.000 000 kg petroleja za takojšnjo dobavo iz Trsta, tudi tokrat pod pogojem, da Narodna banka v Beogradu predhodno vloži kupnino v zlatih devizah Radovedni smo. kako dolgo bo Narodna banka spet zavlačevala plačilo in s tem dobavo našemu ljudstvu prepotreb-ne?a petroleja. Prosimo odločilne činitelje, naj ne odlašajo. red začetkom vojne. Po neki vesti se pričakujejo še novi ukrepi, katerih smoter bo povečanje izvoza bombažne preje iz Anglije. Zlasti si hoče Anglija pridobiti za bombažno prejo tudi balkanska tržišča. = Naša letošnja produkcija sladkorja je dosegla 10.773 vagonov. To količino je pro-duciralo vseh sedem tvornic sladkorja in bo zadoščala za potrebe do nove kampanje. Računa se, da bo ostala do nove kampanje morda še rezerva 500 vagonov. ■= Končna rešitev vprašanja izročitve nemške preje. Poročali smo že o sklepu nemškega ministrstva za narodno gospodarstvo glede vprašanja izročitve preje, ki so jo bile svoječasno naročile naše tvornice v Nemčiji. Ta zadeva je bila tudi predmet razpravljanja v našem ministrstvu za trgovino in industrijo ter je bil sprejet predlog nemškega ministrstva, po katerem nam Nemci izroče 175.000 kg bombažne preje namesto 890.000. Odklonjen pa je bil nemški predlog o izročitvi vseh naročenih količin volnene preje, toda v mešanici 70% čiste volne in 30% tako imenovane Zellwolle. Sprejeta pa je bila druga nemška alternativa, da se namesto vseh zaostalih količin sprejme samo 50.000 kg j čiste volne. Glede ra to. da so bile koli- t čine bombažne preje reducirane na eno petino, a volnene na eno devetino nasnro-ti zakiiučenim količinam, se je sklenilo, da se formira komisija za razdeMtev teh količin na Interesente v razmerju danih možnosti. Načrt o razpodeiitvi preje je že izde1an in bo izročen nemškim pristojnim činiteljem. I 134.37, New Tork 5480 — 5620, Curih ' 1228.44 — 1238.44, Amsterdam 2915.35 — 2953.35, Bruselj 919.08 — 931.08. Curih. Beograd 10, Pariz 9.9850, London 17.62, New York 445.9135, Bruselj 75.0250 Milan 22.50, Amsterdam 237.90, Berlin 178.75, Stockholm 106.1750, Oslo 101.35, K&benhavn 86.10, Sofija 5.30, Budimpešta 79, Atene 3.35, Bukarešta 3.30. Efekti Zagreb. Drža/vne vrednote: Vojna Skoda 125 bi., 4% severne agrarne 52 bi., 4*/.' agrarne 52 bi., 6®/a dalm. agrarne 70.50 bi., 6% begluške 75 W., 7o/0 invest. 98 b'., 7% Blair 88 bi.. 8®/« Blair 98 bi., delnee: PAB 196 N., Sumske 70 bi., Sečerana Osi-iek 130 den.. Osdečka ljevaanica 160 bi., Trbovlje 235 — 237.50. Beograd. Vojna Skoda 423—424 (424.50) &>/0 daJm. agrarne 69.25 — 70.25 (70), 6% beghiške 74.50 — 75 ( 75), 7% :nvest. 97.50 den., 7% Seligman 99 den., 7«/» Dlair 86.75 den., PAB 192.50 den., Suim-aka 68 — 69.50. Blagovna tržišča Žito -f Ch'cago, 12. t. m. Začetni tečaji: pšenica: za maj 99.3750, za julij 96.75, za sept. 96; tUršč'ca: za maj 57.1250. za julij 57.150, za sept. 5S.3750. + Winnipeg, 12. t m. Začetni tečaji: pšenica: za maj 85.75, za julij 86.75. za okt. 88. 1250. -j- Novosadska blagovna borza (12. t. m.l Tendenca nesn-em Pšenica: baška oko Novi Sad 194 — 196: gor. b. 195 — 197; srem. 194 — 196: slavonska 194 — 196; 'adja Tisa 198 — 200. Rž: baSka 152.50 — 55 Oves- naški sremski m slavonski 150 - 152 lečmen ba?k» tn sremsk« 64'6? kg 165 — 170 Koruza: ba?ka novr 114 _ n,v nova par teta indiiia 116 — 118 Moka: baška ln banatska Oe« In »Ogg« 290 - 300; »2« 270 -SO »5« ?50 - 260: »6« 240 - 250: >7« 200 - 210: »8« 130 - 135 F»žol: bašk" «remski beli brez vreč 380 — 385 Otrobi ->aškl tn sremski 116 — 118; ban 114 -113 Poročila naše ti. Izdaje: Nemčija—Balkan — Italija Mirno zadržanje napram Balkanu je za sporno velike važnosti ne- 3 Pariz, 12. jan. j. (Havas.) V listu »Or-drec objavlja Pertlnax članek, v katerem med drugim pravi: Vse okoliščine kažejo na to, da Italija precej zanesljivo lahko računa s tem, da Nemčija ne bo ugovarjala Italijanski izjavi, da je za Italijo prvenstvenega pomena sodelovanje v gospodarskem življenju balkanskih držav. Za Nemčijo je v sedanjem položaju mnogo ugodneje, ako bo v tem prostoru poslej nastopala z mirnimi metodami, kakor pa, da bi hotela uporabljati silo. Mirno zadržanje napram Balkanu je za Nemčijo nesporne važnosti, kajti s tem je Franciji, Angliji in Turčiji vzet sleherni povod za kako intervencijo ter za ustvaritev slične vojne fronte, kakor je bila solunska v razdobju 1916-18. Nemčija je zdaj o tem prepričana, sta pa dve stvari, ki bi jo utegnili premamiti, da bi pričela kako akcijo, ki ne bi bila Iz Maribora a— Najstarejša MaHbOrčrnKa |c umrla. Na Petnavsfk' 3i ie umrla vJova po upokoienem n&dučiteliu Joripina G^ee P.laga pckoinica je doživela čast tljivo starost 88 let Bila Je med najstarejMm' Mariborčankami, žalujočim naše globoko sožalje' a— Iz gledališke pisarn«. Drevi »Navi-banka«, predza^r.jč, znižane cene. Jutri popoldne »Zaroka na Jadranu«, jutri zve-čor »Konto X«. — Gledališki aborrntl reda A se opozarjajo da velja tudi zrn*e s!mfonični koncert Glasbene mafee ki bo 17. t. m. v Soko'5-kem domu. NaproSaio se da si nabavi-'o vstopnice pri dnevni rrledališki pia Tajni. a— M-az popušča. Včera^šn.ig minimalna Jutrnja temperatura ,1e bila —12.4. d očim je bila predvčerajšnja maksimalna —11.1 st. C. a— Srbska pravoslavna občina v Mariboru obvešča svoje člane, da se bo tudi letos pričakovalo novo leto (doček nove godine) v kavarni »Jadran« danes 13. t. m. Nastopili bodo eledaH^ki igralci s pestrim sporedom. Vstop prost. SOKSJL Sokol Gorenja vas Poljane prlred' v nedeljo 14 t. m. smučarske tekme za škofjeloško okrožje v Gorenji vasi v Poljanski dolini. Začetek ob 9.30 z nastopom vseh posameznih oddelkov po sledečem redu: Ob 13 smuk. ob 15. skoki. Po končanem sporedu čajanka v Soko'skem domu in razglasitev doseženih uspehov. Bratje ln sestre, Izkoristite ugodno priliko. Smuka je prav Idealna. Poh tite v snežno Poljansko dolino! Avtobus pelje lz Škofje Loke ob 8. url. a zveza zvečer je tudi prav ugodna. Ce se prHavl zadostno število udeležencev, bo vožnja na avtobusu polovična Zdravo! B3I79 12. januarja Na naš?h borzah notlrajo nemški Kll-rinšfc' čeki neizpremenjeno 14.70 — 14.90. Gr*ki boni so se trgoval' v Zagrebu po 31.75. Tečaji na svobodnem trgu so se ravnali po 53 din za dolar. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca za Vojno škodo slabša. Ponujalo se je blago po 425 (v Beogradu je bil zpjklniček r>o 224.50). Promet je bil v Trbovljah po 235. Oevtare L'ub!ien». Oflelelnl tečaji: London 174.65 — 177.85. Pariz 98.75 — 101.05 New Tork 4425 06 — 4485.06, Curih 995 — 1005, Amsterdam 2360 — 2398, Bruselj 746 — 756. Teč»jl na svobodnem trgu: Lomdon 215.79 — 218.99, Pariz 122.07 — Z Jesenic Sokolsko društvo Jesenice ponovi tretjič sijajno uspelo opereto ^Vse Z9 Šalo44 v nedeljo, dne 14. januarja ob pol 3. uri popoldne. — železniške zveze n g o d n e. Iz Zagorja Nagla smrt. V četrtek zjutraj je nenadno umrla gospa Pepca Bevčeva, žena rudniškega uslužbenca v Toplicah. Ko je s hčerko pospravljala sobo. se je zgrudila ob postelji. Zdravnik ni mogel več pomagati, sirota je kmalu nato Izdihnila. Bila je iz znane rodbine Repovževih in splošno priljubljena v vseh krogih. Bila je vseskozi narodno zavedna žena in je enako vzgojila tudi svojo hčerko. Domačini se nikakor n so mogli vdati prepričanju, da v goapej Pepci ne bi bilo več življenja. Ker je bilo telo še popoldne voljno in toplo, sta dva zdravnika ponovno pregleda-daJa gospo ln ugotovila smrt. V soboto pcipol.ne bomo pokojn:co spremil k večnemu pečitku. Ohranili jo bomo v najlepšem spominu, žalujočim pa izrekamo odkritosrčno sožalje"! z— Zagorska občina potrebuje še dve sušilnici. Naša marljiva sadjar sle a podruž-n ca je :'tmela v nedeljo v A5'čevi g03ti"nl na Lokah občni zbor. Poročila so pokazala lep uspeh v premoženju pa tudi pri sušenju sadja. V novi sušilnici na Lokah . so posušili 1625 kg krhljev, 2382 kg hrušk in 5864 kg sliv. Sedanja suš ln ca ne zadostuje več potrebam kraja. Naloga novega odbora bo, da čim prej izvrši načrt za zgraditev sušilnic v Zagorju ln na Izlakah. Pričakujejo podpore od banovine ln občine. Kakor se čuje, bo tudi litijska občina dala napraviti drve novi sušilnici, saj je odveč poudarjati, kako koristna prehrana prebivalstva je posušeno sadje, obanem pa se omeji kuhanje žganja, ki rod. zlasti v hribskih vaseh mnogo zlih posledic, o čemer se lahko ravno leto« najbolj prepričujemo. Sadjarska podružnica bo uveella tečaje za škropljenje in čiščenje šodnih dreves, ki j"h bo vodil Slavko Mohor iz Serrmika, upravnik su*iln ce. Zborovalci so odposlali na pristojno mesto vlogo, da se podlasica ne sme streljati. ker uničuje voluharje. Novemu odboru načelu je Janko Hribar. Iz Slovenjega Gradca —Sg— Številke Izžrebanih srečk efektne loterije Sokola Slovenji Gradec so tile objavljene v »Jutru« dne 9. t. m. C—). Finsko vojna poročilo Helsinki, 12. Jan. br. Vrhovno ooveljstvo finske vojske je danes popoldne Izdalo naslednje vojno poročilo: Na kopnem. Razen ohlčUne^-a delovanja Izvidniških oddelkov ln lzvldnlškega stre-Ijanla včeral popoldne ln davi nI bilo nl-kaklh dogodkov na frontah. Na morju: Nobenih nosebnlh dorrodkov. V zraku: Zaradi slab-ga vremena in viharjev se je moralo delovanje sovjetckega letalstva docela omejiti. Eno sovjetsko le-tilo 1e bilo včeraj popoldne sestreljeno. Kakor se je izvedelo lz drugih virov, so "ovjetskn l^tnla kakor tudi voine lad^e bombardirali finsko tr^nlavo Koi-isto v bližini Viborga. La^e so se Ji lahko približale le r.a nekoliko kilometrov, ker le morje ob obali zamrznilo. Trdnjava ni bila -oškodovana. Njeno topništvo je na ob-"treljevnnle zelo reairlralo ln le nazadnje la^je kakor tudi letala predalo. Listi so danes objavili sezn.am žrtev letalskih nanadov v prvih 40 dneh vojne. 243 oseb 1e bilo ubitih, 269 hudo, 210 pa lažje ranjenih. Na Finsko prihaja pomoč Iz tujine v obliki prostovoljcev, orožla, streliva, bolniškega materiala ln kreditov. Finska javnost je zelo zadovoljna spričo take solidarnosti vsega sveta s finsko stvarjo. Politični krogi pa naglašajo, da uspehi, ki so jih Finci doslej dosegli, ne smejo biti razlog, da hi se kaka pomeč v bodoče zmanjšala ali celo Izostala. Iz Švedske 1e odpotoval danes nov oddelek prostovoljcev lz Falke"berčejo taki akciji upreti in pripraviti proti temu najučin-okvltejše protiukrepe. To pa seveda ne po-i meni, da bi se morali prekiniti dlplomat-' skl odnošajl s Sovjetsko unijo. Francoski tisk, ki se zavzema za ta prelom, ne tol-i mačl niti stališče francoske, niti stališča | angleške ali turške vlade. Glede prekinitve diplomatskih odnošajev prepustimo iniciativo in odgovornost Sovjetski unijL strani se zatrjuje, da je papež opozoril danskega apost. vikarja, da bi morale severne države sodelovati pri organizaciji mini skupno z ameriškimi Zedlnjeniml državami ln ostalimi nevtralnimi državami v Evropi. Po informacijah iz istega vira namerava papež sklicati konferenco, ki naj bi služila ne samo dosegi premirja, marveč pripomogla tudi k pravični ureditvi vseh spornih vprašanj, ki razdvajajo narode ln države, ker je mogoče le na ta način zagotoviti trajen mir. \tneri£H t?9«?hnik v Moskvi bo odpoklican Vatikan, 12. jan. o. »Osservatore Romano« poroča, da bodo Zedinjene države v kratkem odpokllcale svojega poslanika v Moskvi zaradi sovjetskega vpada na Finsko. Eiimiifiska nota madžarski vladi London, 12. jan. p. Iz zaneslilvega vira se doznava, da je rumunska vlada dostavila madžarski vladi noto. v kateri Izraža željo, da naj bi madžarska vlada podala obvezno Izjavo, da se za vse čase odreka nekdanjemu madžarskemu ozemlju, kl ie po mirovnih pogodbah pripadlo Rumunri. Za ta korak se ie odločila rumunska vlada v zvezi z benegklm sestankom ln po razgovorih, ki iih Je Imela po diplomatski poti z Italijansko vlado. Solgarsfei finančni minister v Bukarešti Bukarešta, 12. jan. AA. Bolgarski finančni minister in guverner Narodne barke Božilov je prispel v Bukarešto, kier se r»o-gaja z merodajnimi osebnostmi romunskega eosnodarstva. Imel je tudi razgovor s predsednikom vlade Tatarescom Aretacije Nemcev v Kaira Kairo, 12. jan. br. Vojaški guverner Kaira, general Almar paša. je izdal ostre ukrepe proti Nemcem v Kairu, o katerih so oblasti dognale, da so v sumljivih zvezah z nemškimi oblastmi. Danes le bilo v Kairu aretiranih 27 nemških državljanov. Izvršen h je bilo tudi mnogo preiskav. Podobni ukrepi proti Nemcem so bili izdani tudi v AleksandrijL Rudniška katastrofa v Zedlnjenlh državah Bartley, 12. jan. AA. (Havas). Reševanje rudarjev, zasutih v premogokopu v Creeku v zapadni Virginiji, se nadaljuje. Vodstvo rudnika je objavilo, da je bilo v času eksplozije na delu 138 delavcev in da se je 47 delavcem posrečilo rešiti se. Reševalni oddelki se približujejo kraju nesreče. Ravnatelj rudnika je izjavil, da upa, da bo 56 do 60 rudarjev še živih, toda stari rudarji, ki so že doživeli podobne katastrofe, mislijo, da so vsi podsuti delavci že mrtvi. Vzrok eksplozije še ni znan. Uvedena je preiskava. Povišanje železničarskih plač Ljubljana, 12. Januarja. Iz pisarne oblastnega odbora Združenja jvgoslovenskih narodnih železničarjev in brodarjev smo prejeli: Konec decembra 1939 so objavili jugo-slovenski dnevniki vest o zvišanju plač železničarjem z veljavnostjo od 1. Januarja 1940. Napovedi so se glasile o 20% zvišanju prejemkov vsemu železniškemu osebju in 9% povišanju mezd železniškim delavcem. Te splošne napovedi so zavedle večino nepoučene javnosti v zmoto, češ da bo povečanje plač železničarjem znašalo 400, 600 in celo do 800 din na mesec. Zdaj, ko je zadevna uredba že Izšla, smatra oblastni odbor Združenja jugo-slovenskih narodnih železničariev In bro-darlev v T.iubljani za svojo dolžnost, pre-dočiM širši 1?čnejša od same resnice! Zadovoljen, da je bil tako pometel navlako ki mu je polnila glavo, je zaspal globoko, čvrsto spanje, in naslednje jutro ga je spet našlo postopa-jočega okrog Ullo^skega dvorca, polnega moči in radostne samozavesti. Desetič je že zavil v uličico de los Anleles. potrpežljivo prepričan, da mu mora sreča naklo^ti priložnost za razgovor s Christo . S Christo! Oh. to ime se je komaj še oblikovalo v niegovem duhu Vse te priprave so mu bežale iz sporrvna nekam v nerazločno daljavo!... In vendar je bil tu zaradi Christe Taks si je zatrjeval... A v tem je mahoma zagledal Leonoro. Ni je poznal . Toda spoznal Jo je pri tisti <~>riči Bila ie ona! Sam ne vedoč, kako in kdaj, je smuknil za njo v kapelico. Čemu? Iz knkšnega nagiba je krenil v božji hram? Leonora je stopila vanj — drugega vzroka ne bi bil mogel navesti. Z mojstrsk:m očesom je na prvi mah presodil po-ložav V cerkvici ni bilo nikogar — samo tam v ozadju je klečala na molilniku zrušena postava v črnini, gotovo kakšna vdova: na to se ni bilo vredno ozirati. Ogniti se je moral edino spremljevalke, ki -^e čakala pred korom. Juanova pot proti oltarju, za katerim je morala biti Leonora, je bila brezpri-merno drzna in spretna. Zdaj bi ga bil človek imel za steber, zdaj za kpmenitrga svetnika, zdaj za klop. Vse to ie igral. Bil ie utelešena tišina. Na kraju, ki ie bil najbolj oddaljen od done Elvire, se je gibčno zavihtil čez pregrado... V nasledniem trenutku mu je obstalo poželjivo oko na Leonori. »Kaj!« je vzk^knil v svojem srcu. »Toliko miline v njeni deviški drži! Toliko ljubkosti v razmerjih tega skladnega telesa! . Kolikani prekaša lepoto, ki ii jo je prisojala moja siromašna domišljija .. Ali je mogoče, da sem že kdaj kateri rekel: luih'm te?... Ne. ne. moie ustnice so lagale, moi jez;k ie borohulil. kaiti ona. ki 1o ie iskala mo*a prmirfia liubezpn. ie tu! Tale je! In jaz jo Kub:m' Zmerom sem ljubil samo njo, nikoli no-*-~ne druge!« Don .Tuan ni videl, da ie Leonora iok*la... Jokala je tiho naihuiši krč se ie bil že unesel. 7 vso por««čpost;o svojega zaupanja je ponavljala mol;tve ki se iih je bila naučila od rainke matere: a v t*m ko ie mrmrala latinske bes®de ie čas?h za kak trenutek nehala paziti na njih pomen, in njeno srce se je obrnilo k mrtvi sestri... Zdajci je legel nanjo tesnobni občutek, da jo nekdo opazuje. Nejevoljno se je obrnila: še tisti mah je planila pokonci... in on, don Juan... je ponižno pokleknil! Pogledala ga je ... Oslepljen je zaprl oči — in jih v naslednjem trenutku spet odprl, kakor da bi v dolgih požirkih slastno pil njeno podobo. Ze se je hotela umakniti ___a ne! M*sel, da naj z nobeno besedo ne udari tega človeka in mu prizanese očitek brez-častja, se ji je zazdela nova oskrumba imena de Ulloa. Gnev in bolečina sta kresala v njenem očesu plamen, ki bi ga bil moral sežgati, a mu je v resnici pomenil samo sladkost... Leonora pa je mislila na Christo. Na Christo, svojo prevarano, oskrunjeno, umorjeno sestro! Temna rdečica ji je stopala v čelo Iščoč besede, ki bi izrazila vse njeno strašno sovraštvo do tega človeka, je nagonsko krenila proti njemu... In don Juan je iztegnil roke! Leonora je videla ta gib. in tisti mah jo je izpre-letelo Po čudni miselni zvezi se ji je zazdelo, kakor da bi obsojenec iztezal roke in prosil milosti ... Zločinec, obsojen na smrt. In že je izpregovonla. Čudno: govorila je. ne vedoč. kaj govori. Njene lastne besede so bile zanjo samo zvoki. Neiasno se ii je zdelo, da so postale njene ustnice ubogljivo orodie nekega drugega uma. do katerega ona nima moči. Čutila pa je. da ji ta um narekuje prev tisto, kar bi sama hotela povedati.