Izhaja vsak dan sveder, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij sk o-ogersk e dežele za vbc leto 16 gld., za pol leta 8 di, za četrt leta 4 gld., za jeden meneč 1 g-ld. 40 kr. — /a Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. HO kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za po&iljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četri leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znata. Za oznanila plaCuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr.  će se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni&tvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hisi „Gledalifika stolba". Upravni&tvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Grofa VVimpffena samoumor.
Kedar se dogodi kak grozen zločin in pri vsakem tajnostnem dogodku ravna se francoska, po njenem vzgledu pa tudi naša policija po načelu: „Cherchez la ftmroe!" dobro vedoč, da marsikak ozel zategne ženska roka. V zadnji čas pričeli pa so tudi Abrahomovi potomci tekmovati v tej zadevi z nežnim spolom in velik kontiDgent Židov nahajamo mej ruskimi nihilisti. Če pojde tako naprej, treba bode pri marsikaterem važnejem dogodku staviti si vprašanje: Kje je Žid, ki je bil v tem slučaji ude ležen ? ki je bil posredno ali neposredno uzrok te katastrofe ?
Avstrijskega grofa Wimpffena Hamoumor v Parizu bil je za prvi hip tudi zagonetka. Danes pa so prišli uzroki že na dan. Kmalu, ko se je razširila vest, da je šiloma končal svoje življenje, bilo je tudi citati, da je baron Hirsch njegovej udovi na razpolaganje stavil precejšnjo vsoto in jej celo ponudil, naj začasno stanuje v njegovej palači. Zakaj krati tol ka „noblesse" od strani nič manj nego velikodušnega žida, kaj je povod tej nepričakovanej darežljivosti sicer jako skopega barona Ilirscha?
Ogerskemu poslancu Istoczv-ju, ki je od nekdaj velik sovražnik zidov, gre zasluga, da je obelodanil to afero, katero bi bili dunajski židovski listi zaradi obstoječe botrinje z baronom Hirsckom tako radi utopili v morje pozabljivosti.
Grof Wim|ffrn zapustil je mej drugimi tudi pismo baronu Ilirschu in berolinski „Deutsehes Tag-blatt" priobčil je vsebino tega pisma s pristavkom, da jamči za njega pristnost. Ker so vsi listi o tem molčali, prinesel ga je Istoczy 10. t. m. v ogersko zbornico ter na podlagi tega pisma stavil na ministra predsednika interpelacijo: «
1. Je li častitemug. ministru predsedniku kaj znanega o tem, kar je priobčilo tudi več budopeš-tanskih listov, da je avstro-ogerski poslanik v Parizu grof Wimpffen, ki seje 30. decembra 1. 1. ustrelil
LISTEK.
Potovanje križem domovine.
(Popisuje Prostoslav Kretanov.) XVI.
Iz Rifenberga v Gorico.
Dolgo sem stal ondu na razpotji gori nad Ri-fenbergom, zroč za odhajajočim pesnikom; in ko mi je njegova podoba zginola iz vida, polotilo se me je baš tako čuvstvo, kakor da bi bil stopil iz razsvetljene dvorane, iz družbe veselih prijateljev v temno jesensko noč, v nemo puščobno samoto. Prazen in ničemuren videl se mi je svet — po občevanji s tem blagim, uzornim možem in nič več me ni mikalo daljne potovanje: najrajši bi sp bil kar vrnil, odkoder me je bilo prigualo neutešno moje Brce.....
In — opisaje svoj pohod  pri slavnem našem ! pesniku X-u  hotel sem odložiti pero ter ustaviti daljne popisovanje svojega potovanja križem domo-'
na pari.^kej javnej ulici, zapustil pismo na bankirja barona Ilirscha, v katerem nesrečni poslanik mej drugim baronu Hirschu očita, da je on (Hirsch) tudi njega glede vztočne železniške državne politike pod m iti 1 in da je on (\Viniprlen) v zavesti svo jega pregreška proti interesom države sam si zadal smrt?
2. Je li trditev istinita v pismu grofa VVimpffena, katero je prvi priobčil berolinski „Deutsehes Tagblatt," da je on na zadnjo uro v tej zadevi odposlal poročilo vkupnemu ministu vnanjih zadev grofu Kalnokvju ?
3. Mislili častiti g. minister predsednik kaj objaviti zbornici o tej zadevi in pri ministerstvu vnanjih zadev uplivati, da se prične najstrožja preiskava ?
Pismo grofa VVimpffena na barona Ilirscha pa slove omissis omittendis:
„Gospod baron! — — Ko sem se jaz vsled vaše srčnosti počasi pustil ujeti v mrežo, nisem mislil, da vas vodijo zli in kažnjivi npmeni. Skoro opazil nisem in — priveli ste slabost mojega značaja do nepoštenosti (Ebrlosigkeit). Moja domovina sodila bi me manj strogo, ko bi vedela, kako lokavo ste se pri tem obnašali.   Vi ste me  ulovili s svojimi
novci, kakor Damada in Mahmud Nedin pašo in.....
(slede imena treh odličnih avstro-ogerskih diploma tov), naredili ste nas izdajieam domovine, da vi poleg onih milijonov, katere ste potegnili iz posestnikov turških srečk, pridobite zopet nove milijone v Turčiji. Kar sem storil jaz, to krije smrt, a s tem hočem izkes.iti se svoje krivde. Že ta okoliščina, da je avstro-ogerski poslanik umoril se sam in zapustil pismo baronu Ilirschu, je dovolj, da javno mnenje pride na pravi sled. Prhadevajte si le še dalje pri pariških in berolin^kih čajnikih, da se po-tezajo za vaše koristi. Moja smrt pobledila bode vaše milijone tukaj v Parizu, kakor tudi na Duuaji.
— Do nedavno naslanjal se je Berolin na nas, ker ni znal, da so avstro-ogerski poslaniki v Carigradu
vine, češ, da bi se nikdo ob  njem ne — spotikal;
— ali vest mi pravi, da, imajoč naklonjeno toli ugodno priliko za ogledovanje naše domovine, ni da bi zapiral v srce, kar sem videl io slišal — lepega in veselega na svojem potovanji, kajti
„Dolžan ni samo, kar veleva nni stan, Kar more, to mož je storiti dolžan!" Vender, kar se tiče — p pogreško v," s katerimi, kakor se mi očita, sem si bil v dozdanjih člankih otovoril dušo, tol/ži me nemški pregovor, katerega naj bi si „k srcu vzeli" vsi oni, ki njih boli, če se „tjj\ strelja," dočim njim je „streljanje sem1' prijetno, namreč:
„Wer da bauet an der Strassen, IfUBS dio Lente reden lasseii;11
a ne morem si kaj, da bi glede snmo-ironičnih svojih meditacij ne opomnil z Goethejem:
„VVer sieb nioht aelbst zuni Besten haben kann, Der ist gewiss nfcbt von den Beeten." ....
In konečno: če bi vsi pometali orožje v ko-! ruzo, kedo bi pa naposled ostal na bojišči? Zatorej j nam je — vztrajati, vsak na svojem mestu, 'da se uresničijo   besede: „Malo nas jo — a smo
samo agencija barona Hirsfha, in skoraj se jim je posrečilo skleniti famozno kupčijo z Bleiehroderom. Sedaj bo Radovitz — kolikor ga jaz poznam — brigal se, da Nemčija v Carigradu postopa samostalno in da zlaati v vprašanji železnic zavzame svoje stališče. Pred zadnjo uto poslal sem v tej zadevi grofu Kalnokvju poročilo, katero zadevo smo mi vedno smatrali za vašo, akoruvno bila je naša. Da sem jaz dunajski veletržec, tožil bi bil že davno avstro-ogerBko diplomacijo, ker ste skozi 12 let vi in vaši interesi na njo uplivali, akoravno ste sami vi oni, ki je preprečil zvezo naših železnic s turškimi. Naj moja smrt vsaj oblati nemško cesarstvo nasproti mojej siromašnej domovini. Jaz umrim, da spokoj im svojo vest in poslanik avstro-ogrski ustreli se na javnej ulici, da pred vsem svetom prizna svojo krivdo. Kaj nalaga čast in kaj zahteva zavest, tega se ve da vi nikdar priznali niste, morda zato, ker ste svoj talmud tolmačili kakor Tartutle. A tudi moderne velike denarne kneze dosegla bode Nemesis. V kratkem času vam od onih 200 milijonov, katere ste potegnili iz kupčije s turškimi železnicami, ne bode nič ostalo in tudi vi najdete svojega sodnika, kakor vaš prijatelj Uontoux  . . K.
Je-li to pismo popolnem pristno ali ne, vse-kako dovoli nam pogled za kulise današnje zgodovine. —
Zavedanje svoje narodnosti — narodno-ekonomično sredstvo.
Iz Dolenjskega 10. januvarja. Ni dolgo še, ko se je slovenskemu domoljubu v greh štelo, ako je na to deloval, da bi se njegovi rojaki, zlasti kmetje slovenski, zavedali svoje narodnosti, zavedali se, da jim je prirojen in po materi privajen lep jezik, ki je sposoben dobro služiti v vseh onih panogah javnega življenja, v katerih se je dajala (in se Se daje) prednost nedomačemu nemškemu jeziku. To zelo ovirajočo težkost smo zdaj vender srečno prestali: za narodnost se potegovati,
ljudi!" in pri vsem našem delovanji bodi nam vodiloBV. Avguština izrek: „In necessariis uni-tas, in dubiis libertas, in omnibuschari-
tas!".....
Jednake misli so mi tam na rifenherškem brdu prosinjale otožno dušo ter me vzdramilu iz mračnih refleksij: veselo sem mahnil z — dežnikom okoli sebe po zraku ter čvrsto korakal po beli cesti navzgor ....
PrišedSi na vrhunec holma, ozrem se se jedenkrat doli na — Riienberg in zavzet obstojim: kakor divna planinska idila leži pred mano v naročji dveh zavetnih hribov mirno selo, razvrsteno v slikovitih gručah po tiliej dolini. Sreberni listi oljke zibljejo se nalik velikanskim šopkom — rožmarina v !ahnetn vzpomladnem dihu; zvito vej ne smokve vzpenjajo se po prisojnem brdu in doli ob bli-ščeči cesti stoje v dolgih vrstah grčavoglave murve, opletene z buininii vinskimi brajdami. — —
V zavetji tena podgorskega sela prežfl je slavljeni nas pesnik osem let, oskromno in neumorno delujoč; v okviru te  krasne seljanke navzel se je
za spoštovanje slovenske narodnosti Slovence une-mati — to se ne šteje več v greh. Zdaj, ko smo to dosegli, prepričati nam je še vse javne kroge, da ravno zavedanje svoje narodnosti utegne povzdigniti duševno in materijalno blagostanje našega kmeta. Kako to? Malomarnost njegova, ki se nahaja tu pa tam še pri nas, in ki je mej drugim tudi uzrok nase revščine, — izhajala je gotovo tudi od tod, ker je on kot slovenski kmet tako malo veljal pred svetom. Njegov jezik se ni gojii ne v uradnijah ne v šolah, niti graščak, niti njegovi glavni oskrbniki in nižji služabniki niso govorili njegovega jezika, saj še njegov najboljši prijatelj — duhovnik ga v družbi omikanih ljudi rabil ni.
To ga je gotovo tužnega storilo, zlasti, če je sebe primerjal nemškemu kmetu, ki si je vender s svojim jezikom pri gospodi več pomagati mogel. S tem preziranjem njegovega jezika odvzeli so mu se ve da ves narodni ponos, ki se pri njem nikoli na ta način razviti ni mogel in se v nekaterih krajih še danes ni; to je pospeševalo njegovo malomarnost precej. Kajti videl je tudi premožen slovenski kmet, kateri ni bil nemščine zmožen, da je pri gospodi menj čislan, kakor marsikateri reven nemški postopač. Ne rečem, da niso na lahkoživnost in lahkomišljeuost, recimo dolenjskih kmetov, upli-vale tudi druge okoliščine.
V dobi desetine,  tlake  in  sužuosti moral je vse boljše pridelke izročiti grofu; — vse boljše je bilo pač z njegovim  telesom  vred grofovsku ; kaj Čuda torej, če je kmet rekel: Le to je moje, kar snem. Sicer mu je pa narava večkrat res obilo rodila, kar je zopet dalo mu povod, da si je rad privoščil dober grižljej.   Kakor je pa v dobrih časih navajen bil,  tako  bi rad delal tudi v slabih časih, ki so zdaj zanj nastopili.   Će tudi ga silni davki, slabe letine tlačijo,  venaer ni še popolnem odnehal od svojih razvad:  varčnosti še ne zna, pričkati in pravdati se ne odneha,  gri/.ljej pečenke in kupica vina ga še vedno mikata. In vender ni še popolnoma izgubljen; še se nahajajo sredstva, s katerimi se mu utt gne pomoči.   Razložiti mu je treba, da država dan danes druzega  skoro ne terja od njega nego davkov v denarji in vojakov — da mu za to pa daje  dobrot v njegovo varstvo in prid in uradi mu  dade pravico,  cerkev in šole mu dajeta pouk,  domoljubi   ga   spodbujajo  k narodnemu ponosu. Tega mu je res treba vzbuditi, okrepiti in obdržati    Povejmo kmetu, da ni več suženj niti grofu, niti uradnikom, da je svoboden mož, kukor vsak državljan,  dopovejmo mu,  da je njegov jezik star in lep,  zmožen  za pospeševanje znanstev in umetnosti,  da  so  njegove  šege  in navade v obče hvalevredne in plemenite; razložimo mu, da je njegov jezik od države in presvitlega cesarja sam pri-poznan jednakopravnim,  da ima on pravico, uradnik pa dolžnost govoriti ž njim in pisati mu v njegovem  slovenskem jeziku;  povejmo  mu,  da se je njegov jezik začel  gojiti  že  po  srednjih  šokh in tudi na učiteljiščih itd. Vse to utegne vzbuditi na-
rodni £onos našega kmeta. To ga utegne privesti, da je tudi on kot Slovenec koristen član države, potreben za celokupnost domovine. Ta ponos ga utegne dovesti do prepričanja, da more priti do veljave že jedino s pomočjo svojega materinskega jezika, da more postati odličen spoštovan mož in domoljub že v svoji domačiji, v svoji domaći priprosti vasi. To prepričanje ga utegne napeljati, da bode z večjo skrbjo premišljeval svoje materijalno stanje in da se bode vsega ogibal, kar mu ruši gmotni stan, o katerem ve, da je tesno združen z duševno človekovo veljavo. Izobraženost, katero si človek v materinskem jeziku najložje pridobi, začel bode tudi potem ceniti kot sredstvo, s katerim si more človek pospeševati in zboljševati materijalno blagostanje. Zavedanje narodnosti bode torej tudi pri Slovencih dobro narodnogospodarsko sredstvo. To sredstvo je bilo žalibog za malosrčnega domoljuba predolgo prepovedano; zdaj je vender dovoljeno; želimo si Je še tistih časov, ko bode raba tega sredstva se Štela v zaslugo domoljubom slovenskim.
V. E. Z.
Politični razgled.
M o t ran j o <i eže I e.
V Ljubljani 13. januvarja. Prihodnja seja gonooakc zbornice bode prve dni prihodnjega  tedna.   K obravnavam pride zopet jedna nova;  predvčeranjem je namreč juri-dični  komisijon  v triurni seji dokončal posvetovanje o postavinem načrtu glede kazenskega po stopanja proti onim,  ki zabranjujejo izvršbo s silo. Komisijon je v principu  pritrdil sklepom zbornice, dodal je le nekatere popravke in dostavke,  da se načrt ložje razume.   Prihodnja seja tega komisijona je v soboto.   Na dnevnem redu je  posvetovanje o postavinem načrtu, zadevajočem neveljavnost pravnih dejanj preobdolžnenih  dolžnikov. Poročevalec bode dr. Ha hč ti nek.   Poročevalcem za  postavini načrt glede postopanja za oglašen je smrti in nje dokaza pa je bil izvoljen baron  Hiirdtl,  ki je o tej zadevi sestavil obširno poročilo.   Določba §. t), se je na zahtevaoje kartiinala  Schvvarzenberga po posre dovanji barona Hye-t.a tako premenila, da se v odloku, proglašujočem smrt,   !e na zahtevanje preživelega zakonskega dela izreče, je-li zakon razrušen i'i ne.
Viiailjc di/iive.
Protiavstrijske demonstracije  se  po   ltf.il i |i
vedno bolj množe, dasi se vladini organi močno trudijo svetu popisati jih kot zadnje, slabotne izdih-Ijeje umirajoče irredente, koja ima svoje somišljenike le v najnižjih slojevih prebivalstva. Nekako čudno v protislovji s to trditvo je zadnje čase raz-širjoča se vesr, da je k pravemu spoznanju prišli lrredentovec pri laškej sodniii se ponudil dokazati, da je izza leta 1878 sam italijanski minister pred sednik Depretis tajni pristaš te ruvajočestranke. Sicer nam je o tem še čakati dokazov, smemo pa povedati, da so te protiavstrijske demonstracije dospele celo že v Sicilijo. — V predvečer Sv. Treh Kraljev trajala je taka demonstracija v Rimu pri ljudskem obhodu, „Uefana" zvanem, 5 ur, od 10. zvečer do 3. v jutro, ne da bi bila policija intervenirala. Množica nosila je v svojej sredi s slamo natlačeno avstrijsko uniformo ter žvižgala in upila ter
z bakljami in vsakojakimi piščalmi nosila tega možica do 3. zjutraj po vseh glavnih ulicah rimskih. Še le tedaj prišlo je policajem na um, da bi utegnila biti to protiavstrijska demonstracija in je ustavila ta obhod. V nastalej gnječi je potem ljudstvo avstrijskega sjamnatega vojaka strgalo na kosce.
Vsi v Crnlgorl živeči hercegovski begunci predali so baje knezu Nikiti prošnjo, da naj bi jih vzprejel kot podanike svoje dežele.
Ruski listi poročajo, da se namerava v Sita i r i j i ustanoviti namestništvo, katerej načelo bi stopila jako uplivna in merodajna oseba. Smoter tej naredbi bil bi politični in gospodarstveni povzdig daljnega vzhoda. — Akademija znanostij v Petrogradu izvolila je v zadnjej letnej seji jur. dr. Jireček-a na Dunaji dopisujočim članom zgodo-vinsko-politične stroke in g. Matkovič-a v Zagrebu za ruski oddelek.
Tudi Visoka Porta vzprejela je vabilo k podonavski konferenci, ki se bode obdržavala v Londonu mej vsemi velevlastmi. Rum unij a pa, ki nima pravega sedeža pri tej konferenci, katerega pa jej velevlasti prepuste iz uljudnosti, ako priznaje brezpogojno podane nasvete, ona dela vedno še preglavico s svojimi posredovalnimi nasveti. Baš sedaj poskuša se iz Bukurešta zopet na dan spraviti vprašanje o K i 1 i j i, da bi se ž njo vzbudil prepir mej Avstrijo in Rusijo, kar jim pa menda ne pojde od rok. — Glasilo avstrijskega ministra vnanjih zadev priznava, da imajo druge velevlasti toliko interesov pri tem vprašanji, kolikor Avstrija, ker da je inter-nacijonalne važnosti, Avstriji da bode tedaj lahko pritrditi sklepom te konference. „Golos" pa to trditev odločno zanikuje in pravi, da ima Rusija kot lastnica priustij donavskih pač v prvi vrsti in naj-merodajniše govoriti o tej zadevi.
Iz Londona se poizveda, da je vest o nenad-nej slabosti aiigg-leškegpa premiera Gladstonea z globoko žalostjo in iskrenim sočujem prešinila vse kroge angleškega prebivalstva. V obče se je domnevalo, ko se je slišalo, da je moral popustiti že davno nameravano potovanje v svoj volilni kaj M.dlothian, da je njegova bolezen nevarnejša, kakor pa je res. Poročila iz Havvardena pa niso tako vznemirujoča. Gladstone se je bil v jeseni preobdal z delom iu uradnimi opravili. K temu pa je prišlo še prehla-jenje na Novega Leta dan, ko je po svojej priljub« ljenej mu navadi v parku drevesa sekal. V petek nato obhajal je svoj 73. god in je že vzprejemal goste; v nedeljo pa mu je prihajalo zopet slabeje. Največjo skrb dela zdravnikom pomanjkanje spanja, kar se pri njem doslej ni opazovalo. Ta, teden pa mu je že zopet odleglo in je upati, da mu bode nekaj dnij miru in pokoja povrnilo prejšnje zdravje.
Dop
isi.
I k Črnomlja 11. januvarja. [Izv. dop.] (Blagoslovi jenje „šu 1 ver ei n o ve" šole). Dobro se še spominamo 2. dne vel. srpana m. 1., dne toliko tragičnega, tako osodepolnega „der de-putirten" nemškega „schulvereina". Prišli so nič hudega sluteči veselit se in občudovat čuda „deu-tscher bildung'und veredlung auf dem vor-geschohenen posten" na mavrlskej šoli. A kako so pač naleteli! Menili so prepričati se šolskega napredka, ondotnim prebivalcem pi iporočevati edino   zveličalno   nemščino,   izraziti  svoja srčna
U^T" Dalje v prilogi. ~^MI
bil marsikatere slikai sko-pesniške podobe ter pro-izvel večino zlatih svo)ih poezij: na različnih mestih in o mnogovrstnih povodih vzpočela se mu je duši, kakor mi je pravil, ta in ona pesen. Jako me je ginilo, ko mi je povedal o postanku divne svoje pesni: „Pastir." Stoječemu nek večer tu zgoraj na vzvišenem holmu in zročemu gori na severo-zapad, kjer se mej mogočnimi planinami dviga čestita glava gorostasnoga Krna, „z večno zarjo ob-lita,u — prišumeli so mu sami ob sebi iz duše ele-gično-tožeči stilu :
„ Taiu gOrl, tam gori za tretjo goro Planina dviguje v nebo ae, II dalje srce omedleva na njo Obrača na njo mi oko ae . .
Tu sem se nehote bil obrnil zdaj tam gori na hribu in — pred strmečim pogledom razgrne se mi nepopisno veličastna seljanska slika: v dolgi nepretrgani verigi vrstili so se ondu na severnej strani mogočne planine proti zapadu. Ta na desno notranjski naš velikan Nanos, pred mano plešuvi očak Čaven in njima ob vznožji prostim se krasna vi-
pavska dolina, ki se tja doli proti Gorici razteza v prostorno ravan. Kakor tropi bel ih golobov, razse-jaua so razna sela po tej dolini. Tam gori v iztočnem kotu vzpenja se z nižave vrh loziškega zvonika; dalje sem doli stoji Št. Vid, ondu pod sivimi Nanosovimi pečinami prostira se vipavski  trg z Gradiščem,  dalje  tam  v kotu blišči se Vrh-polje, Budanje, Zapože; tu ob pročelji Čavna se leskeče krasni trg Ajdovščina, za katerim se skriva Šturje; meni na desno tu doli pod osojnim hribom so Velike Žablje in tu pod nosom razvaline sv. Križa; tam daleč, nekoliko višje od Ajdovščine v zavetnej jami tiči Lokavec; gori nad njim visoko pod Čavnom gleda v beli svet Š to maj in zopet nekoliko nižje greje se mej skalovjem Kamenje;  še dalje proti aapadu na vzvišenem griči so Ur niče,  za njimi Osek  z belo cerkvico gori na strmej osti, kjer se svet nagiblje v nižavo tja do & en pasa, od ko ler ti pogled vzleti tja proti Gorici:  njej na severnej strani dviga  se sv. Gora in za njo cela vrsta planin, mej katerimi so nekaterim glave pokrite s —sneženo kučmo; ali od Go-
rice doli proti jugozapadu širi se neprezirna — furlanska ravan . . .
Veselo pojoč hitel sem proti severu in mej bujnimi vrtovi, prepreženimi s košat:mi brajdami dospel na široko državno cesto, kjer zagledam ne daleč ob Rebkovi hiši na nekem kamenu klasični napis: „A Camigna." Ob tem laškem kažipotu krenem gori po klanci mej oljskimi vrtovi v Kamenje. Tu me ob cerkvi iznenadi — blagozvočno petje, izpremljevano z glasovirom. Bd je skladno-glasen kvartet, pojoč Preširuovo podoknico: „Luna sije" po — Haj d rib o ve m napevu. Držeč se Goethejevega nasveta:
„Wo man singt, da lass dich ruhig nieder, Boae Leute haben keino Liedor," stopim v hišo, iz katere je zvenela pesen in tu me vzprejme z radostnim pozdravom jovijalni, umetelj-niško prostosrčni g. — Hilarij Zom, vrli „strnič" sedanjemu porežkemu vladiki, pisatelj in — skladatelj. — Pevci, imejoči baš pevske vaje, pospra-
Ivili so svoje „sekiriee", in veseli pogovori tekli so nam ob  zlatorujni kamenjski kaplji okrog mize.
čutila pri kozarcu rujnega vinca in počivati na la-vorikah svojega dosedanjega truda, — i. morali so jo popihati iz lastne, tako drago kupljene hiše, s svojim „sach verst andige m J. g. Wuchse" na čelu. Naj se izgovarjajo, naj tudi resnico zavijajo, kakor jim drago, popolnoma dokazano in spricano je, da so hoteli imeti šolsko skušnjo, in jo že tudi pričeli, — a bili so moteni v daljnem poslu po c kr. žandarmeriji. Trdili so seveda, da so samo nameravali pogledati in preiskati šolsko poslopje, kako bi se dalo popraviti in zlepšati. In taka poprava zgodila se je za silo v minolej jeseni.
8. dne grudna m 1. (v praznik Marijin) imela bi se vršiti velika slavnost bi ago si ovije nj a (!) in otvorenja (!) te „šulvereinove šole". A ne znamo, kaj je bil uzrok, da se slavnost tedaj ni vršila. V „Simovkiu bilo je neki celo citati, da se je vršila. Drugje izgovarjali so se, da je bilo temu uzrok neugodno vreme. A menimo, da moramo iskati uzroka drugje. Pa naj bo temu kakor koče, vsaj „pre-loženo še ni odloženo", pravi pregovor.
Tega prepričali smo se pred malo dnevi. Ker se je šola pričela že pred 15. grudnom, je torej niso mogli še le sedaj slovesno odpreti. Pač pa se je vršilo slovesno b 1 a g o s 1 o v 1 j e n j e (?!) minolo soboto (v praznik Sv. Treh Kraljev). Splošna navada je, da slovesno blagoslovljenje šol vrši se tudi s cerkveno funkcijo. Da tega zavetja muz ni blagoslovil katolišk duhoven je gotovo; ga je li blagoslovil kak protestantovsk pastor, ali judovsk rabinar, to zvedeti se nam doslej še ni posrečilo. A menimo, da ni bilo ni enega ni druzega. Pa kaj je takemu liberalnemu družtvu tega treba; to je le navada pri priprostem kmetu, a ne „bei anstandigen Leu-ten" ljubljanskega buteljna. Tudi se šolsko leto splošno pričenja s sv. mašo in s klicanjem sv. duha A ti „deputirten" in njihovi varovanci in gojenci so baje že prerazs vitij eni in premodri, da bi potrebovali še višje pomoči. Sad tega bomo videli koncem leta; preverjeni smo, da ne bo obilen. Sploh moramo javno in naravnost protestovati proti takemu ravnanju o tako imenitnih praznikih, s čemer ljudstvo od vrač a j o, da zanemarjasvojo sveto dolžnost in s čemer je uporabljujejoza strankarske namene.
K tej slavnosti pripeljali so se „einige Herrn von Gottschee (to je že navada), — eksnadzornika prof. Linharta baje ni bilo zraven, — in nekateri gospodje iz Črnomlja, ki so kri njihove krvi, ali vsaj duh njihovega duha.
Mej drugimi zastavami visela je ondi tudi črno-rumena, a menda bolj zavoljo lepšega; zakaj zastonj skušal bi se ogreti za našo preslavno in ljubljeno cesarsko rodbino s patrijotizmom društva, če-gar udje tako radi škilijo v Berolin; pa tudi ta zastava je naglo zginila. Več dni pa je še visela, in morda še visi raz šolsko poslopje: ne trobojnica, marveč črno-rudeče-rumena zastava na naiskraj-
nem fortu nemštva. Pač bi radi s tako kombinacijo občinstvo slepili in svoj namen prikrili. A kaj te tri barve značijo, znamo predobro.
Pa ad rem ! Prvi nazdravi došle goste ma-vrlski učitelj g. Tomitseh. Potem nastopi c. kr. gi mnaz ij al ni vodja iz Kočevja gosp. Knapp. Kaj je ravno govoril, ne vem natančno, a kaj tako fulrainantnega gotovo tri bilo, da bi zgodovina ne mogla utipeti njegovega govora. Za njim oglasil se je naš c. kr. okrajni zdravnik dr. Linhart, ter je govoril baje (?) nekako tako: ,,Večkrat bil sem uže na Mavrlu od kar sem tu, in nekako z žalostnim srcem opazoval, v kako slabem poslopji mora se zbirati mladina k pouku. Rad bi bil pomagal in sezidal šolo, ko bi kbilo to v mojoj moći. A našel se je mož, velikodušen g. Stampti iz Prage itd." Tako vsaj se trdi, da je govoril. Ali je bila tudi kaka govorica od zatiranega nemštva ali ne, zvedeli in prepričali se bomo že sčasoma.
Njegov govor bil je neki tako ginljiv, da so pričujoči Kočevarji kar jokali. Se ve da večino tamošnjega ljudstva njegove besede niso mogle ganiti, ker jih ni razumelo. Tako jo neka ženska, stopivšaiz šole, navzočne vprašala, kaj da ti gospodje hočejo in kaj go-govore. O ironija!
Da se je potem popivalo, napivalo in nazdravljalo na uspeh in rast semena, ki se je s tem use-jalo, razume se samo ob sebi. Da mej „deputirten" ni manjkalo gesp. Pirkerjevega ,herzpinkerla", nadzornika g. Spintreja, se zna.
Konečno še malo besed o dr. Linhartu. Ves čas, odkar se je ustanovil „Schulverein", bil je on v resnici sila delaven ud in podpiratelj omenjenega društva; koliko si je pač pred nekaj meseci prizadeval, pridobiti si tu, osobito mej uradniki, podpornih udov; a revež je pri dotičnih ose bah
bi bilo, ko bi se mi motili, a menimo, da se ne bomo. —
Sicer   pa  ,,promoveatur,  u t  amo ve-atur".
I a Kamnika 12. jan. [Izv. dop.j (Volitev čitalničnega odbora. - Občni zbor.) Kakor po navadi, sklical je tudi letos naš občespo-štovani g. dr. Sumeč, predsednik tukajšnje Čitalnice na večer Sv. Treh Kraljev občni zbor Čitalnice, da se voli za to leto nov odbor. V ta namen zbralo se je v čitalničnej dvorani nenavadno mnogo udov. Pevsko društvo nLira", katero je bilo skoro polno-številno nav/očno, otvorilo je zborovanje z nekaterimi krasno ubranimi pesnimi, G« predsednik v svojem nagovoru omenja, da Čitalnica v Kamniku obstoji že 16 lit in ob kratkem naslika tudi njeno zgodovino. Njegov simpatični govor bil je vsem jako povoljen. Zaradi mnogih zaslug katere si je za časa njegovega poslovanja kot predsednik Čitalnice pii-pobil, ga tudi navzoini udje jednoglasno zopet volijo predsednikom. Zatem je sledilo blagajnikovo in tajnikove porodio. Iz poročila slednjega povzamemo, da je štela Čitalnica v pretočenem letu 07 udov; dramatičnih predstav napravila je pet in razen tega več drugih veselic. Odbor se je sledeče konstituiral: G. Julij Polec, podpredsednik; g. Ivan Štelo, blagajnik; g. Ivan Pujuian, tajnik; gg. dr. Karol Schmidinger, Josip Potokar, Anton Janežič, Franjo Prohinar, Alojzij Medved; namestnika: g. Valentin Burnik, kateremu se je tudi izročilo oskrbovanje čitalnične biblijoteke, in g. Jarnej Čenčič.
Na predlog g. predsednika imenuje se za Čitalnico velezaslužni g. Ivan Nabornik, c. kr. okrajni sodnik v Litiji, jednoglasno častnim članom. Pri veselici se tudi ni pozabilo koroških Slovencev. Nabralo se jo mej gosti za osem iztisov časnika „Miru.
Pri prvej seji no' ega odbora se je mej drugim tudi sklenilo,  da se odlični krogi iz Kmnnika,
ah slabo naletel. Menimo, da je doslej OBtal kfttwi (iosleJ *c nli80 bili *ital,,iški U(1Je' P^abijo, edini ud in podpornik tega društva, ako se j m[ bi izvol,U PJ^topiti k Čitalnici, k >r so že neka-
mu v niJnovejBomd^Vprld^ iskren pi^atel«. j Uri tudi obljubili. Odbor tudi sprejme predlog V poprejšnjem času bil je še nekako prijazen in b ' ' ('l,;,lnln' ^ ^ ^ t— K ""'""'^ uljuđen do slehernega. A zadnje dni postal je vsled raznih slučajev že popolnoma nestrpljiv. Bere se mu že na obrazu strast in jeza, in tako rekoč kar grize okolu sebe. Zato menili smo javno obširjiitje osvetliti njegovo delovanje v našem okraji. A ker nam je sreča bila vender tako mila, da ga zgubimo, jednoga iz m ej na j zagriz e-nejih nasprotnikov našega naroda v malo dneh, ker je prestavljen mej svop' rojake v Kočevje, rečemo samo to: V svojej prihodnjej službi naj skuša, da bo dolžnosti svojega stanu vestneje opravljal, in naj ne ukazuje drugim, kako se imajo ravnati, naj poprej pomete pred svojim pragom, potem še le pred pragom bližnjega.
Sploh pa ne moremo  posebno čestitati kočevsko-ribniškemu  okraju  k  tej prestavi. Prav
da
danje primernejša soba, v katerej bi se mogli čitalnični udje vsaj jedenkiat v tednu shajati, ker bi se s tem nekako bolje društveno življenje okrepčalo. Pevskemu društvu „Lifi" se pripust i poraba čitalniskih prostorov za pevske vaje brezplačno, kjr omenjeno društvo vsikd.tr pri čitalniških veselicah radovoljno sodeluje. Slednjič se z urad mnogih zaslug sprejmeta kot čitaluiška uda g. Franjo Štele, pevovodja „Lire" in g. Josip Fdec, vodja godbe.
Nadj.uno se, da bode naša Čitalnica, ognjišče tukajšnjega narodu ga življenja, v bi> loče v svojem koristnem delovanji še bolje napredovala, nego sedaj, da se bode postavila lehko v prvo vrsto nuroiuih Čital nic na Slovenskem! Bog pomozi!
Vmes pa so šumele  divne,  sladkozvočne melodije spretnemu našemu pianistu izpod genijalno gibčnih prstov   —   zdaj   kakor    blisketajoči   biserji še gavo sem ter tja skakljaje,  zdaj zopet kot otožni odmevi iz globine trpeče duše se valeči, da n*m j« pretreseno v prsih igralo srce.   In ko se  je napo sled  ta glasovni prepir pomiril  in  so  se krepki polnoglasni  akordi zlili v široko sti uyo maje.stozue himne, zužvenketalj so čaše,  pevci so se poslovili, midva z g. Hi 1 ari jem pa sva sedla na lahni voziček ter zdrčala po gladkej cesti proti Črničam.
Ondu naju je z odprtima rokama vzprijel ve-lečastiti g. dekan. Najprej smo si ogledali stavbena dela nove cerkve, potem krasno dekanovo poslopje in uapo^led zbrali smo se v prostrani njegovi knjiž niči; toda, če bi kdo mislil, da smo se isti večer bili uglobdi v sive knjige, temu ni da bi človek povedal, kaj ima dobrovoljni g. ekan zapečatenega v tistih teukovratnih steklenicah, ki jih je bil razpostavil pred nami po mizi ... In euder nam tista vesela ura ni zbežala čisto breskor stna minljivosti v naročje: dočim je g. dekan nakladal g Hilariju celo breme dobrohotnih svetov za pot na — Duuuj,
kamor je baš odhajal, razkazoval mi je g. kaplan Čigon bogati svoj zaklad umeteljniških spominkov na potovanje v — Rim, odkoder se je bil vrnil nedavno ....
Soluce je že bilo vzplavalo za italijanske pla nine, ko smo si segli v roke ter se razšli vsak na svoj kraj.
Isti večer sem obiskal še svojega tamošnjega znanca, g. S trn a da, iskrenega narodnega učitelja, ki je izboren veščak v nežnem loaoresji . . . Dolgo sva se sprehajala >iudu po široki ij cesti gori in doli, razglabaje mistenjozno uganko — hipohondrije, katere sva si oba precejšen delež samo it rivo pnse-dela. Nad nama pa se je razlijnl a po v/.dubu in po planinah zlata večerna zora in lah .nokriii hrošči brneli so nama okrog glav . . . Omenj« ;nega problema pač nisva razvozlj da in — hipohond rija naju še danes tlači oba ! . . ,
Dru^o jutro ponesel me ie> legak koleselj po *»• «* * J c-sti me; picdovitimi njiwinti in l»u; o/Henuni vrtovi v UttJgo zapljeno .avstrijsko Nizzo-Gori c o.
Domače stvari.
— (V   včerajšnjej    seji mestnega zbora)  sklenil se je mestni proračun za 1. 1863. v štiri ure trajajočej   seji.   Po nasvetu finančnega odseka nastavil  se   bode  po g. županu Grasselliji ogleduik  mestnih del z mesečno plaćo 75 gold. in zagotovilom remuner.iciju, ako se bode prištedilo pri mestnih delih še kaj več ko zdaj. Neniškutarski odborniki di. Suppan, dr. SctianVr, Dežman in L ujsnik so po.sebno naskakovali v preteklem letu prihranjeno svoto pri mestnih delih, ki iznaša nad 7000 gld., a dokazati   niso mogli uieesa.   Videlo se  je,  da jih varčno  gospodarstvo in   štedenje   narodne večine mestnega zbora   jako  ženira,  a pomagati  si niso mogli z argumenti, tedaj so le govoričili. Nemškej prote a tantovskej   šoli   v  Ljubljani   ae kot strogo konfesijoualm-j  in   privatnoj  ni več dovolila navadna prejšnja letua podpora 150 gld. Dežman se je nekoliko potezal za njo, u njegov „govo:čeku bil je jako skroun n in brez Učinka. Obširneje poročamo.
— (Vabilo) k prvi letošnji Besedi s plesom, katero priredi šišenska Čitalnica v nedeljo 11 januvarja  1883. v prostor h Knsier;eve zimske p:vaine.
— Spored: 1. # *    r Lumen", svira vojaška godba.
2  Titi        „Ouvertura",  svira vojaška godba.
— 3. Hajilrih -   „Sirota",   možki zbur z alt solo.
— 4. Deklamacija „Domovini". 5. Peler.s — „Mladostui spomini1', svira vojaška godba. — 6 Blumlacher — „Janez in M:ckaa, duet na dveh ci-trah, igrata gospica Cilka Rode in gosp. Lavreneić.
— 7. M;chaelis — „Turska budnica-, svira vojaška godba. — 8. ^ * ^ „Marijanka", možki zbor. — 9. Ortega — „Saragossa putnica1', svira vojaška godba.
— 10. Tombola. — Ples. — Pri besedi in plesu svira   vojaška  godba c. kr. pešpolka  baron Kuhn.
— Ustopnina za  ude prosta;   n» udi plačajo 30 kr.
— Začetek ob 7. uri zvečer.   — K obilni udeležbi najuljudneje poživlja       odbor šišenske Čitalnice.
— (Jour fixe ljubljanskega Sokola)] bode v pondeljek 15. t. m. ob 9. uri zvečer v steklenem salonu ,,Pri Zvezdi"  na cesar Josipovem trgu povodom pričetka telovadbe v realki.
— (Za „Mir")  so mariborski domoljubi na brali 31 gid. G. dr. Pajek je k temu uspehu poma j gal s tem, da jim je v izobornej besedi  razlagal o I narodnih pesnih koroških Slover.cev. Hvala in slava I
„Slov. Gosji."
— (»Glasbena Matica"),  to za vse Slovence prekoristno društvo, razpošilja ravnokar svojim | članom muzikalije za preteklo  leto.    Po površnem pregledu mora vsakdo priznati, da za 2 gld. kaj ta-cega nikjer dobiti ne more, da tedaj biti član „Glas- , bene Matice" nikakor  ne spada  v rubriko „narod- I nega davka." Že s tega stališča, z ozirom na mnogo- j številne  in  lepe muzikalije,  naj  bi  se „ Glasbe na J Matica" podpirala se bolj  in bi v tej zadevi zlasti nekatere čitalnice   morale   storiti   svojo dolžnost. Oceno omenjenih muzikalij priobčimo v jednem pri j hodnjih listov.
— (I m en o v an je). Gosp. Avgust Jakopič, pristav pri okrožni sodniji v Gorici imenovan je okrajnim sodnikom v Dolci. — Nadalje so gg. Lj. Tomičič, okr. sodnik na Krku, dr. Evgen pl. Pfltlgl, svetniški tajnik v Trstu in Filip conte Dandini okr. sodnik v Tržiči (Montalcone) imenovani deželnimi svetniki pri deželnej sodniji v Trstu.
— (Trgovski ples) obeta biti jako sijajen in nežni spol dela že sedaj raznovrstne priprave za rine in okusne toalete. Dvorane starega strelišča so zares elegantne in prostorne, da ni jednacih v Ljubljani, za tako veselico tedaj jako prikladne. Za občinstvo, ki ne pleše, je na razpolaganje lepa in prostrana galerija, ki je v zvezi z restavracijskimi prostori. Za kadilce je priredjema posebna soba. Ustreči bode tedaj lahko vsem obiskovalcem. Izdavanje vabil prične se bodoči teden.
— (Odbor goriške Čitalnice) naznanj^ čestititim drufitveuikom, da bodo predpustne veselice: Dne 17. januvarja; petje, igra na glasovir, blagovoljno sodeluje upa- Palgondkova plesna za bavii. Dne 27 j nuvarja : beaedfl s plesno zabavo. Dne 4. februvarja: ple na zabava. Pri plesih bo svirala vojaskv y I a c kr. pešpolka nadvojvode Leopolda št. 53. P č tek vsa t ob 8. uri zvečer. — Opomba. želi društvenik neuda npeljati, pio-skrbi naj ganj pri odbo o ustopnico, ki stane za družino 1 gid. in za posameznika 50 kr.
Odbor.
— (A k a d e m i č n o društvo Slovenija na Dunaji) zborovalo bode o letošnjem zimskem tečaji četrtič v ponedeljek 15. januvarja t. 1. v dvorani „Zun» Lonu>: " (1. Koblmaiki 24, parteri'.*). Na dnevnem redu ji* mej drut.' mi točkami berilo g. prof. G.: ,,K.i,n. . u . m i Mi novo-perziškega jezika". Začetek ob 8, Uri zvečer. K obilnej udeležbi vabi uljudno odbor.
Več o tem na mani se gg. članom „Sokola" > ponedeljek v realki ne j telovadnici, kamor priti je ob 8. uri zvečer.
Na zdravje! V Ljubljani, v 12. dan januvarja 1882.
Odbor „Sokola".
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
jDunaj 13. januvarja. Otvoritve poštnih hranilnic udeležilo se je včeraj občinstvo jako živahno. Vse na dunajska zbirališča razdeljene uložne knjižice bile so v mulo urah razdane. Jednako hiter promet poroča se iz provincij. Na Dunaji in v okolici uložilo se je vkupe 15.205Vi gold., mej temi 2777 štedilnih kart.
Petrograd 18. januvarja. Car, carica in carska obitelj preselili so se včeraj popoludne semkaj in se nastanili v palači „Aničkov".
Pariz 13. januvarja. Več listov poroča, da namerava francoska vlada vzdržavati svoje pravice glede Egipta. Vprašanje utegne se predložiti konferenci.
Budimpešta 13. januvarja. Dunava znižala se je za 31 centimetrov, pri Novem Sadu pa je narasla za" 17 cent.; v Novem Sadu dosega vrata trdnjave, pri Mohacsu in Zom-boru je prodrla nasipe.
IJsliiien upravni st ta : G. L. Haloch v St.-C v Sev. Ameriki. Po Vasem pismenem naročitu smo kupili in hranimo štiri srečke tržaške loterije, in sieer štov. 5^.282, 809.807. :m.3l7 in 1.01)7.518. Zdravi!
Ttajci:
12. junuarija.
Pri Nlonn: Schadelok iz Trsta. — Zamik iz Srednjo Vasi.
Pri Malici: Klein z Dunaja. — Spitzer iz Prage. — Cenntrieh Iz Novega Mesta. — Zcsser iz Krškega. — Ncusbažer iz Bistrice.
PozIt«
Prihodnji ponedeljek dne 15. januvarja l. I. prične se
šola za telovadbo
in to prvikrat v rea lk i.
Podpisani odbor dovoiiuje si tednj naj-uljudneje vabiti vse čč. ji. u. gospode član«1 „Soko-lovce" k telovadbi s prošnjo, naj b' se je izvoli li v prihodnje prav mnogobrojno udeleževati.
Telovadilo se bode dvakrat na teden, namreč: vsak ponedeljek in četrtek od 8. do »/• 10. ure zvečer.
ID-CLnaosl^a- borz-
dne 13. januvarja.
Papirna renta..........
Srebrna renta .... .....
Zlata renta........ . .
5°/u marčna renta.........
Akcije narodne banke . .....
Kreditne akcije...... . .
London  • ..... •
Napol. . .........
U. kr. cekini . .........
Nemške marke ..... 4°/„ državne srečke iz 1. lSf*4    250 gld. Državni; Hročke iz. 1. IMA .        100 „ 4°/„ avstr. zlata renta, davka prosta . .
Ogrska alata rotita *>u/„......
-i°/
„      papirna renta f>%    .   .       . . f)°/0 Stiijerske zemljišč, odvez. oblig. .
Dunavu reg. srećke . . too gid. /,i»jdj obd. avatr.        zlati zast. Hati .
i'nor. oblig Elizabetine zupad. železnice Prfor. obUg. Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srečke.....100 gld.
Kudoltovc srečke..... 10 „
Akcije unglo-avat r. banke .   .     120 „ Trami.ivv;: y-drust. volj. 170 ^id. a. v. .
77 gld.		05	ki
77		65	rt
95	*	90	t
91	n	85	
836		—	I
284	»		■
119		60	f
	ji	50'/,	T-
5	»	65	»
58	ji	65	n
118	n	50	p
108		—	9
95	n	75	/
118	*	15	
85		30	
£4	t	85	
103		—	
114		50	
118		75	D
98		75	
105	n	25	r
171	n	25	f
19		25	
113		2f.	j
220		50	
GoHpodu Franu Iv. Kwizdi, c. kr. dvornemu založniku in okrožnemu lekarnarju v Korneuburgu. Izza več let sem uporabljam Vaše živinske leke in osobito imam Vaienni kontcub »trškemu živinskemu prašku zahvaliti se, da je vzlie veliko škodo tutpravljajočim živinskim boleznim moja živina ostala prilično zdrava. Z V a "d in živinskim praškom dosegla bo so neprieakarano povoljna ozdravljenja ter mi sploh on ohrani pri rediuj uporabi izvrstno zdravje r mojej Urini.
Jurišov na Kuakoin, v podolja kej guberniji.
P, Zimmermunn, c. kr. avatr. ritmajster, graščak. Glede  prodajalnic opozarjamo na anonco ,,c ltr. vonit. korucuburnki /.iviuslti |uaHtU"  v današnjoj
št.vilki. l<516)
0*1 Vas dobljenih 12 steklenic Francove esenco je proti mojej doigotrajnej boleCini v želodcu, in tudi gospej Mariji Sašelj, pekarici v Mokronogu proti zapretji jako dobro pomagalo, za kar ae Vam najtopjeje zahvalim.
Tudi še opomnim, da bom Vašo dobro Francove esenco v teb krajih kar se bo dalo razširjal.
Z odličnim spoštovanjem (694—11) Miha Tre Hali,
užitninski agent.
Mokronog, v februvarji 1882.
Francova esenca,  ki jo izdeluje <-. Piccoli, lekar
„pri angel ji" v Ljubljani, na Dunajskej ccati je pomagala uže tisočerim ljudem, kakor je razvidno iz zahvalnih piaeun, ki jih izdelovec dobiva. Ta esenca ozdravi bolezni v želodcu in trebuhu, krč, božjast, trebušno in premenjavno mrzlico, zabaaaoje, beiuorojidc, zlatenico itd. ki so vse nevarne, Če ae v pravem času ne ozdravijo. I Stekleni CA 10 kr.
— o  110,1 iihckt. HO rfiSETT------
„P Y C I>".
H3JJABAEMyK) n. C. AKCAKOBbIMt, ho i**h:j rojr>.
Bi. 6ynymlewb 1883 r. ,,1'vci." 6ynen> iimkoahtb 1 n 15 MBCJin, hnaunro Mt.rnun ni. paaarbpt om 4 jio 5 jiiicroni., in, 8 i\. jmern oo.n.iiinro- OOPMRTa; nPH BTOSTb Pe^aRTOra >7iei»a;mwieTi. :u\ cofom iiiniho, m> cjiviii'ti ocofieimiiiVF. ooeToarejicrin., B03BPaTHTbCfl Kb erKene,vlJJU»noii OOPM* u:i;uiuin n i n BUnyoRaTb ocofom iieii.ioaseuiii ni. miijvIi ra:ieriui[xi. ABCTKOBl.
U,r>IIA: Hi, Pocciii 3n renHnuy.
Ha POAl......... 8 „ 11 „
„ uojirojia....... 5 „ 6 „
v   ren Mbcima..... 3 4 „
IIoAiincna nPHHBMaeTOfl: m, Moeiovk, m. kohtopIi POAfiRnjI (CnttPtt/taBOBKB, ,1,. Po3an0B0tt)1 in, ioiir.iini.ix-i. Mara;niHaxT, o5buxi. ctojihivi., „HoDaro BpeMeHBu a M. t). Ilojii.a»a, a Tamne u y iic'lixi, iipo'iuxi> RHBTonpOAa-nneni..
Priznano izvrstne, na
tržašiej razstavi s srebrno svetinjo
odlikovane
voščene sveče
iz garantirano pravega, nepokvarjenega čebelnega voska,
ponudijo
P. &. R. SEEMANN
"V LjllTjlj«.lli.    (636 17)
Poslano.
(inspodu t*. l*iccoli|ii, lekarnarju v Ljubljani.
Veliko let uže zdra\ iin mnogo boleznij z gonilnimi leU in skoro vedno z najboljšim vspebom.
Mej drugim ordinujem Vašo Francovo esenco, ki ima to posebnost, da protizroča obilno izpvaznenja, ne da bi dražila želodec in črova, čeprav 8e rabi dlje časa.
TrBt, v oktobru 1882. Dr. Pardu,
praktičen zdravnik.
Podpisani s tem potrjujem, da se Francova esenca, ki jo nareja lekarnar (J. 1'iccoli v Liubljani, zaradi svojega točnega in čudovitega učinka po mnogih bolnikih mojo tare in okolioe v raznih l»ol</.uih rabi, vedno s posebnim vspe-hom; zato izrečem omenjenemu g. lekarnarju to zasluženo javno zahvalo.
Pristavljam še, de ne mine dneva, ko bi ne prišel kedo k meni po aklenico te čudovite esenco, katero imam vedno za avojo in družine rabo pri rokah.
Fiauona (latra), v oktobru 1882.
Anton \ lanafcli, župnik-kauouik.
Zdravniško potrdilo.
Gospodu
ilr. J. G. Popp-u,
c. kr. dvornemu zobozilravniku na Dunaji,
I. Bezirk, Bognergasse Nr. 2. Kot zdravnik več nege 3000 delavcev sem Vašo pravo
Anatherin- ustno vodo
pri slabem dlesrtu, nizmajanih sobdb. slabem duhu iz UBt in pri acorbutnih boleznih ustne slizne kože vedno
uporabljal in ž njo dosegel najboljše uspehe.
Deset let že rabim vsak dan Vašo anatherin-ustno vodo, ne morem dosti nahvaliti njene koristi in priporočam vaakteremu Vašo ustno vodo. (780—1)
Med. in Chir. dr. Woll',
član dunajskega kolegija medic, doktorjev, tovarniški m železniški zdravnik izključi, priv. cesar Ferdinandove severne železnice. Floridsdorf pri Dunaji, v dan 17. maja 1878.
Dobiva se v Jjubljani pri lekarjih J. Swoboda, G. Pic-coli, V. Mayr, Jul. pl. Trnkoczv, E. Uirschitz, dalje pri trgovcih Ant Krisper, Ed. Mahr, J. Karinger, F. M. Sehmidt, V. Petiičič, L. Pirker, P. Lnasnik, Terček & Nukrep; v Postojni: A. Leban, lekar; v Škofje} Loki: C. Fabiani, lekar; e Kočevji: J. Braune, lekar; na Krškem: F. BOmpheS. lekar; v Idriji: J. Warta, lekar; r Kranji: K. Šavnik, lekar; 0 Litiji: J. Henes, lekar; i- Metliki: Fr. Wacha, lekar; v -Novem mestu- D. RU* soli in J. Bergman, lekarja; v Trebnjem: J Ruprecht, lekar; v liadovljici: A. ltoblek, lekar; v Kamniku: J. Močnik, lekar; v Črnomlji: J. Blazek, lekar; v Vipavi: V. Kordas, lekar; v Fontajlu: P. Oaaria, lekar.
Vsaki (Itn
v pekariji Ivana Foederla v Linsarjevih ulicah.
Vsaki četrtek in nedeljo (10—3)
presen Grahamov kruh.
Z zel « ugodnimi pogoji oddaje se zaradi družbinskih razni e takoj jako dobra ffl—9)
trgoma z
blagom
na izredno dobrem trgovišči v zelo obljudenem trgu Spodnje Stiticrsko. 1'ismena vprašanja naj se blagovolijo obraćati na upravništvo „Slov. Naroda- z znamko M. ion.
Ustanovljeno
ustanoven« Le prj E(j witte-ji, Dunaj!
Stadt, verlangerte Karntnerstrasse Nr. 59.
Jeden milijon
kotilj on-or dno v.
Plesni redi I znamenji za vojaška,   veteranska, pevska, strelska,
in požarno brambena diuštva, trgovino in obrt, umetnike, sport
na ledu, kmetijstvo itd. Fini zlato-briljaiitui ordni, 100 kosov za «0 kr., gld. 1, l.f>0, 2;
zelo fini briljantni in komični ordni,  100 kosov za gld. 4, f>, 6;
zelo fini ženski ciepe-ordni gld. 4,  f>, H, H,   10, dalje gld. 12.f>0>,
10 do 20 za 100 kosov.
Plemi programi,
prosti, 100 kosov gld. 1, elegantnoj!) Kld. 8, rini, 100 kosov gld. 5, najfinejši gld. b.
Žametne maske 10,16, 20 kr., atlas 40, BO do 75 kr.
Nursko kapico, sortirane, — 10 kosov. Št. I.    II.    III.    IV. V. €0 kr., gl. 1, 1.50,   2, 8. v enveiopi, 25 kosov, gld. 1.50, 2.50. fini gld. 5. — 0V Nurska znamenja, 10 kosov.50 kr., gld. 1. 2—5.,
Norsko orodje, 10 ko* bov 50 kr., gld. 1, 2—5. — Nosovi, 1 kos (5, 8, lO, 15 do 30 kr. — Odbur-niSka znamenja, bel ali barvan atlas, 5, 10, 20, 30 in 50 kr. — mc Kotiljonski lampijoni, s svečami in palicami, 13 kosov gld. 3. — Partija živalskih mask, na sadinb glav, karikatur, politične osobe, 10 kosov iz-branili, gld. 1, 1.50, 3, 4, in višjo. — fl^F" Živalski kvartet, z notami gld. 4 60. — Hladilne maske zdrata, polovične 50 in 90 kr., celo gld. I in 1.80 za jedno.
Snežene kepe za bombardiranju v plesni dvorani, tucat 50 kr., večji gld. 1.
Naj no vej še
Cotillon-toure
z navodom. — Vsaki je arangeur. — 150 sort po 30, 50, 75 kr., gld. 1, 1.50, do2.fi0. Krasne toiire po gld. 4, 5, 6, do 8. — Tako tudi veliko šaljive toure, pri katerih gospodje plešejo napravljeni kot: vreča moko gld. 1.20, l.HO; vinske skle-nice gld. 2.50; sladkorni klobuki gld. 2.50 in 4; karte gld. 4 možje iz snega gld. 4; otroci, poljski Žid je itd. Potem veksirna palica gld. 1.80. Nova Papageno-toura gld. G. Grozdi Joilte (12 parov) gld. 2.50. — EtTect-mura: nune in mnibi gld. G. — Novo, elegantno,docentno : Amor kot cotillon-arangcur gld. .!1.*'•(). Totlra s čepicami gld. 1.50 do 3, s sneženimi kepami gld. 1 itd.
Ordni od kovine
posrebreni, pozlačeni ali pa fino emajlirani, 50 izbrani b kosov gid. 1, '2, 4 do 5; najfinejši veliki križi, ordni Maitezerjev z virižionini, 50 izbranib kosov gld. 8, lO 15 do 17.
Cotillon-ordnov sortimenti
vsaki s  II ni m  ereppom in briljantnim 0 nI ii o hi.
I. Sortiineut št. 0 gld. 1, št. 1 gld. 1.50, št. II. gld. 2, najfinejši št III. gld. 2.50, št. IV.* gld. :i, št. V. gld. 4, jako lini št. VI. gld. 6 St. VII. gld. 6.50, št VIII. gld. 7.50, št. IX. gld. 10, št. X. gld. 15. Kotiljonske cvetke, šopki, zelo elegantni, 35 kosov gld, 1.25, 1.75, 2.50.
"Velika juks-tombola
obstoječa i/. 57 kosov raznih stvarij,   mej   temi eft'ektne, glavni in postranski dobitki, vkup gld. 10.00.
zjG~~ Karte  zu   tombolo z
udarjenimi številkami, 100 kosov gld. 2.50.
Kazen toga plesne potrebo, kot: palialjice, lišp, zavrat-niki, parfum, puder itd. v zalogi.
Ponarejeni dijamanti izvrstno izihdani. Uhani in broehe od gld. 2.50  do 5.   Gumbe a gld. 1.50.
SdLi&ourd TftTi-bfce^ D-uuaAJ.
Naslov telegramom: Eduard AVitte, \Vien.
Razpošilja  se u postnim povzetjem.  —  Gonilniki o tourah,
itd. gratis.
šaljivih stvareh (25—11
Dosežena ozdravljenja
jetične bolezni, občne slabosti, slabega prebavi jenja in teka, kašlja, bolezni v grlu, želodci, prsih in plurali z Ivan lio II-o vini i sladniini preparati, z jedino pravim Ivan Holl-ovini sladuim zdravstvenim pivom, sladim zdravilno čokolado in slad-uinii bonboni, kateri preparati so dobili že 58 odlikovanj; jedino pravi in zdravilni le, če so v modrem papirji in če imajo na znamki iznmiteljevo sliko.
C. kr. dvornemu založniku glavnik Biiverčnov Evropskib, gospodu Ivanu IIoll-ii, kr. komisijskemu svetovalen, posestniku zlatega križca za zasluge s krono, vitez visokih ju uskih in nemških redov, n«, IMuiaji ; tovMnau: t-rukenliof". Itiiiunei slrnssv ti, couiptoir in 1'nhi-isKa zaloga: dirttheii, ItriiuuerMtruMMC (4. Vaše blagorodje! Berlin, 81. oktobra 1882.
Ko se najiskrenejše zabvalujeni izumitelju Iv. HotTovih sladnih i/dečkov, evropsko slavnemu dvornemu založniku mnogih vladarjev, g. Iv. HoiTu v lierolinu, storim to zato, ker mi jo z njegovo srečno iznajdbo gladnoga zdravilnega piva rešil življenje. Jedno leto je že temu, da sem občutil v prsih neko težo, ki me je hotela končati. Vedno opnsneje mi je bilo. Ko ho je moj zdravnik vsestransko trudil olajšati mi trpljenje, svetovni mi je slednjič, da naj opustim vsa doslej uporabljana zdravila in da naj poskusim s sladuim izhčkom Iv. Ilofl-oviiii. Prav z upadlim upanjem pričel sem z na-svetovanimi zdravili.
Pa jedva jo pretoklo mesec dnij, koje bil že moj život kar izpre-menjen; novo življenje mi je vzhajalo,'občutil sem nepupisl jivo (»lajšanje, kakor nikdar mej svojo dolgotrajno boleznijo. Naravno, da sem nastavljal zdravilo. — Hvala Bogu, sedaj sem zdrav! Poleg svojemu zdravniku za-hvalj njem se le i v. Hoff-ii za svoj O zdravje. Naj bi še dolgo dolgo časa deloval v prid trpečemu človeštvu!
W. KleKeiilkeiu, zasebnik, Unter den Einden 78. PpflP l)rttV4nml /r- llofT-oremu vladnemu «dntrihi.-niu pivu: 13 steklenicam
uo,,D 8*06 gld., 28 steklenicam 12-68 gld., 58 ttekleuicam 25-ik gld. —
Od 13 steklenic više prottl dovoz v hišo. Pošitjano izven Dunaja: 13 steklenic 72« gld., 28 steklenic 14G0 gld., 58 steklenic 2910 gld.; '/, kile dadne čokolade I. 240 gld., II. 1-tiO gld., III. 1 gld. (Pri višjih množinah rabat.) — Sladnih bonbonov zavitek (50 kr. (tudi «/i »n V* zavitka). L;pod 2 f/ld. se ničesa ne razpo.šifjit.
4-Iavne zaloge
p Marti
J'tuji.  . ,, rjeoiTiscnegg;  v t.mm; r. iveitimrek in pa po
večjih lekarnah po deželi. — i)
vne zaloge P Ljubljani: P. Lastnik, trgovec; v Cclji: J. Kupierscliinied ■ triboru: F. P. llollasek; r Gorici: G. Christofoletti; v lteki: N. 1'avačie ; iji: J. Kasimir, V. Sedinschegg; r Trtici: F. Keithnrek in pa no vseli
-=d -a
A M
§ ►
Hiša na prodaj!
V Kranji, na Savskem predmestji h. št. 28 in delež polja v Rremfl ie iz proste roke za prodati, ugodna plačila in cena se izve pri
(23—2) Valentinu Sniiiili-u
v Skofjej Loki.
Zdravilstveno
parfumerijsko blago-
Anatberinova ustna voda a «50 kr., Zobni prašek a
40 kr. priznana kot najboljša sredstva za čistenje ust. — Pudra za dame, bela in rožna, izdelana iz najfinejše nžne moke, prav neškodljiva za kožo, v zavitkih a tO kr. in v škatljieab a 40 kr. Esprit de £ssbouquet. Heliotrope. Reseda, Violette za parfumo-vanjo perila, robcev itd., v elegantnih miniatur Maro-nih s kovinskim zaporom a '10 kr. za komad. Glv-cerin-Crenie, posehno vspelna pri raspoksnlh ustnah in praskali po roki, 1 flacon 30 ki. Eadilni papir, vžgan v sobi razširja prijeten duh, 1 zavitek 10 kr. Toaletno medcno-glicerinsko milo od Sarga, 1 koa 30 kr. Klandeljnovi otrobi, raMjeui mesto mila, store kožo nežno, fino in mehko, 1 zavitek 10 kr. — vse to pro-
(695   H) dajo m raspoillja
i*. Plccoli,
lekarnar .,pri angolji" v Ljubljani na dnnajskej cesti.
'
* Razprodaja.
Pletenine, gamase, nogovice, robci, roko vi ce, tricot-jopiM, kikljo iz filca, iz (lanela in harlianta, zapestnice, ovratniki, zavratniki,  najboljši  francoski modem, vezenine, eipke, trakovi, zavesni ropi, riš, Iiaržiui, pliš, atlas, tatet
in vse v tO stroko opađajoio blago.
Naročila se takoj popolno izvrše. Naposled prodadč se police in ho da prodajalniea v najem.
7, odličnim spoštovanjem
(729—10) Mestni trg.
m
^4 W^Al^ ^^^t^^^^^ W WW"WWW na/ ~nA/ \as \±s \a/ sa/       na/" sa^
^^^▼A^A^^^^^^ ^^\<^^^K .^^V >^^V .^^V ,^^V -^^V ^^k. ^^S. ,
C. kr
konc.
Korneuburski živinski prašek
za konje, govedo in ovce
Frana Iv. Kwizde v Korneuburgu,
c. kr. dvornega založniku in okrožnega Lekarnarja.
V konjušnicah Nj. Veličanstev kraljice angleške in pruskega kralja, cosarja Nemčije in mnogih visokin oseb z izredno dobrim vspehom uporabljen ter odlikovan n kolajnami v Londonu, Parizu, na Dunaji, v Monakovem
in Hamburgu.
Ta prašek rabi za pieo pri rednem pokl-olanji vsled dolgoletne i/.kušiije pri slal»«>iiii t«>ku, pri|»u«i«'Miiji krvi, /a |m»li<»1JNi»ii|e m loku. kot preservatit za težave pri dihanji in prebavljen j i, potlpotnoro močno, da BO živina ubrani kožnim boleznim in brani
ti vino pred bezgavkami in 6rvi6enfem.
Ocena korneuburškega živinskega praika že leta 1H57 po dr. <.rull-o,  kr. živinskem mtd/.drav niku vladinoga okrožja v Vratislavi.
Na lahtevanje mnogih ekonomov in lastnikov tivtno poskušal in uporabljal sem v okro/iii lekarni v Koi-o«miI»m-gii uit S|m»<1ii|eni AvhIri|Hk«'iu icdelovanl živliiHkl |)ia<«li že več časa pri raznih domačih živalih in raznih boleznih, in torej zainorein tnihfcKU priporočati
pri konjih ko preservativni in zdravilni lek pri hezgtivkali* <laviei, želodčni mrzlici, proti inlliieneun pri raznih krčili in krvavo vodo;
pri govedi proti kroničnemu iie|»r«'lM*vlieii|n, napilio van ji, želodčnemu ka*«.' I o zMliaNanJu in pa proti modro postajaj ocenili mleku. — Kavno tako izkazal se jo koristnim za ovce pri zgostitvi krvi.
To potrjujem s tem na zahtevanje po pravici in resuiei.
Vratislava 11. mnrca 1H;">7. I>r. Orali,
kr. živinski na .zdravnik deželnega okrožja.
Da je z matico do besede soglasno, potrjuje
Predstojnl urad vladiucga okraja: Vratislava. (L. 8.)     A. Kaluiann,
okrajni predstojnik.
Izvirno pravi se! dobiva: 0>1E>)
V Ljubljani: \V. Mayr, lekar; J. Bwoboda, lekar: II L. Wencel. V hoki: Karol Kabiani, lekar. VČolji: A. Marek, lekar; .1. Kiipleiseliiuied, lekar; Karol Krisper; Fran Janesch,
V Krškem: P. BOhmicheS,  lekar. VKranji:  Kand Šiivnik,  lekar; Karol IJuppo. V
Tržiči:Otto Maly, lekar. V  \V i e t i n g u : W. Kiinig.
RazoM teli so zaloge v vseh mestih in trgih v kronovinah, kateie so časih po listih oznanjajo.
Da se ogne ponarejatvam, prosim, da se pazi na to, da ima vsaka etiketa moj podpis rudeče barve.
Kdor mi ponarejalea moje zavarovane znamk«; tako skaže,  da ga aiorem tožiti, dobi do o>00 gld. iiugraoe.
6RV
500 zlatov
plačam onemu, kdor pri vporabljanji
Kothejeve zobne vode
1 atekleniea 35 kr., še kodaj ćuti zobno bolečine ima iz ust duh.
.J. Cl. Kotlin.
tunirov. dvorni založnik v Modlingu (144—4(5) pri Dunaji, vila Kothe.
V Ljubljani dobi so jedino le pri lekarji Jul. pl. Trn-koczjji in v vseh lekarnah, drogaerijah, parfemerijfth, pro-dajalnicah galanterijskih rečij itd. na Kranjskem.
Nujna prošnja!
Povodom konečnega letnega obračunani* prosim tiHJuljudneje vso tiste privatne stranke, pri katerih se nahajajo še prazno
siphon-steklenice,
da mi jih blagovolijo tako} nazaj poMlati.
Častiti gospodje krčmarji. kateri jemljejo siphon pri meni, naj bodo blagohotno pripravljeni 8 slphon-Hteklenicnmi in kakimi Hlphon-sliimi glavicami za bodočo revizijo, katero bodem v kratkem opravljal. (11—3)
Z odličnim spoštovanjem
Riti
rede, toiire, čepice in lcl<>t)iil<e, prve po "20 kr. do 8 gld. za dvanajstorico, priporoča v velikej izbčri   (22—2)
J. Giontini v Ljubljani.
V novic bistveno znižane cene!
izvrstno kakovosti po pravi engros-ceni,
iz znane razpošiljalne trgovine Robert Itap-licrr, Blainhing.
v vrečicah po 43/, kilo prave vsebine (ne brutto 5 kil za netto-težo) z všteto poštarino in zamo-tanjem po poštnem povzetji:   Avst vr.
Rio, močen..........gld. 3 25
Domingo, okusen.......„ 3.B0
Santos, jako močen, lep.....„ 3.75
Java, svitlozelcn, droben, močen . ,, 4.10 Cuba, temnozelen, jako droben, močen „ 4.45 Java II., zlatorumen, jako droben, omlc-
den............ „ 4.20
Java L, zlatorumen, jako fin ...   .     ,, 4.(50
Perl-Mocca, fin, zdaten.....„ 4.75
Cevlon, modrozelon. plemenit ... „ 5.,-io Ceylon, Perl-, izredno fin .... ,, 5.40 Men ado, jako finega okusa .... „ 5.85 Mocca, pravi arab., lepodišeč ... „ 6.45 Priporoča se zmes: Cevlon, Perl z Javo I. — Vso čiharnc vrste kave so prerešetano in izbrane, tedaj proste prahu in črnih zrn. — 0 rednosti mojih pošiljatev dobivam sleherni dan najpohvalnejša (732—8) priznanja.
Neposredni kup — največja varčnost!
V najem se daje
igostilna in kavarna
j     v ljubljanski Čitalnici
j s steklenim salonom, vrtom,  kegliščem, stanovanjem in dr.
od sv. Jurija 1883.
Oglase sprejema odbor do 1. marca t. I.
Plačilni pogoji in vse razmere so za gostilnično obrt in kavarno prav mrodul. (i6_4)
■m 2
M "f
>«_> *•» •i * S
a jr o cA
m S) - Ji (M <N £   T p
3 J
■s« 3
C3 9
-s
rt
ej ^»»o
sii
"lA   '§ rt
-t
00
iT*
ta
o
o
><_>
t«
o
>H rt
.- a
•1 "C
o ^ __D
>£ a •& o
5 M
M
o
GJ
ce
o
C3
1»
a 1
c3 '5'" rt = §
■
$
S
6
-m
i
i .
n e
'S
D > O
>
09
>
O j_ o
j*
C/3
9
tU
^ i — -° •j s B,-
• 'S. *>
as _ 5j c« 3 —, o u. n c
o
a
Ji «*
-m
«
O t-
_   M H
<y-S Sta S
— t3
1*3 II a
O
o o
rt rt
•w o 6
s oj B.
811 M
- ?   ? D O
■  m   5 • 9
><_> >
vi ?
s=: S
Ti n
IH _-
IB »a '—5
-M
O
>e_>
G> •SI
P5 -TJ
c5 >
N
CD
> O
'S?
— rt
rt E
iH
"> oo
.H -h!
Ž fi
O Cfl trt s
P rt
d
o
B
es d
V rr:
a —
9 ■
■ i tfc j i ■ t* ji* E ^ Mi a*■*a
^ 8 ° st "c S' '3 _ §^ u -~ ^ -
»K d "S -5       _ 3
•~ = E g A^ti E H      5 ž °*§
« se P •
-i «< «7« »'?
" 58
rs
o
S
^3  ©  rt tO
.2,3 I
n i—
J* 2 o .ti Sdth
rt -h G
n       • —
> ,3 o
a
1 Ji -T3d^ cd"
-O
(M a ?
O) B «♦-' CO
cd
■•i
'5 n e« o.
O
o
s i: ^ -S a ^ o
'B rB « 9      >3 h
B ^ K O rt
S      rt     »S J£ O,
O j| * ffl»0 5
bo
—      32 _ x rt
S   rt    i£ £ _ .2.
■ ■ ■ — aj
C/J
C0 IM
CD
Ti
.o 1 H« ,5 3 -O rt
u "5 n «1
'-B *9 JE •» *a X K .= s 'C "a g ^_ .c ^ O.— m
o a rt a <u
J §3rt
J   X « B 1
S-g S .5,5
ca
>S5
n rt
s -i;
—
a S
a i
z s ^4
en
■m
o'   ja I c iS
a
O   TJ O
■>
- ■—• qj
g rt O S
rt
cl>
ca t> cJ %-* Ti
MSM
rt
rt -•—• rt
O
c_>
rt
o o
rt
S
B a.
<D _ t- (X) O- C =3
S00
(T) O)
rsi ^3 rt « «- i_
>
so
e
co
1815«2
13 rt *-> tn
c i -sa b.|
-s a *-> —
_ 5 S S "3 rt rt ^. 0
S « 81 fi
— ,» M 3 > ~ ^ " « «
<n rt « "r1
o
e -
"S
J
p. r1-.—j -
_ S1
? § s S,
■J i;  3< q}
^ a 1
o o. y rt
B "J O.
_rt _   w n
^2 -» *r
> :k j a ..^ £ gN iS
s
So
•r~.    "« rr 'B
I 63 -»J 2
«»j     Jt jI a* JS Og T3 ^ "rt •»» a
— rt T3
I a 1 BI
X2 »
* a
TJ «H
o
rt
.1
Hiil
•a    > a m
0 Bi •BI t S 'S ■ 1 B
1 ■! -= J
B .2i 'S .v- rt
111«|
Bi = ^ I C
o> rt O O. tc rt a
9 B Z: **
M   B t
S""       rt >fl b)  n .J
d rt >
^ H fi a
rt   >    — -
'm      B «8
u. ^ "'
m rt > S
- ■ -~
.Ji £ °
P C g B
S J B M
bo   .> ^
rt rt li _. rt fi* b -
i? 5 F;^ J? .V "* ^ •
-^3---i
SmS   ■. — z
9 S I rt
3 o »o5 : -j j s —i « »- _
CO CO
O)
cd
.o —
5 »ni
s: 3
rt
rt
32'3 Mg
«| *
§ 8 43 a? d
0 iS "3
as   - "3
CO   ' II (M .
»-        O rt
m o j= a
'M O O l—
' 2 > -d ^ I a,
~£CT3    ' ■
•II «1
JS - o. -s 93 rt
oo rzs
tH      TJ O
- LJ   b£ rt
« S ,g 1
s lil
r*4
O
o
■m
rt ■nt
ca - »-i
rt
Bh
rt
<_>
rt
o
ta
o rt
^•3 ^
1 '8» 6
■   rt » o
-e o.
2 S'p«
- 8 s "
=
_ j
5.1
CP
*> ..-o
-i
75 I*
"O TJ rt . — SiJO -
e j
C
>
Ž «5
-3
-2 rt
J    it > -
a- o 5
o) ** »
>'n rt H 'i1
J>"B S
^   c3   « i
e _ -
Sli g8
rt H a
C o> »g
a«S Ji
0 ■ »
« -i 4j
1 ^ rt
% "H
ca »fi
- 1
><j> ~
<u> =
"r3 "S
rt
cl ii
(M
„        "C -= 13
o
a'
rt u.
85
. TJ
" " Ji
88 TO o
II1
►»o
rt
o
rt
o
C >
rt
Le jedenkrat
podaje se tako ugodna prilika, da si za polovico prave cene omisli vsakdo izvrstno uro.
F
DUNAJ.
i
razprodaja
Politične razmere, ki so nastale v vcej Evropi, zadele so tudi Švico; vsled teh razmer se je na stotine delavcev izselilo, tuko da je obstanek tovarn jako dvomljiv. Tudi največja fabrika za ure, katero smo mi zastopali, se je zaprla začasno, ter nnm je zaupala prodajo svojih ur. Te tako zvane Wa*hinK-toiiKke Žepne us-s so najboljše ure vsepi sveta, koje so izredno elegantno gravirane in giljoSirane ter so amerikanskoga sist ma.
Vse ure so natanko reDasirane ter Karani n Jemo za vnuku uro pel.
V ilokas K<Hovrgn JuiiihIvu In nItoco ho* liilnoNli, prevzemamo mteiu doliOOSt (»viio, <I si. VMHko nep |atoJc6o uro uuzuj vzaniemo in k druKO zumeii|«ftino.
1000 komadov remontoir žepnih, ur, katero se pri kozici navijajo brez kljuca, s kristalnim okro-vi»111, izredno natančno regulovaue; razen tega so tudi cluktrogalvaiiičuo pozlačene, z verižico, djo-daljonom itd., preje jeden komad gl. 25, zdaj le gl. 1O.20.
1000 komadov krasnih ur na sidro (ankeruhr) od srebrnega niklja, tekočih na 15 rubinih, 1 emaili-ranimi kazali, kazalom za trenutke in kristalnim plnščiiHtim steklom, natančno na »ekuutle re-puMirnue; preje jeden komad gl. 21, zdaj samo gi. 7.25.
1000 komadov ur na valje (cylinder-ubr) v giljo-siranili okrovih od srebrnega niklja, s kristalnim plodčnatim steklom, tekočih na 8 rubinih, fino re-pasirane, z verižico, medaljonom, in haržunastiin ctuijem, preje g?s 15, zdaj le gl. 5.60.
1000 komadov ur nu sidro (anker-uhr) od pravega l.'Jlotnega srebra, otloltreucKu o«l e. kr. denarnega urana, tekočih na 10 rubinih, razen tega tuiii električnim potom pozlačene, fino regulirane. Vsaka taka ura stala je preje gl. 27, zdaj pa samo gl. 11-40.
650 komadov ur za dame od pravega ltflotnega Hicbni, odobreucKa ««1 e. kr. denarnega uraua, tekočih na 8 rubinih, elegantno in uajfi-neje pozlačene, pridjana je tudi benecijanska vratna verižica; prej je stal jeden komad gl. 28, zdaj pa samo gl. 15.
1O0O komadov VVashingtonskih remontoir žepnih ur, od pravega 131otnega srebra odobrenega od c. kr. denarnega urada, pod najstrožjim jamstvom na trenotek repasirane, s kolesjem od niklja, tako da nij treba teli ur nikdar popravljati. Pri VBakej uri da se zastonj kadi jedna urna verižica, medaljon, bar/.unasti rt m in ključ; vsaka taka ura stala je preje gl. 35, zdaj pa neverjetno samo gl. 16.
1O0O komadov ur za dame od pravega zlata ■ 10 rubini, preje gl. 40, zdaj gl. 20.
1O0O komadov remontoir ur od pravega zlata za gospodo ali gospe, preje gl. 100 zdaj gl. 40.
650 komadov ur za stene v tinem cmail-okviru in z biloiu, repasirane; preje komad gl. 6, zdaj samo gl. 3.75.
650 komadov ur z ropotcem, fino regulovano, dajo se rabiti tudi na pisalnej mizi, preie gl. 12, zdaj le gl. 4.80.
Pri naročilih za ure z majatnikom (pendel-uhren) priloži naj se tudi mala svota.
Naslov:
Uhren-Ausverkauf
der
Uhrenfabrik Fromm,
Wien. ltotli«iilli«riinwir*t«»o Nf. 1>, 1'arterro. ('28—1)
i Bi
IzdHtelj »n odgovorni urednik Makso Ar m i t.
Lastnina in tisk -Narodne tiskarne",
6877
29