Poštnina v gotovčini plačana.
Štev. 30.	Cena ednoga drobca 1 krona.	24. juli 1921. Leto VIII.
Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 20 K. če jih več vküp hodi na eden naslov, če samo edne 30 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje.
Rokopisi se pošiljajo na g. urednika naslov i se ne povrnéje. Oglasi (inserati) se sprejmejo v g. Balkanji Ernesta tiskarni v D. Lendavi. Cena za eden kvadratni centimeter 1-50 fil. za ednok, za večkrat popüst.
Naročijo se Novine jedino pri „Opravništvi Novin v Črensovcih, Prekmurje“. Samo na té naslov se sme poslati tüdi naročnina.
Horvacko vučitelstvo za krščansko šolo.
V našoj državi liberalni sokoli segajo v pravice starišov, ar po vsoj sili bi radi ž njihove decé napravili vu veri mlačno ali nikaj ne vervajoče pokolenje. Zato so dali ešče v ustavo sprejeti proti vsoj sili naših krščanski mislečih poslancov, ka je ne zapovedano v šolej verski navuk se včiti, samo sme se, če starišje to želejo. Proti toj peklenskoj politiki se zdigajo povsod ostri protesti od stráni vseh vereizpovedi, Slovenci so prvi protestirali, za njimi Srbi, zadnjič te dneve so se oglasili tüdi horvacki krščansko misleči vučitelje. „Narodna Politika“, naš v Zagrebi ishajajoči krščanski list v 155. broji objavlja sklepe, štere je to vučitelstvo sklenilo. 5. Točka se glasi: „Vučitelstvo drži, ka roditelje majo najvekšo pravico, da vplivajo na vzgojo svoje dece, ne da bi se na njé vsilila takša vzgoja, kakše oni ne želejo. Protestera vučitelstvo proti posküsi, šteri ide za tem, da se krščanski navuk vrže iz šole, ravnotak protestera proti onomi deli načrta nove šolske osnove, štera ne odgovarja. verskomi čütenji naroda“.
Naši Sokoli, šteri po nedelaj i svetkaj vračajo mladino vkraj od cerkvi te, gda njoj je od Boga zapovedano hoditi vu njo, bi radi napravili iz naših verskih šol slobodnomiselne, brezverske šole. A mi vsi vervajoči katoličanci i Evangeličanci njim odgovorimo dvoje. Prvi naš odgovor je odgovor Lakošancov, gda so tei hodili za časa boljševikov v Lendavo i tü direktoriumi, šteri njim je šteo verski navuk iz šol zbrisati, té pameten odgovor dali: „štao imamo
zadosta.“ Izvrstno pameten i pravičen odgovor. Šola če se ž njé stira Bog, postane štala, ar se v njej, mesto jákosti živinske strasti povajo.
Drügi naš odgovor je odgovor mále Hollandije. Ta mála državica, v šteroj v najlepšoj slogi živejo protestantje i evangeličanci je letos sklenola zakon, po šterom so verske šole ednake z državnimi i država je bo podpirala kak državne. Pa znate kak dugo so se vervajoči Hollandušje borili za svoje verske šole? Ravno sto let i zmagali so. Borili se bomo i mi dokeč ne zmagamo, za naše verske šole evangeličanci i katoličanci, borili z
vsemi postavnimi sredstvi.
Aesopova fabula.
Gospodek Števek Kiausek je pomožni učitelj v Törnišči. Opravo je 6 razredov gimnazije, zato neimre vučiteo biti, ar je vučitelske šole ne opravo i neve včiti. Té mali gospodek nasledüje tisto Aesopovo žabo, štera je Vidla velikoga debeloga bika, pa bi ona tüdi rada tak velika i debela poslála. Zato se je začnola na-düvati i napisati i tak dugo se je nadüvata, dokeč se je na ednok — pukk — razpočila. Mali Kiausek se že tüdi 6 mesecov nadüvle proti plebanoši, kaplani, učitelj! — vodji; za kratki čas pride pukk — razloči se od samopovcličanja. Ze je pisao oslarije v »Kmetijski list", v »Slovenski Narod" i v ,,Učiteljski Tovariš". Da se pa nikši vrag ne zmeno za njegove abotnosti, zato je probao srečo na drügi način. Začeo je osnovati hranilnico, pri šteroj bi on predsednik bio. Ali ,,varašanci" so pre-brisani lüdje, pa so se ne dali od ednoga nepoznanoga prišleka na léd spelati. — Zdaj je probao na novi način veliki postati j za hrbtom učitela — vodje je prirode gledališč predstavo. Naloge je razdelo med sosedne učitelje, ki so z najbolšim namenom prihitili pomagat, ar so ne znali, da tű gre za to, naj se Kiausek
pokaže za kulturnoga voditela v Törnišči. Na vabilu k predstavi je zapisao kot prirednike Turniške fante", šteri so pa debelo gledali, kaj je to, ar so od vsega nikaj ne znali, samo teliko, da so mehanikar Lütar, velki fant Kocet i židov brivec — ne turniški fantje. Potom se je pa v .Prekm. Glasniki" obrégnö na tiste, šteri so »bojkotirali" ,,Jugosl. Matko"; pa je Jugoslovenske Matice" níšče ne boj-kotirao, nego samo nadüvanje edne male žabe. — Zdaj kasino ali čital-nico postávla. Predsednika že ma, to je on sam; podpredsednik pa bo židov brivec, šteri se po náj moder-nejšoj modi z gotov rokov vseküje na vulici, blagajnik pa bo Rajtar Florian. Člani? Tei ne bo, ar se poštenim varašancom ta štreberija mrzi. — Višek nadütosti je dosegno gospodek Kiausek v svojem poročili o državnom svetki -1. julija- v .Prekm. Glasniki". — On sam je ne bio na zoči, ar njegov patriotizem v tom stoji, ka se proti drügim nadüvle. Či bi nazoči bio, tak nebi poročao, ka se je državna hymna ne popevala, ar je g. Trinajst^ na harmoniii Igrao i popevao narodno hymno »Bože pravde". Kiausek kak narodni učitelj bi tüdi lehko tam bio i svojemi tovariš! pomagao, s tem bi bole dokazao svoje narodnostne, čütenje, kak z obregüvatijom na drüge.
Glavni namen toga poročila je bio .na prav nesramen, ostuden način se zaleteli v staroga gospoda školnika, Ne meti Janoša. Gospodek Kiausek, to je Vaša intdiigenca i kultura, ednoga" staroga učitela s ka-ménjom lüčali! G. Német! so 40 let verno, pošteno i z velikim uspehom včili 4 občin deco. Hvala njihovga izvrstnoga dela je to, ka so prebivalci teh 4 občin v celom Prekmurji najbole izobraženi lüdje. Ka so prej v ogrskom dühi včili, to nikaj ne pomenša njihove zasiüžnošti, ar to njim je bila negda dužnost. Glejte g. Jakoba Dimnika, kak o navdüšen austrijanec je bio, kak je- slovensko deco nemški včio, keliko mladeniških spisov v nemškon! jeziki je spisan, pa je zdaj referent višjega šolskoga sveta v Ljubljani! Samo Staromi iörniškomi g. školnik! je greh, ka so po danih razmeraj spunili svojo dužnost! — Ali zaman se nadüvlete g. Kiausek, veli-
2
NOVINE
1921. 24. juli
kosti, poštenja g. Németija nikdar ne doségnete, ar ste že ne dobro začéli. Mi lehko prepüstimo sodbo nad Vašim nesramnim napadom celoj poštenoj Javnosti, ar vsi pošteni lüdjé, tüdi slovenski učitelje obsodijo takši ogaben napad na ednoga poštenoga kulturnoga delavca, šteri je 40 let dugo neumorno delao za povzdigo prave kulture. Vaše prazne fraze od-krivajo pomanjkanje vse intelligence. Takša kričeča fraza, ka Németiju ju-goslavska držáva krűh dava, (dosedaj niti enoga vinarja ne dobo. Op. Ur.) nikoga ne more varati, ar on svoj krűh dobi od törniške fare ino si ga pošteno zaslüži. Na dütost brez primere je kričati, da g Németija bodo pognali prek meje. Zakaj? On je rodjen Prekmurec i ne najdete v celom Prekmurji ešče ednoga tak mirnoga državlana, kak je on. Da, gospodek Kiausek, zagvüšam Vas, ka te Vi prle šli z Prekmurja, kak g. Németh Ar Prekmurje ne potrebüje kričačev, nego učitelje, ki so učiteljsko šolo opravili i znajo včiti. Verujte mi, gospodek, lepše i hasnovitejše bi bilo za Vas, oko bi se mesto stalnoga nadiivanja Skromno obnašali, včili i izpite pola-gali, kak zgage delali. Vaša megalo-manija Vam bo britke sadove rodila. Vi ste se v Dobrovnika predstavili kot »nadučitelj v Turnišču". Vi Tovarne proti nadučitelju-vodji, ki je izvrstna Učna moč, fino intelligenten mož i. staro davna jugoslovanska korenina: Trinajstič; a vaši pradedje so pa brškone v teufoburškoj šumi z človeče lobanje pili med i se vklanjat! Wodanu i Tonaru: Klaus-pristna nemška reč (Nikolaus), Vi take neum-nosti govorite turniškim dijakom, da v prihodnjem Šolskem letu Vi bodete
šolski vodja in teda] ona dva dijaka tudi' dobita učno mesto na turniški šoli. Človek zares neve, kaj je z Vami,-ali hočete sami sebe i druge varati, ali se pripravlate na Stüdenec?
Glasi.
Imenüvanja. Horvath Štefan pisarniški Pomočnik pri davčnom uradi v D. Lendavi je imenüvan za pisarniškoga oficianta. Avanžirao je naš domači človek. Veselimo se i Čestitamo. Mod Eugen tudi Prekmurec in Krhne Juika Pisarniške moči pri okrajnom sodišči sta imenüvana za ofi-ciante. Čestitamo!
Za stalnoga kraleskoga notara v Dolnji Lendavi so imenüvani dosc-danji notarski namestnik g. dr. Rudolf Kramer. Vrlomi gospod! vsi k tomi imenüvanji Čestitamo!
V M. Soboti pa bodeta od zdaj naprej dva kr. notara. Imenüvana sta že. To je dosedanji g. Anton Koder in ešče eden novi, ki še pridejo, g. August Kolšek.
Gančani. Lepa slovesnost se je vršila v nedeljo dne 10. julija v našoj vési. Dobili smo novi zvon, šteroga smo že dugo časa želno čakali i.na té den smo ga slovesno prejk dali v božo slüžbo. — Že rano nas je zbüdila domáča godba i nas opominala na naše velko domače vesélje. Kapelica nam je bila z lepimi vencih okinčane, slavoloki so čakali vsakoga, ki je prišao gledat našo slovesnost, domače dekle in dečki so skoro celo noč ponašali rože i kin-čili okolico kapele, da stem pokažejo svojo navdűšenost in velko vesélje do novoga zvüna. — Lepo z rožami
opleteni vozovi, okinčani biciklisti, dečki na konjih so šli z domačov godbov v Beltince po gospoda dühovnika, pri cerkvi je pozdravila gča Gomboc Trezika z lepimi rečmi g. dühovnika i izrazila želo cele vesi s prošnjov, da pridejo in blagoslovijo novi zvon. Lepo je- bilo gledati krasno processio, štera se je razvila od Beltinec proti Gančani. Najprej so bili biciklisti i konjari, na to više IDO deklic v beloj obleki, lepo okinčani voz, šteri jo pelao g. dühovnika vu spremstvi beli posvalbic — in edna "nešteta vnožina lüdih. Po kratkoj predgi se je vršilo slovesno žegnja-vanje zvona, cerkveni pesmi so spevali psalme in primerne pesmi. Med Slovesnov božjov slüžbov nas je posebno navdüšila krasna godba i lepa pesem »Večerni zvon", štero je vodo g. Spráger nadučitelj beltinski. Res redka, lepa slavnost je to bila, štera nam in našoj deci vedno ostane v prijetnom spomini. Dužnost nam je zahvaliti se našemi kaplani g. Deli-ji ki je zvon blagoslovo, g. župani Maučec Jožefi i vsem drügim, ki so se tolko trüdili, da dobimo i na te' lepi način sprejmemo t prekdáni o novi zvon v božjo slüžbo!
Op. Ur. Tü damo na znanje, de se je novi zvon blagoslovo tüdi na naišlovesnejši način v Bratoncih dne 3 jul. v Ižekovcih 6. jul i na Ivancih 17. julija. Vsi tej zvonovje so v Graci bili zdelani i brez carine pripelani k nam. Te prilike nam lepo kažejo, da naše prekmursko ljüdstvo-ima globoko vero v Boga i da za njegovo, čast ne pozna ni trüda ni stroškov. Večni Bog njim povrni obilno vse njihove trüde!
Sokolski izlet v Murskoj Soboti.
Iz M. Sobote nam glasijo: Jul. 10. je priredilo sokolsko brezversko drüštvo pri nas „veliko“ slavnost. Klub vsem plakatiranjom i telegramom po celoj Sloveniji, štera je drüštvo odpošiljalo, da privabi ljüdstvo na prireditev, je meo Sokol veliko smolo.
Či primerjamo lanski sokolski izlet v M. Soboti z letošnjim, včasi opazimo, da je sobočki Sokol prle začno vmirati, kak je peroti dobo. Prekmurcov je bilo borme malo, pač pa vstao velki küp neodani vstopnic, No, pa bodimo pravični, tüdi dosta dugi nosov je bilo.
Da je Sokol protiversko drüštvo, je pribito kak kovački cvek v hrastovom trami. Ves čas med božov slüžbov je njihova muzika igrala na ogradi pri gradi; sokoliči so se pa vganjali po vulicaj pa kričali tak, ka bi je lehko meli za kakše pojaclne, ne pa za naraščaj vzgojevalnoga drüštva.
Posebno lepo se prileže rdečoj srakici mažarščina, Čüdno, da Sokol ki proglaša vse, ka ne diši po sokolskom, za mažaronsko, trpi, da se v njegovi vrstaj govori v blaženoj mažarščini.
Lübezen velika na konci jezika, na sredi srca pa nič ne valá.
Udeležba je bila mala. Vseh nazočih je bilo približno šeststo i večino so privabile Benkove kolbase, ne pa telovadba. Tüdi telovadcov skoro nej bilo viditi. Za naraščaj so si sposodili 12 dece, Sokolov je telovadilo 26 i Sokolic so tüdi komaj sklomfali vküp 14. Iz med domačimi so bili med tem malim brojom večino židovski mladi, nešteri samo madjarsko govori. Nekdašnje stebre madjarske kulture so Sokoli jočič obinoli na svoje demokratske prsi, ar trbej korteše tem, tistim pa bole bo šo kšeft. No pa zakaj nej? Včeraj „nagy magyar“ dnes „veliki Jugoslovan“, zakaj nej? Jasli pa kopanja so na prvom misti
pri liberalcih i ka nešteri domači sem majo nagib, zakaj ne? jeli? No! No!
Da bi se Sokoli ne osramotili pred pavilonom Benkovih krvajic i občinstvom zavolo telovadbe, so si sposodili za telovadbo 24 vojakov. Je to v Beogradi dovoljeno ali ne, bi prosili pojasnila od komandanta. Ravnotak prosimo pojasnila, ali trebe vojake vežbati i ž njih napraviti „Arbeitskompagnie“, da celi tjeden skoro pomagajo Sokoli postavljati pavilijone plesišče. Pa so li konji i vozi sokolski ali pa državni. Lani, gda so Prekmurci šli v Maribor, ne bilo ednoga voza, šteri bi je pelao — ne, ár so šli na krščanski tabor.
Pri sodišči, pri pošti, pri poveljništvi orožniške čete i agrarnoj reformi so visile zastave. Znamkar zato, ka je Sokol postao žeo „državo tvorno drüštvo“. Mi tak znamo, da je privatno i državni uradi kak uradi nemajo ž njim nikaj za opraviti. Če je šteri uradnik Sokol, njegova nesreča, a urad sam za to ne sme znati.
No, vej znamo kak gospoda to računa. Demokratarje so državotvorni
3
NOVINE
1921. 24. juli
Navuk za tretjired bo zdaj v nedelo 24. jul. v Črensovcih popoldné ob 3.
Što ide v Lotmerk, naj ne zamüdi obiskati trgovino Franca Repiča sam naj se prepriča od dobroga blaga. Cene so najnižje.
Srebrno mešo ali pétdvajsto-letnico svojega mešništva obhajajo té mesec vlč. g Vadovič Rudolf pleb. na Tišini. Tihoga ljüdnoga gospoda pleb. od daleč okoli poznajo i poštüjejo kak i visiko cenijo njihovo skrblivost za diko bože hiže. Rodom so Slovak a svojih 25 let so Preživeli med Slovenci. Kaplan so bili v Beltincih i Soboti, pleb. pri Sv. Bedeniki i na Tišini. Za njihovoga dühovnoga vodstva je lepo ponovljena cerkev pri Sv. Bedeniki. Z sobočkim g. vikarom, Slepec lvanóm, koga smo se spomenoli v M. Listi, v šteroga je dosta lepih člankov pisao,- sta si sošolca. Kak prvejšemi v M. Listi, tak drügomi v tom iz srca Želemo: Duga leta srečna leta, duga leta Živio!
Tolvajija v D. Lendavi so v nedelo noč neznani tolvaje notri vdrli v g. Balkanjija hišo i tam odnet odnesli vnogo perila, gvanta i drüge reči. Kvara je več jezer koron.
Lipa. Zadravec Št. invalid z tremi tovariši si je Spravo tű žago na mašin. Preporačamo to pošteno krščansko drüžbo vsem našim ljüdem. Obratovanje žage se začne za kratek čas.
Maitz Franc Srdica št. 83. Nikaj ne ste mi dušni. Veseli me, da sem Vam mogo pomočti. Bog mi že plača tiste male stroške, štere sem meo pri tom vašem deli.
Znano je, ka so cene moškomi i ženskom! blagi jako spadnole. Pa itak se to v niednoin štacuni tak ne pozna kak pri Sršeni v Lotmerki. Tam so zdaj za jako znižane cene dobili velike vnožine lepoga češkoga i angleškoga blaga i je za istino vredno, ka si vsakši prle kak kaj küpi pri Sršeni pogledne velikansko zalogo.
Poslano. *)
Zahvala. Vsi oni, ki so si prizadevali, da ob priliki smrti naše nepozabne deklice, Babike, našo žalost na kakšikoli način vtišajo, naj primejo tem potom našo odkrito zahvalo.
M. Sobota, 13. jul. 1921.
Žalüjoča 
Dr. Brandieuva rodbina.
Gospodarstvo.
Kak si naj rešimo trstje i grozdje od pisnivosti.
V Prekmurji so gorice letos lepo pokazale i tüdi — kje je toča ne pobila — lepo obdržale grozdje. Po takšem se nam obeta lepa bratva, či obvarjemo grozdje ešče nadale od drüge nevarnosti, štera se nam proti i to je pisnivost na grozdji, štera se v ništernih mestah že kaže. Kak se naj branimo te pisnivosti, to šče te mali članek na kraci pojasniti.
Pisnivost na grozdji se kaže navadno že meseca julija, da grozdje zača debelo gračüvati. Naj bogše sred-
*)Uredništvo za spise pod tem naslovom ne odgovarja.
stvo bi bilo proti pisnivosti žveplo. To pa more biti fino semleto žveplo, tzv. žvepleni prah, z šterim pisnivo grozdje moremo posipati. To se dela v lepom, toplom vremeni i taki da grozdje odcvete. Kesnej proti bratvi že nevarno, ar zna biti ne bo dosta dežja i tak neopore dol z grozdja žvepleni prah. Vino dobi po takšem žvepleno sago.
Jako dobro nadomestüje žveplo, natriov tiusulfat ali salojdin. To sredstvo že ništerni pri nas v Prekmurji rabijo i z dobrim uspehom. Nücanje salojdina je tüdi dosta ležejše, kak žveplo. K tistoj galičnoj raztopini z šterov škropimo gorice, samo 1 kilo salojdina moremo k coj djati. Salojdin je sol, štera se hitro raztopi v vodi.
Či smo s temi sredstvami ne prišli proti i se pisnivost itak razširjavle po grozdji, ali se kesno ta prve dni augusta pri kaže na grozdji, te je prav dobro i sprobano sredstvo tüdi kalijov hipermanganat. Kalijov hipermanganat je v vodi sivo raztopeča sol, močen čemér, zato tüdi oidium  ali pisnivost na grozdji močno zatira. Dobi se lehko v pateki v D. Lendavi, kmetijska družba v Ljubljani (Turjaški trg. 3.) de ga tüdi mejla proti konci julija. Falingo ma samo to, ka či z zrakom pride v stik, hitro razno kraja, to je razide razno i zato samo kratek čas trpi. Ž njim nemre tak preveč preprečiti razvoj pisnivosti, nego bole že pisnivo grozje ozdraviti. Kak moremo rabiti to sredstvo? V 100 litrih vode raztopimo 150 gramov ali 15 dek hipermanganata i 2 kili pogašenoga vapna. S tov tekočinov vse grozdje poškropimo tak, ka de vse teklo ž njega. Za eden tjeden škroplenje ponovimo.
element, Sokol pa je avantgarda demokratski kapitalistov, zato je proti državi vsaki, ki ne tihi v njihov rogeo.
Vsaki na svoj način, je pravo tisti, ki je s količom kozo krotio, pa tüdi naši demokrati pa sokoli na svoj čüden način širijo državno miseo v lepom Prekmurji.'
Kraljevski notariuši namestnik g, Koder je po telovadbi držao govor. V tom guči je povdarjao, da so zato ustanovili v Soboti sokolsko drüštvo, ar so Prekmurci nekulturni (če bi g. Koder .teliko srčne kulture meo v sebi, kak jo zadnji Prekmurec nosi v svojem nepokvarjenom srci, bi se zaistino lehko veselio. Op. Ured.) pa je trebe izobražiti. Tü omenimo, da smo mi Prekmurci že prle poznan kulturo kak je ta znami vred Kodra spoznala pa tüdi od sokoiskoga drüžtva z Engelsbergerom vred nemremo čakati nikšega podvčenja, ár toga so potrebni najbole tei gospodje.
Celo košaro prazni fraz nam je
sipao govornik, dvoje bi skoro istina bila. Da je to prekmurski Sokol, najmre či gledamo od nas na Stajer pa da vučitelje majo nájveč zaslug pri Sokoli. To. je istina, le pozabo je povedati, da z nasilstvom nad decov, ki jim je zročena v vzgojo. Dokaz} so na razpolago. Čast izjemi!
Nadale je g. Koder v svet strobo, da njihovo sokolsko drüštvo ma milijon 400 jezero kotrig. Se zná, da se tü moro razmeti vsi mrtvi Sokoli i cela rodbína Sokolov tak živa, kak mrtva. Nadale je povdarjao, da je to močno drüštvo rešilo Prekmurje, to posvedočijo prej 4 grobi Sokolov na cintori v Soboti. (Mi tak znamo, ka so Sobočanci v tistoj bitki, v šteroj so ti štirje vojaki spadnoli štere poštüjemo, zbili Sokole ravno zavolo njihove „kulture“, štero so z botom širili po Soboti. Op. Ur.) Tü moremo povdariti, da ravno Sokoli, šteri se tak močno bijejo v prsi kakši domoljübci so, ravno tej so prišli nazadnje k nam, gda se njim že nej trbelo bojati, ka do mogli na eden strláj reparski pri
meji bežati z svojov madrocov. Sam Koder je kesno prišo z svojim poma-gačom vred, familija njegova pa komaj zdaj. Govor g. Kodra je izváo kimanje 12 decé j par židovov.
Prekmurec právi": »Na zadnji kola) se prej ter vozi" pa tüdi v njihovom programi je repica bila najlepša. Ah! celo noč poplati in plesati to je vendar lűštno. Posebno, či je to med drevjom, kde se lehko parčki hodijo hladit... To je višina sokolska vzgoje. Pa to čelo noči V pondelek pri belom dnevi so se nakladali. Siromaki gospocki kočišje so morali celi den pa celo noč čakati, da bodo gospodje meli zadosta vinskoga mačka vigíavi’, da potom odpelajo te slavne „reševa!ce“ Prekmurja prek Müre v zeleni Stajer. Starišje, ki mate za makovo zrno lübezni do svoje dece, ali date svojo deco Sokolom, da vam jopohuišajo? Lepa bodočnost se nam obeče!
Naročte si Novine!
4
NOVINE
1921. 24. juli
Na pisnivi jagodah se tekočina preci dobro prime, gorzgrabi, s čisti jagod pa dol oteče. Na pisnivi jagodaj napravi kakti edno krasto, štera teda pisnivost zadüši. S tem sredstvom moremo škropiti grozdje taki, kak vpamet vzememo pisnivost, ár či se je pisnivost že močno razpasla, razširila, te že menje vala hipermanganat. Močno pisnivo grozdje se ne da več z nikšim sredstvom ozdraviti.
Najbolše je grozdje močno poškropiti z galičnov vodov kak navadno škropimo, k šteromi pridenmo 1 kilg. salojdina na 100 litrov. Potem v toplom vremeni posipljimo pisnivo grozdje z fino semletim žveplom.
Politične novice.
Regent Aleksander se tekom 8 dni vrne iz Pariza.
Kralevski namestniki. Ministerski svet je v svojoj seji dne 11. jul. imenüvao pokrajinske namestnike, šteri prevzemejo posle bivši pokrajinski vlad dotečas, dokeč določila nove ustave ne stopijo v veljavo. Za Slovenijo je imenüvan Ivan Hribar, za Hrvatsko Juri Demetrovič, za Sarajevo dr. Gjurgjevič, samo za Dalmacijo še ne določen.
Pašič min. predsednik je nikaj dni betežao, a zdaj je že na telko ozdravo, da lehko ide nikam v toplice.
Dr. Šimrak i g. Protič, najvekši srbski priateo slovencov i slovenske autonomije je prišao 15. jul. v Rimske Toplice. Ob toj priliki pohodi več Hrvatski i Slovenski mest, gde bo držao shode v drüžbi naših i hrvatski politikov.
V Belgradi se vršijo nova pogajanja za volo izpopolnitvi vlade. Zastopniki naše države i italijanske so se zopet pogajali v Belgradi zavolo trgovinski zvez med našov kraljevinov i Italijov.
Poleg Pragerskoga (Pragerhov) na graščini Trnovec se proda 100—140 oralov dobre zemlje i senožati, hiša štale i celo gospodarsko premoženje. Što šče küpiti, naj si pogledne na lici mesta. Proda se tüdi v menših skupinah po par plügov. Jako pripravno za naseljenje zato, ar se dobi tam poleg fal cigeo i les za zidanje hiš.
Drva!	   Drva!
Fina razkalana bükova se dobijo po dnevnoj ceni.
Pri Jožefi Király lesnom trgovci v G. Lakoši.
Tüzifa!	  Tüzifa!
Finom bükfahasáb legolcsóbban beszerezhető minden mennyiségben 
Király József fakereskedőnél Felső Lakos.
Lepo posestvo
zelo po ceni na prodaj eno uro od Gornje Radgone na krasni legi, gospodska hiša in viničarija, približno 3 orale vinograda, 3 orale njiv, 3 orale gozda, in 3 orale sadonosnika. Vprašati je pri gostilničarji Albert Horvati Gornji Radgoni.
Edna hiša
z gospodarskimi poslopjih vrét je k odaji v Dugojvesi. Več se pozvej pri Jožefi Gönc (brežni.)
Josip Gerenčér
trgovina z železom i z mešanim blagom v BELTINCIH.
Priporačam mojo železnino vsakevrste škér (szerszám-áru) okovala za hižo i za pohištvo (épület és butor vasalás) in nadale vse drüge železne robe, železo za kola 1 kg. po 14 K. Posodo plehnatno i spezerijo po niskih cenah.
Nasled. Bela Weissa
Peter Osterc
trgovina z mešanim blagom v BELTINCIH. Priporočam: Veliko zalogo manufakture, špecerije železnine na debelo i drobno. V zalogi imam vedno vsevrste deske, late i tesani les, kak tüdi Portlandcement, kovačko vogelje i vapno. Dobijo se tüdi pri meni mlinska sita vsehvrst. Vse po najnišiših dnevnih cenah.
Leder, kože in poplati.
Küpüjem vsevrste sirovih kož. Vzemem sakovrstne sirove kože včimb, štere se izdelajo v fabriki I. Sinigoj (poprej Steijer) v Lotmerki (Ljutomer). V zalogi imam vsevrste ledra i poplatov, vse šoštarske potrebščine, kak tüdi garantirani čisti tikveni oli po najnišišoj ceni. Vsaki naj si pogledne zalogo
Albin Sagadin trgovina z ledrom v Beltincih.
Nasl. Marton Kalmana
Jožef Toplak
železna trgovina v DOLNJOJ LENDAVI.
Priporačam: prvovrstni Portlandcement v vlagvaj in vrečaj, Mašinsko in Cilinder olije, Komposicia in Asbest za mlatilnice in mline. Nadalje pak imam vsigdar vsake vrste železa in velko izbiro druge razne železne robe.	Nizke cene !!!
Edna vöra?
štera stalno veselje povzoroči?
Samo Suttner-ova vöra!
Niklasta, po vsakoj ceni i zagreznete se! Ešče verižice (lančeke) prstane, vühane (oringlne), zapestnice, stenske vöre, zapestnice z vörami i vsakovrstne potrebne reči, kakti: škarje, nože, doze za cigaretlne, nažigalnike, britve, mošnje za peneze, jedilno orodje (škér za jesti) razni dari za kište, godovna, itd. kak t velika zaloga vsakovrstnih zlatih i srebrnih predmetov.
Vse dobro i ceno (fal)! zahtevajte cenike.
H. SUTTNER, Ljubljana št. 944.
Tisk: E. Balkanji Dolnja Lendava.