Katoltška akcija je veliki program papeža Pija XI, čigar iskrena želja je, da se ta akcija v vseh delih sveta in v vseh ikrajih, ikjer živijo katoličani, organizira in izvršuje. Da bi se to vsepovsod zgodilo, zato naj se izprosi božja pomoč po molitvenem namenu, določenem za mesec februar. Ureditev Katoliške akcije je po posameznih škofijah razligna, prilagodena ikrajevnim razmeram in potrebam. Za zagrebško nadškofijo, da navedemo primer iz naše hrvatske soseščine, je lizdal ikoncem preteklega leta nadškof dr. Bauer nova pravila, fci urejujejo ustrojstvo in delovanje Katoliške akcije. Osnovanovih pravil je zbiranje katoličanov v dosedajnih ikatoliških organizacijah v Okviru 4'zajemnega sodelovanja. Katoližki možje naj se zbirajo v katoliškem starešinstvu akademskega društv. »Domagoj«, odnosno v starešinritvu Križarjev in v drugib katoliškib društvih za može. Katoliške žene v starešinstvu »Domagojk«, odnosno Križark in v drugih društvitt za katoliške žene. Katoliški mladeniči v Križarskem bratstvu za kmetsko, delavsko in obrtno mladino, odnosno v dijaškem »Domagoju«. Katoliškc mladenike v Križarsikem sestrstvu za kmetsko in deIavsko žensko mladež, ounosno v »Domagoju«. Vsa ta društva so strogo nepolitična ter nimajo zveze s kakšno politično stranko ali strujo. Križarjiin Križariio preneliaio biti _aabožnc( dru- š.vo ter stopijo v .^sto polnovrednih društev Katoliške akcije. Za zagrebško nadškofijo je torej Katoliška akcija utemeljena na soUdno podlago katoliških društev, brez katere bi kot nekak pokret visela v zraku. Zagrebški nadškof tudi napoveduje, da se bo, l.o bo Katoliška aikcija organizirana v vseh šikofijah naše države, ustanovil osrednji svet Katoliške •' ije za Jugoslavijo. Frančlškanski misijonar nmorjen. Pfeteklo leto so boljševiški roparji na- padli misijonskega patra Otmarja na Kitajskem ter ga ubili. Tako se je na splošno poročalo prejšnje leto. Podrobnosti so se doznale šele proti koncu leta. Na kratko obveščamo o njib naše čitatelje. Frančiškanski pater Otmar Stimpfl je bil rojen 1. 1890 na Južnem Tirolskem. Koncem 1. 1920 je odšel 'kot misijonar na Kitajsko. Glavno torišče njegovega delovanja je bila sirotišnica v Fukiatcungu. Na stotine sirotam je bil dober oče, ljubljen od vseh in povsod čislan. Boljševiški r-oparji so na njega izvršili napad prvikrat 1. 1930. Bilo jih je 10. Pograbili so, kar so mogli. Potem so mu nastavili puško na prsi kakšnih 20krat, ikar ga pa ni moglo spraviti iz ravnotežja. Le uho mu je poškodovala kroglja, iko mu je frčala mimo glave. Drugi obisk so mu roparji napravili 24. marca 1934. Bili so štirje. Prišli so do njega pod pretvezo, da želijo od njega nekega nasveta. Ko so stopili pred njega, zahtevajo ne nasvet, marveč denar. Pater Otmar j»kn da iključe, češ, poiščite sami. Prisilijo ga, da mora z njimi v _?obo. Dočim stikajo drugi za denarjem, sproži eden puško ter zadene patra v desno stran trebuha. Puška poči v drugič. V levo stran trebuha zadet, se patei' zgrudi na tla, kjer obleži v krvi. Roparji zbežijc s plenom. Ko se hlapci vrnejo s polja, najdejo na tleh ranjenega patra, ki izrazi željo, naj takoj pokličejo kitajskega katoliškega duhovnika Jakoba Li, ki je vprav takrat bil na obisku v sosednem kraju. Kitajcc spove Evropejca ter mu podeli sv. obhajilo in sv. maziljenje. Iz protestantovsfce bolnišnice, oddaljene 6 ur, pripeljejo evropskega zdravnika. Pator Otmar odkloni operacijo. Njegove misli se samo pečajo s smrtjo d_i z življenjem v večnosti. Navzoči so ganjeni radi njegove iskreno-pobožno molitve. Vdan v voljo božjo, izdihne svojo dušo ob 9. uri zvečer, 25. marca, na Marijin praznik, vdani si.i božje Matere, kat .ri je zvesto služil sredi težav in na irov te^kega misijonskega življenja in delovanja.