24. številka. u Ljubljani, u torek. 30. januarja 1906. XXXIX. leio. izhaja rsak dan zvečer, izimši nedelje in pravnike, ter velja po pošti preleman za avstro-ogrske dežele za vse leto V5 K, za pol leta »3 K, za četrt leta fl K 50 h, za en mesec 2 K 3o h. Za LJubljano n poSiljanjem na dom za ts* leto 24 K za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 h, »a en mesec 1 K h. - Za tuje dežele toliko vec, kolikor znaša poStnma. Na naroČbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira - Za oznanila se plačuje od peterostopae petit-vrste po 12 h, če *e oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat in po 8 h, če se tlaka trikrat ali večkrat. - Dopisi naj se izvoK' trankovati. -Pokopisi se ne vračajo. - Uredništvo in upravništvo je v Knaflovih ulicah št 6, in sicer uredništvo v 1. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, L j. administrativo** stvari Uredništva telefon št 34. Posamezne Številke po 10 h. Upravništva telefon St 85. Ai/stro-osrcki srbski konflikt. Belgrad, 27. jan. 1906; (—nt.) Drmajeka vlada si je domišljala, da je toliko močna, da primora z enim samim udarcem Srbijo, da poklekne pred „mogočno" avstro-grsfeo monarhijo in jo ponižno prosi odpuščanja, ker je bila toliko predrzna in se je upala odbiti drzovite zahteve dunajske vlade, ki so žalile njeno dostojanstvo kot svobodne kraljevine. Avstrija je v ero lomu o zaprla mejo srbskemu eksportu predno je ;h »tekel rok dosedanja trgovinske po-irodbe, ker je mislila, da na ta način občutno oškoduje srbske poljedelce in takoj od začetka stare srbski . >dpor, ali zmotila se je temeljito V svojih računih, ker so te divjaške, kulturne države nedostojne mere dosegle ravno nasproten efekt, kakor so ga zamišljali dimajski aristokrati v aj»- -.-lf V četrtek poročat ooomijg M Dunaj Carinska vojna med Avstro-Ogrsko in Srbijo. Dunaj, 99. januarja Posl vitez V u k o v i e bo v imenu jugoslovanskega kluba najbrž«- ?.*- v jutrišnji seji državnega, zbora stavil nujni predlog zaradi «-urinskega spori ■ Srbijo ter se poziva ministrstvo zunanjih zadev, da pojasni dogodek Ministrstvi se očita, da za njegovo postopanje proti Srbiji niso bili m ero daj ni gospodarski, t emu T- politični nagibi. rrudi nemška napredna stranka poda v isti zadevi nujni predlog Belgrad. 29. januarja Včeraj je bil pod kraljevim predsedstvom ministrski svet, v katerem se je sklenilo, da se za sedaj predloži skupščini le trgovinska pogodba z Nemčijo; carinska zveza z Bolgarijo se predloži skupScurd Sele te-daj. ko se vlada prepriča, d ■ j o - i»o-r a z u m 1 j e n j e ■ Avstro-Ogrsko popolnoma i z kij učen o Razpravljalo se je nadalje tudi 0 tem, naj so topovi naročena Francoske m, materijal za železnice pa na Nemškem. Odločitev pa M It ni sprejela. Pač pa se je sklenilo, da se nameravano posojilo pri dimajski banki ,,Union** opusti. Srbska vlada izjavlja, da bi carinska vojna z Avstrijo bila nastala tudi brez srbsko-bol-garske carinske unije, ker Avstro-Ogrska že vnaprej ni hotela ničesar slišati o veterinarski k o n -v e n c i j i: že zaradi tega bi bila Srbija morala pretrgati trgovinska pogajanja Belgrad, 29. januarja. „Slovenski Jug** piše pod naslovom „Bojujmo se!** sledeče: r Vprašanje o srbsko-bolgarski carinski zvezi je že rešeno. Dunaj ga je rešil in reči mu carjev kot naročnino za četrt leta. S hudobnim nasmehom mi je to pripovedovala, jaz pa sem oblastno odprl irredniška vrata in jih jezno zaloputnil za seboj. Drugo jutro je prišel Vrbnik s svojega potovanja. Bil je slabe volje in še sezul se ni, kakor je bila sicer njegova navada, da je bos hodil po redakciji. „Slabo som opravil,** je dejal in se usedel tik okna, „nobenega so Ida nisem dobil. Moj prijatelj noče metati denarja ven, ne da bi vedel, zakaj ga da. Obljubil je, da pride pogledat, kako stoje finančne razmere pri listu. Plahtal sem ga, da imam že 1000 naročnikov, da pa so mi prvi tiskarski stroški in razne uabave požrli tiste desetake, a vseeno nisem mogel spraviti iz njega nič. Ne kaže mi zdaj drugega, kot da se oprimem kake prav pretkane goljufije." nLe glejte, da ne pridete \ do-tiko s paragrafi!" sem ga opozoril. ^Neumnost! Kogar zapro, je kriva vedno le njegova neprevidnost ter nemarnost, ker se ne zna dovolj zavarovati. Kaj mislite, da pridejo vsi goljufi pod ključ? Še deseti del ne! Po mojem mnenju je pa za goljufski stan v prav sramotno, da se najdejo v njem ljudje, ki niso dovolj izvežbani v tej stroki.** Te besede je govoril Vrbnik 2 izrazom izkušenega in premetenega goljufa. Razpravil se je, da jo bil 1. * hlačah in raztrgani srajci, kot bi jo bile miši objedle. Nekdo potrka in vstopil j»- denarni pismonoša. nAnton Vrbnik!- ..Jaz sem. ali je morda kaj ' denarja prišlo3'" ^Iščem Antona Vrbnika, urednika lista Naturtreunda .- .To sem jaz.u odvrne Vrbnik. „Vi V Tega vam ne morem \ t ijeti, izkažite se !•■ Ali je bil Vrbnik vajen priti v tak položaj ali kaj, istina je, da je stopil k omari in privlekel iz malega predala par zamazanih spričeval kot izkaz svoje identitete s sprejemnikom poštne pošiljat ve. Vendar je denarnu ar de nekoliko dvornil. „\i ste urednik lista?** je vprašal. „Da, vrhovni urednik !-Se je nekoliko pomišlja! poštni mož, vprašal mene, če so Vrhnikove smemo „hvala44. Napovedal nam je drzno vojno. Za to je sposoben samo Dunaj Toda naj ve: Srbi niso kukavice. Naj Dunaj izve. da smo 48. leta storili velik greh. Greli smo kačo na svojem srcu . . . Ne grozimo. Igrati hočemo z odkritimi kartami. Grožnje in psovke prepustimo „Neue Freie Presse44 e tutti quanti. Mi le izjavljamo, da se hočemo boriti. Nastopil je rešilni trenotek. Pijemontu balkanskih narodov, Čuvaju balkanskega polotoka je napovedana carinska vojna , t a vojna je za svobodo. Politična vojna brez ekonomske neodvisnosti ni svoboda. Ker se principi Avstrij e — d i v i d e e t i m p e r a — kosajo s carinsko zvezo, praVza-prav s principom ^Jugoslovani zedinite se!4*, je pogazil Dunaj najelementarnejše principe, opsoval Srbijo ter napovedal carinsko vojno. Bodi nam geslo: Sedaj ali nikoli!4* Sofija, 29. januarja. Na protest turške vlade proti srbsko-bolgar-ski carinski zvezi je bolgarska vlada odgovorila, da je Bolgarija samostalna država in kot taka ima pravico, sklepati trgovinske pogodbe. Nobena določba berolinske pogodbe ne daje Turčiji pravice, se vmešavati v notranje bolgarske zadeve. V ostalem pa je ta zveza Turčiji preje koristna kot škodljiva. Spravljiva Nemčija? Pariz, *29. januarja. Povodom rojstnega dne nemškega cesarja je tukajšnja nemška kolonija priredila svečan obed, pri katerem je imel nemški poslanik knez R. a d o 1 i n miroljuben govor. Izrekel je nado, da bo maroška konferenca poravnala vsa nesporazumljenja medNemčijo inFrancijo. Stalno zbliževanje med Nemčijo in Francijo je najbolje jamstvo za svetovni mir. Nemški cesar želi živeti z vsemi sosednjimi državami v miru in prijateljstvu, med take države šteje tudi Francijo. Cesar je pripravljen ponuditi roko v sporazumi je nje. Danski kralj Kristijan f. London, 29. januarja. Iz Ko-danja je došla brzojavka, daje ravnokar umrl danski kralj Kristijan IX. Pokojni je bil najstarejši vladar ter so ga sploh zaradi rodbinskih zvez z evropskimi vladarskimi hišami nazivali „oče Evrope44. Rojen je bil 8. aprila 1818. V dobi 88 let je doživel vse sladkosti in bridkosti, ki so sploh namenjene človeku na svetu. V mladosti se mu pač še sanjalo ni, da bo kdaj kraljeval. Njegova rodbina vojvodov Glucksburg je živela kot dobri graščaki. Ko je prišlo do spora med Dansko in Nemčijo, so bih vsi njegovi moški sorodniki na strani Nemčije, le vojvoda Kristijan se je zavzel za dansko stvar. In to mu je pripomoglo do prestola pri močni danski opoziciji, ko je umrl kralj Friderik VII. brez otrok. Sicer so Kristijana proglasih za prestolonaslednika zastopniki velesil leta 1852., nakar sta trditve istinite in ko sem mu to pritrdil, je vzel nakaznico in jo dal podpisat Vrbniku. „Naj se že vrag obesi za teh 30 soldov," je dejal odštevaj oč tri desetice sumljivemu sprejemalcu ter odšel hitrih korakov. Pa ne, da bi se bil bal kakega roparskega napada ?! Vrbnik je bil pa brezmejno vesel sprejetega denarja. ,To je začetek,44 je vriskal pred menoj in skakal po sobi kot nor, „majhen začetek, a začetek je le. Tega denarja ne smem izdati, skrbno ga moram hraniti, biti mora za seme, ki bo obrodilo mnogobrojen sad." In zavil je tri desetice v papir, katerega je dejal v skrit predal in ga zaklenil. Popoldne je moj šef dobil brzojavko, na kar je odhitel na kolodvor in se odpeljalz vlakom. Obljubil je, da se vrne Čez ct^a dni. Dva dneva dolgočasja sta minula, a Vrhnika ni bilk od nikoder. Tudi naslednji dan ga ni bilo. V meni se je vzbudil sum, da svojega gospodarja ne bom videl več, ali vsaj kot „vrhovnega redakterja44 ne. Zato tudi za prihodnjo številko listovo nisem nič pripravljal, ker bi bilo škoda truda, če bi si ga zastonj nakladal. .(Konec prih.) ga danski zbornici po hudem nasprotovanju priznali. V boju z A v s t r i j o in Prusijo je izgubil Slezvik in Hol-stein. Izgubo pa so Danci kmalu preboleli. Zato pa je bil kralj Kristijan srečen v zakonu, kakor le malokdo ter je njegova sreča tudi odsevala na celo kraljevino. Imel je šest lepih in nadarjenih otrok, tri sine in tri hčerke. Najstarejši sin, prestolonaslednik Friderik, se je oženil s Švedsko-nor-veško princezinjo Lujizo, in njun sin Karel je ravnokar postal norveški kralj. Drugi Kristijanov sin Juri, je bil izvoljen za grškega kralja, ki se je poročil z rusko veliko kneginjo Olgo. HČi princezinja Dagmar je bila omožena z ruskim carjem Aleksandrom ID. Starejša hči Aleksandra ima angleškega kralja Edvarda, dočim je prmeezinja T h y r a omožena s kum-berlandskiin vojvodo Ernestom Avgustom. Dnevne vesti. V Ljubljani, BO. januarja. K dr. Furlanovi aferi. Danes zglasila sta se dva gospoda častnika — en major in en nadlajtnant — v deželnem odboru pri dr. Tavčarju, ter mu naznanila, da sta gospoda brambovska častnika dr. Furlana, ki je bil nekdaj tudi brambovski Častnik, morala zastopati, da je pa ta ni bil informiral, da ju zadevo sprožil pri disciplinarnem svetu. Prosila sta, da naj se stvar v časopisih več ne razpravlja. S tem je zadeva za sedaj dognana, in vsaj v našem listu se ne bode več razpravljala. Farški delirij. Duhovne posode pri „ Slo v.** nore. Škofijska cerkev se popravlja, in kanonik Erkar je dobil nalogo, da je beračil pri faranih okrog. Priberačil je tudi k dr. Tavčarju, ki je dal, kakor piše „Slovence", večjo svoto. In to daje škofovemu listu povod, da se iz darovalca pošteno norčuje. To so kavalir ji, ti „Slovencevi*4 kanoniki. Sicer pa, če vas bode denar, ga lahko izročite magistratu za mestne uboge! Pa bo vse v redu! Vera ima prednost pred narodnostjo! Pred leti je še naša klerikalna stranka odkrito zastopala to načelo in „Slovenec4* je v Člankih in noticah dokazoval, da je narodnost vsekdar podrediti veri. Kaj narodnost, samo da se vera ohrani, to je bil vodilni motiv vse klerikalne politike. Pri takšnih nazorih v klerikalni stranki se pač ni čuditi, da se je našel na Koroškem slovenski klerikalec, prefekt Podgorc, ki je naglašal, da za koroške Slovence v narodnem oziru itak ni več rešitve, naj Slovenci zbog tega opuste nadaljni boj za svojo narodnost in svoj jezik in se strnejo s klerikalnimi Nemci v eno politično celoto, da s tem rešijo vsaj svojo vero, zakaj človeku mora biti vera glavna, narodnost pa samo postranska stvar. Takšna načela so klerikalci dlje časa oznanjali. Ko so pa uvideli, da zbog teh svojih nazorov, ki so jih javno propovedovali, izgu-bivajo med narodom vedno več tal, so spreobrnili svoj plašč po vetru, spremenili svojo taktiko in postali iz črnih internacijonalcev navidezno naj-navdušenejši narodni radikalci. In da dokumentirajo svojo narodno radikalnost še bolj, so letos vrgli od sebe katoliško ime in se prekrstili v slovensko ljudsko strauko, iz samokato-likov so torej kar preko noči postali samoslovenci. Da je ta slovensko-narodni plašč klerikalcev slepilo, pesek v oči nerazsodni množici, smo imeli že opetovano priliko pokazati in dokazati. Kakor je znano, družijo klerikalce vseh dežela in narodov ista načela in isti nazori, kar je povsem naravno, ker stoje vsi pod enim vodstvom — pod rimsko komando, kateri se morajo brezpogojno vsi pokoriti. Ako torej poda eden izmed klerikalni kolovodij, naj si bo že te ah one narodnosti, kakšno programatiČno izjavo, je to toliko, kakor da bi dotično izjavo podali vsi voditelji klerikalnih strank vseh narodnosti. Zato je veleznamenita enuncijacija voditelja nemške klerikalne stranke, dr. Ebenhocha, podana na občnem zboru katoliškega rVolksvereinau za Gornje Avstrijsko, v kateri je nagla- šal, da mora vera vedno imeti prednost pred narodnostjo in da si smejo klerikalci iskati samo take zaveznike, s katerimi jih družijo ista načela glede vere in domovine. Kakor je razvidno iz gornjih naših izvajanj, zastopajo naši klerikalci ista načela, kakršna je izpovedal dr. Ebenhoch, dasi se trudijo, da bi jih vzpričo razpoloženja v našem narodu kolikor mogoče prikrili. To izpričuje jasno njihovo postopanje v zadevi ricmanj-skega vprašanja, to dokazuje tudi delovanje jeseniškega župnika Zabu-kovca, ki je odkrito izjavil, da klerikalci raje gredo z Nemci, kakor z naprednimi Slovenci. A vkljub temu se še najdejo med nami ljudje, ki verjamejo klerikalnim tiradam, da je klerikalna stranka nositeljica narodne misli na Slovenskem! — Za vzgojo mladine katoliška duhovščina že petdeset let ni storila nič. To trdi „Slovenec44, ko piše v oceni KržiČeve knjižice „Kratka katehetika s praktičnimi pojasnili" doslovno : „Odkar so Slomškove „Di*ob-tinice" leta 1855. objavile „Katehe-tiko**, ki jo je sestavil Jožef Rozman, še ni prišla na svetlo knjiga, ki bi jo bolj potrebovali, kakor je ta, ki jo zgoraj omenjamo. Ne da se tajiti, daje zlasti zadnja leta kate-hetiČno slovstvo nekako zastalo. Ni čuda! Druge stvari, ideje, ki zanimajo najširšo javnost, so splavale v ospredje in tako je leglo v ozadje to, kar ne zadeva širokih slojev.** „Učiteljski ^ovariš** pravi na to: To je bridka lastna obsodba ! Od leta 1855, torej že petdeset let, uganjajo naši "kateheti samo politiko, zato po jasnem „Slovenče-vern** besedilu niso tekom pol stoletja storili ničesar za katehetično slovstvo! To je žalosten dokaz, da nimajo naši klerikalni politični pustolovci nobenega smisla za svoj pravi poklic, da jim je vzgoja mladine in lastna izobrazba deveta briga in da je le politično komedijantstvo njih glavni posel. Pol stoletja izgubljenega! To je brezvestna lahkomiselnost, ki je tako grda in brezprimerna, da jo je moral obsoditi celo rSlovenec- ! Ker kateheti ne vrše svoje dolžnosti, zahtevajo, da naj jo učiteljstvo vrši mesto njih. Predzadnji „Domoljub4* pripoveduje namreč, da je neka učiteljica na Vipavskem sklenila, da bo ob nedeljah nadzorovala pri masi otroke, da se ne bodo nesposobno vedli. Pa kaj se zgodi? •Domoljub" pripoveduje: rOmenjena učiteljica dobi od svojega naprednega tovariša pismo, v katerem je stalo: „Vi delate neČast uči-teljstvu, ker opravljate mežnarski posel.44 Osel! jaz pa mislim, da bi bilo edino le koristno za učitelja, ko bi prišel ob nedeljah v cerkev in pazil ondi na otroke, da se spodobno vedejo. Ljudstvo bi ga videlo v cerkvi, ljubilo bi ga in ga spoštovalo. Toda učitelja ni in otroci se vedo divje in surovo. In ljudstvo maje z glavo in si misli: Kaj, takemu brezvercu n a j povišajo plače, saj Še tega ne zasluži, kar ima, saj nam ne bo drugega vzredil kot — divjake!** Seveda so te zadnje besede besede tistega „ljudstva44, ki se valja po farovžih. •Učiteljski Tovariš4* pa pristavlja: Ta klerikalna „Domoljubova44 prismoda bi morala vedeti, da je le njegova krivda, ako se ne vedejo v cerkvi dostojno. Saj je vendar katehetova dolžnost, da dopove otrokom, kako se morajo vesti v cerkvi. Ako pa se niso duhovniki petdeset let brigali za veronauk, potem ni Čuda, da so ljudje v cerkvi divji, namesto da bi bili pobožni. Vipavski ^Domoljubov44 farizej bi moral vedeti, da ni učiteljeva niti učiteljiČina dolžnost, da bi opravljala službo policaja. Nadzorujeta otroke le tedaj, kadar je šolska maša.44 — Družba sv. Cirila in Metoda in naša dohovščina. Družba sv. Cirila in Metoda ima 151 podružnic, a izmed teh jih za leto 1904. 66 ni poslalo nobenega vinarja vodstvu. Na Kranjskem jih izmed 67 podružnic ne deluje 26, na Štajerskom pa izmed 40 — 14. Ako primerjamo število odbornikov v imenovanih dveh deželah, vidimo, da jih je na Kranjskem duhovnikov 23, učiteljev 31, na Štaj er- skem pa duhovnikov 21, učiteljev pa 28. Iz tega je razvidno, da duhovniki na Kranjskem in Štajerskem ne kažejo tiste navdušenosti za družbo kot učitelji, kar se mora kot jako značilno poudarjati, ako se še upošteva njihovo večje število, njih izborni gmotni položaj, družb in namen, njih velik vpliv na ljudstvo na deželi itd. Ćudno ni torej, da družba peša in Če poj de tako naprej, bo čez kakih 30 let delovala le Še tretjina sedaj obstoječih podružnic. To bo zakrivila naša duhovščina, ki ima za vse drugo vedno dovolj Časa. le za narodno delo in prosveto nič. Tržaškemu magistratu se jemljO njegovi posli. Tržaški magistrat je oskrboval doslej posle politične oblasti prve instance in zadeve okrajnega šolskega nadzorstva. Ti posli so se mu včeraj odvzeli in jih bo opravljal na novo ustanovljeni „n a m e s t-niški svet tržaški", — Repertoir slovenskega gledališča« 1'- pisarne „ Dramatičnega društva44 se nam piše: Danes se predstavlja prvič na slovenskem odru Ibseno v igrokaz ^Sovražnik lj ud-stva44. Glavno vlogo igra ravnatelj hrvatskega deželnega gledališča gosp. Andrija Fijan. V petek, dne 2. aprila boste dve predstavi, popoldne ob 2l/2 kot ljudska predstava ob znižanih cenah „Potujem s hčerko44 — veseloigra, ki je na 1. predstavi dosegla popolen uspeh. Zvečer se poje tretjič v sezoni krasna opera „C a r o s t r e 1 e c44. Popoldanska predstava se prične ob 2l/2 radi tega, da se morejo obiskovalci te predstave tudi udeležiti velikega koncerta •Glasbene Matice44 v „Unionu*4. ki se prične ob 5. uri. Rodoljubom z dežele se nudijo dne 2. februarja izvanredni užitki in razvedrila. Verovšek in Nućič v Trstu. Piše se nam iz Trsta : V nedeljo smo imeli tukaj reprizo Govekarjevih „Le-gijonarjev*4 ob gostovanju gospodov Verovška in N u č i č a. • Legijo-narji44 so sicer z literarnega stališča nekaj, nad čemer bi se človek bridko zjokal, a gledališko telmično imajo pač vse, kar potrebuje igra, da doseže efekt ... in če povrh še igrajo igralci, kakor so V e r o v š e k, N u č i č in Zofka Stular in Če pevci pojo dobro, kakor so peli naši, in če sedi v gledališču občinstvo s tako skromno in hvaležno dušo — potem smejo •Legionarji44 zares biti veseli svojega lepega uspeha, ki so ga dosegli v nedeljo v tržaškem •Narodnem domu**! Gosp. Verovšek je gostoval zdaj pri nas že v tretje in s tem je potrojil svojo popularnost v našem občinstvu, ki je bila že prvikrat vsesplošna. Ko bi imeli mi v Trstu pravo gledališče in ko bi bil Verovšek njegov stalni igralec, bil bi izvoljeni ljubljenec našega občinstva in nič boljšega bi si ne mogel želeti. O g. Nučiču smo Čitali že mnogo hvale, čuli o njegovih vrlinah in bili smo radovedni videti ga. Nučič je zares velesimpatičen igralec in Človek zadobi respekt pred njim. Opazi se na njem takoj, da je nekaj izrednega, da leži v njem še mnogokaj ... in mislimo pač, da si Ljubljana lahko častita na tem igralcu. Napravil je Nučič v Trstu najboljši vtisk. Gotovo je bil vesel tudi, da je našel tako dobro soigralko v gospe Zofki Štularjevi, katera je pod sugestivnim uplivom svojega odličnega partnerja, igrala Lavro v naše občudovanje. Tudi v tej ženski tiči mnogokaj in tudi nje bi bila vesela slovenska Talija, ako bi se posvetila ona odru. Upamo to, zakaj njenega talenta bi bilo v resnici škoda, ako bi ostal pokopan v diletantskeru gledališču. — Tako je bila nedeljska predstava v našem gledališkem življenju dogodek, ki pomeni mnogo dobrega, in ljubljansko gledališče prosimo, naj nam še mnogokrat pošlje svojih igralcev v goste, zakaj to je tačas najboljša narodna pomoč, ki jo more dati Ljubljana nam na sovražni meji. — Plesni venček pevskega zbora »Glasbene Matice". Marsikateremu je še v spominu, kako prijetno in neprisiljeno se razvije zabava na teh plesnih venčkih. Sodeč po zanimanju, ki se že sedaj kaže, bo ta plesna prireditev zelo dobro obiskana — zabava bo torej — kakor dosedaj še vsako leto animirana in neprisiljena. Pevski zbor „ Glasbene Matice" pač zasluži s toliko svojo požrtvovalnostjo za koncerte — posebno v letošnji seziji, ko nastopi dne 2. svečana v teku štirinajstih dni tretjič pred koncertno občinstvo, da se ga podpira tudi pri zabavnih priredbah. 3. svečana torej vsi prijatelji neprisiljene in animirane zabave na plesni venček pevskega zbora „Glasbene Matice"! — Generalna skušnja za tretji veliki oratorijski koncert „Glas-bene Matice" bo jutri, v sredo popoldne in sicer za orkester od 4. do 6. ure, za zbor pa točno od 6. do pol 7. ure v veliki dvorani kotel „Union44. Pevci in pevke se opozarjajo, da pridejo zanesljivo polnoŠte-vilno in točno ob 6. uri ▼ dvorano Skušnja se podaljšati ne sme, ker pozneje orkester ni na razpolago. Gk>-spice pevke naj gotovo vse note seboj prineso. Javna ljudska čitalnica v Ljubljani. Že opetovano se je poudarjala nujna potreba po čitalnici m knjižnici, ki bi bila dostopna pod najugodnejšimi pogoji vsakomur. Župan Hribar je nameraval v tem oziru predložiti čez dve leti načrt za mestno ljudsko javno Čitalnico v zvez; s splošno knjižnico, ki naj bi se naselila v prostorih poslopja mestna imovine na Pogačarjevem trgu. Z ozi-rom na to, da je vprašanje po modernem ljudskem izobraževaliŠču v Ljubljani jako nujno in s posebnim ozirom na ugodnost, ki se za javn«. čitalnico nudi glede najetja primernega lokala, odločilo se je ferijalno akademično društvo „Prosvetaa, dd takoj osnuje nekako prehodno ljudsko javno čitalnico, ki bi se lahk«. pozneje spremenila v smislu namen-župana Hribarja. V ta namen j. govorila danes deputacija „Prosv * z odborniki „Narodnega doma", ki so obljubili delovati nato, da se da „Pr< -sveti44 v najem vsaj večja dosedanja gostilniška dvorana v pritličju „Na-rodnega doma44 v svrho ustanovitv-ljudske javne čitalnice. Odbor „Pro-svete44 se je obrnil tudi do nekaterih občinskih zastopnikov, ki so obljubili podporo od strani občine. S tem je ustanovitev ljudske javne talnice v Ljubljani zagotovljena; /. nJ° Pa je zasnovan tudi temelj z« centralno slovensko ljudsko javno či-talnico. — Telegram. Imprezario javlja iz Szegedina, da je sodelovanje sloveče velike družbe -ogrskih cigan«.v-za,Slavčevo maskarado- zagotovljeno Ta družba broji 25 oseb, ima lastne godbo, nastopi v ri<_-an>kih narodni! plesih in ženit o vanjskih običajih -Ciganski kralj", kakor imenuje ta družba svojega vrhovnega voditelja se pripelje na maskarado, to je pra\ v dvorano v vozu, v katerega bodo upreženi ogrski poniji, to so pravi živi konjički. V dvorani se utabor* v lastnemu šotoru, kjer si bodo po ciganskem običaju priredili svatbeni obed. Vsled te družbe in še drugil skupin katere bodo na maskaradi, je ukrenilo, da bode dvorana dol«' čena samo za p 1 e s, za gostilnišk-postrežbo pa bodo mize pogrnjen*- i galeriji in vseh stranskih prostorih Cene gostilniški postrežbi bodo m. dan maskarade znatno znižan♦ Odboru se prijavljajo skoraj vsak dan nove skupine ali krasne posamezne maske, vendar pa mora obdržati tajnost, da bode tem večje presenečenje na maskaradi 4. februarja Ali bo boj proti jetiki uspešen? Ni še davno tega. kar so bil«-koze ena najstrašnejših nalezljivih bolezni. Vsako leto je več tisoč ljudi umrlo za njimi, mnogo pa jih je bilo spačenih za vse njihovo življenje. Danes pa mlajši zdravniki koz niti ne poznajo več. Se v zadnjih desetletjih provzročal je leg ar mnogoštevilne razširjene epidemije, ki so ugonab-ljale stotine na stotine ljudi. Danes pa, ko je že skoraj povsodi. tudi v manjših občinah na deželi, preskrb ljeno za zdravo pitno vodo in so na razpolago razkuževalna sredstva, nastopa legar le še sporadično, to je v posameznih slučajih ali pa k večjem v majhnih epidemijah, ki se dajo lahko izolirati in odpraviti. Še pred kratkim je vsaka mati trepetala pred davi c o Leto za letom je ta kužna bolezen pomorila nebroj otrok, mnog" jih je pa spravila v smrtno nevarnost, Če se ni koj izvršila težavna vratna operacija. Danes pa, ko imamo v cepivu proti davioi izvrstno zdravilno in obvar.»\alno sredstvo, izcru-bila je ta kuga svoje grozno lice, onih nevarnih komplikacij, ki so zahtevale nujno operacijo, pa no \ i dimo veČ nastopati. < Kikar je uvedeno Pasteurjevo cepljenje proti steklini, umrje le še 1 na 200 ugrizenih, med tem ko jih je preje umrlo 12 na LOČ Oglejmo si še malarijo ali mrzlico. Ta kuga je v mnogih pokrajinah tako ljuto razsajala, da nihče ni ostal zdrav, da so vsi prebivalci oboleli, mnogi umrli, mnogi pa hirali vse njihovo življenje. Odkar so učenjaki spoznali, da prenašajo komarji pro-vzročitelje te kuge od človeka do človeka in odkar se je v kininu dobilo izvrstno zdravilno sredstvo, začenja malarija povsodi ponehavati. V krajih, ki so bili radi malarije preje odrezani od vsakega prometa, razvija se živalno življenje, cvete sedaj obrt in industrija. — In po teh velikanskih uspehih, ki so se dosegli pri vseh infekcijoznih boleznih, naj bi se pri jetiki ničesar ne dalo doseči ? Ravno nasprotno; jetiko je lajše odvračati, kakor druge kužne bolezni, treba je le zadostnih sredstev, treba je, da sodeluje vse razsodno občinstvo in da podpira ona podvzetja in društva, katerih namen je boj proti jetiki! — Planinski večer s preda- V afljem g- dr. J o s. Oblaka „S potni ni s potovanja v Bosno in naBj elašni c o, kr al j i c o B osne44, se vrli v sredo, dne 31. t. ni. točno 0b poln 9. »večer v restavraciji „Na-rodnega doma44. Odbor „ Slovenskega planinskega društva44 opozarja člane ia prijatelje vnovič na to predavanje & jih vabi k obilni udeležbi. Občni zbor šišenskega ^Sokola". Dne 6. t. m. se je vršil društveni občni zbor v telovadnici t^b navzočnosti samo *2ti članov. Starosta brat Zakotnik se zahvali navzočim za udeležbo, konštatuje sklepčnost ter jim zakliče sokolski: ^na zdar!M Tajnik br. Furlan nato poroča o delovanju odborovem in društva sploh. Odbor je reševal važne in važnejše zadeve v 13 sejah ter sklical na dan 24. septembra 1. 1. izredni občni ssbor. ki je volil (i delegatov na zvezni občni zbor. Neizprosna smrt. nam je pograbila v preteklem teto tri ugledne naše ustanovnike. katerih prvi je izdihnil svojo blago ,hišo dne 8. aprila velezaslužni biskup »los. Strossmaver v Djakovu, katerega pogreba se je udeležila deputacija .r» lanov. Kmalu za istim nam je umrl br. Zmagoslav Zor in dr. Gregor Krek, katerih pogreba se je udeležila istotako deputacija v društveni opravi. V znak žalovanja se navzoči dvignejo iz sedežev. Društvo je imelo dva peš-izleta, in sicer dne 21. maja na Škofljico in dne 18, junija čez Šent Vid v Tacen, Gameljne in čez Čer-nuče zopet nazaj ; oba izleta sta bila skupna z ljubljanskim Sokolom. Nadalje ee je udeležilo društvo korporativno izleta na .Jesenice dne 6. avgusta 1. 1. ter odkritja Prešernovega spomenika v Ljubljani dne 10. sept., obakrat združeno s slovenskim So-vMstvom. Dalje poroča brat tajnik, da je društvo priredilo svojo vrtno - jlieo z javno telovadbo dne 2. julija 1. 1. pri Koslerju, katera se je gmotno in moralno dobro obnesla. Ljubljanski Sokol se je udeležil te prireditve v lepem številu, za kar hvala. Šišenska čitalnica je pripomogla s pevskim sporedom in Častite šišenske dame z nabiranjem dobitkov, za kar srčna hvala. Nato poroča v imenu odsotnega brata blag. brat Klobučar sledeče: društvo je štelo koncem 1. 1. !s ustanovnih in 88 rednih Čl nov. Vrednost inventarja z 10 odstot. odbitkom za porabo znaša 170f> K 10 h, ki je popolnoma izplačan; skupnih dohodkov je bilo l2oo K 4Q h, stroškov 865 K 28 h, torej 393 K 12 h dobička. Načelnik poroča o obisku telovadbe bratov Sokolov, ki je Štel v 153 urah 14*21 bratov: najmanjši obisk 4. srednji 7. največji 15 telovadcev. Naraščaja je vpisanega od 1. oktobra 1. 1. 80 šolarjev, telovadnih ur v teh treh mesecih je bilo 39, ideležba v skupnem 101 (> šolarjev. Vajencev je bilo v 104 telovadnih urah 1020, najmanjši obisk 4. srednji 7. največji 14 vajencev. Na izletu na J-seni^e je nastopila vrsta na orodju ter 14 telovadcev pri prostih skupnih vajah. Na društveni vrtni prireditvi pri I^jslerju dne 2. julija 1.1. sta na-st< pili dve vrsti telovadcev na orodju ter 8 telovadcev z vzornimi vajami; naraščaja je nastopilo ta dan 36, ki so izvajali vaje s palicami ter 12 >kupin. katere je sestavil brat Kan-•lare iz Ljubljane, hvala mu! Načelnik zaključi svoje poročilo z željo, ia bi se zanimanje za društvo in telovadbo povečalo in pomnožilo. Nato je bila volitev odbora: z vzklikom je bil izvoljen starosta brat Ivan Zakotnik in na predlog vaditeljskega zbora načelnik br. A le k s. Kostn-apfel; ostali odbor, ki se je volil po listkih, je sledeči: podstarosta br. Dragotin Klobučar, blagajnik br. Fr. Humer: tajnik br. Dr. Furlan, orodjar br. Fr. Novak: •dbornika br. Rudolf Zahradnik :n br. Fr deležnik: namestnika brata J o e. K ran j o in Stanko Legat. Ker se niso ta dan volili delegatje za občni zbor Zveze, se skliče izredni občni zbor na dan 11. tebruarja t. 1. Br. tajnik je odpotoval nenadoma in ker nekateri bratje odborniki žele odborništvo. ki so ga sprejeli zato, ker drugih ni bilo navzočih in ker so v telovadnici preveč obremenjeni odložiti, zato se vrši tudi popolnilna volitev odbora. K. Gospod tovarnar Valentin Krisper v Radečah blagovolil je darovati za zastavo pevskega društva ^ K umu 40 K. V imenu društva se za ta blagi dar iskreno zahvaljujeta: Kudolf Esr. V. Jamšek. t Č. predsednik. t. Č. tajnik. Zlati jubilej. Jutri praznujeta ▼ Kranju gosp. Ivan Šumi, mesar in posestnik, ter njegova soproga gospa Marija Sumi roj. Polak v krogu najožjih sorodnikov zlato poroko. 0] ta „marinekapitan!" Piše *e nam: V Št. Vidu na Dolenjskem sm° postali zadnji čas presrečni, ker smo dobili tako vnetega kaplana — ^mirinekapitana44. Da ga je „Slovenski Narod44 malo poščegetal, ga je strašno zasrbelo. No, pa ga Še lahko m*lo popraskamo ! Na vsak način hoče izvedeti, kdo je pisal oni dve notici o njem v „Slovenskem Narodu44. Rekel je, da bo nastopil „drugo pot44. Adijo, g. urednik, in povedali bodete, kakšen je riČet! Da je on bruni na duša, evo dokaz! Pri velikonočnem izpraševanju je tako milo moledoval, da so si ženice kar oči brisale. Pravil jim je, kako so ljudje hudobni, da ga blatijo v časopisih, ki so tako „umazani** in povrhu Še od škofa prepovedani, njega, ki je tako nedolžen, krotak in iz srca ponižen. O, ta hudobni svet! Saj je vendar naŠ kaplan Gnidovec za vse dobro vnet! Tako tudi za klerikalne poslance-kimovce. Te dni so imeli tudi možje velikonočno izpraševanje, pri katerem jih je že priprav'ljal za bodoče volitve. Hvalil je klerikalne poslance na vse pretege, koliko dobrega so že storili za to ubogo ljudstvo, kako so mogočni in kakšen strah imajo vsi pred njimi. Gorje tistemu, ki bi se jim protivil! Da ni samo malo povzdigoval v nebesa našega, za umetnost prevnetega škofa, se ume. Na vsak način hoče postati kmalu kje fajmo-šter in se misli škofu prikupiti. Zato je tudi v nedeljo spuščal ognjene strele s prižnice v obliki živega pripovedovanja o pregrešnosti plesa. Ko je ravno razkladal najtemnejšo strahi plesa, je tako milo vzdihnil in malo počakal. Bog ve, česa se je domislil! Ko bi nam hotel povedati, kupimo precej sto litrov fižola za škofove zavode. Da, g. urednik, on lahko govori zoper ples, ko ima samo mlade in lepe marinarice. ker stare je Že davno izbacnil. Samo daje v Marijini družbi, pa pride človek gorak v nebesa — seveda, Če ni mrzlo! Kako je tudi tarnal, da so ravno v krajih, kjer „gospodje4* najbolj goreče delujejo, največji pijanci. Na Čuda, saj je vendar čisto naravno, g. kaplan, tam so največji klerikalci, torej tudi največji pijanci. Škofu pa resno svetujemo, da pošlje g. Gnidovca kam za župnika ali naj ga pa prestavi, ker si to vsi resni tu želijo. Ce se to kmalu ne zgodi, bomo pri večerni molitvi dostavili: „Reši nas ga, o Gospod!44 Amen za danes in na svidenje ! — Eksplozija na Jesenicah. V nedeljo zvečer je nastala v Martinovi fužini kranjske industrijske družbe na Jesenicah eksplozija, vsled katere se je udri obok in bil en delavec smrt-nonevarno ranjen. Lovski ples v Lescah bo dne 17. svečana. V rokovnjaškem tabora. Pod tem naslovom priredi „Narodna čitalnica'** v Kamniku velik kostumen ples v nedeljo dne 4. februarja v svojih prostorih. Da bode ta ples posebno zanimiv, za to poskrbi pomnožen Čitalnični odbor. Kakor je bila enaka prireditev pravi rendez-vous vse kamniške in okoličanske inteligence še vsako leto, tako bode tudi letošnja prireditev se pridružila prejšnjim. Kostumirancem nudila se bodo v rokovnjaškem taboru velika presenečenja. Vabila so se ravnokar začela razpošiljati in se prosijo vsi čč. rodoljubi, ki bi morda po neljubi pomoti ne prejeli vabila, da se blagovolijo zglasiti pri čitalniškem odboru. Logaški samci prirede svoj plesni venček dne 11. svečana 190b* v prostorih hotela „Kramar** v Dol. Logatcu. Ker je njihov lanski plesni venček še gotovo vsem udeležencem v najboljšem spominu, se je nadejati tudi letos največje udeležbe. Pri plesu svira godba c. in kr. pešpolka št. 27 iz Ljubljane. — Ponesrečena ženska. V vasi Cvišljerji pri Kočevju so se splavili konji, ki so peljali voz poln drv in na katerem je sedela žena žganjekuharja Melca. Žena, ki je bila v nosečem stanju, je padla na tla, se pobila na rokah in nogah in ostala nezavestna. Ko so jo prinesli domov, je porodila mrtvega otroka. Ni upanja, da bi okrevala. štrajk v Trbovljah. Položaj je nespremenjen. Včeraj je šlo nekaj štrajkujočih rudokopov delat, dočim je večina stavkarjev ostala pri svojih zahtevah. Ker nočejo delavci nič. slišati 6 kakem popustu napram družbi in so se tudi pogajanja razbila, se morda štrajk ne bo tako kmalu končal. V Zagorju se dela brez kakega kalenja naprej. — Konkurz. Tvrdka Anton Suess v Gradcu je prišla v konkurz. To je tista firma, ki je davčnim izterjevalcem po Slovenskem pošiljala pisma, naj bi ji naznanili naslove krojaČev svojega okraja, da bi jih Suess potem dobil v svoje kremplje. 7- Strel s kamenčki. Pri posestniku L u s i č u v Suhi pri Škofičah na Koroškem so sedeli v sobi dve deklici in dva mladeniča ter gospodar ter igrali. Naenkrat je močan pok prestrašil navzoče, v tem je pa že odletela svetilka izpod stropa. Ko so dobili drugo luč, so dognali, daje nekdo ustrelil s puško, v katero je nabasal male kamenčke in napravil precej škode po sobi. Zaprli so posestnika Ivana Zimo, ker je na sumu, da je to izvršil. — Zašito SrCO. Kakor smo poročali, so v tržaški bolnici pred ted- nom zašili srce delavcu Cavuliju, katerega je njegov tovariš sunil z nožem. Cavuli je zdaj umrl, akoravno so imeli zdravniki veliko upanja, da ga ohranijo pri življenju. — Nesreča« 251etni Egidij Svetio ič v Trstu je ponesrečil na grozen način. Z levo nogo je prišel pod kolesa težko obloženega tovornega voza, pri čemer mu je bila noga popolnoma odrezana. Braziljski konzulat na Reki. Cesar je ogrskemu podaniku Hugonu Eidlitzu na Reki dovolil prevzeti mesto braziljskega honorarnega konzula. Panorama-kosmorama. Morska bolezen in druge težave napadajo Človeka, če se poda čez morje v daljne kraje. Taka se godi navadno onemu, kdor si je hotel ogledati otok Cejlon in njegove znamenitosti, pa ni bil vajen morja in vročega podnebja. Panorama-kosmorama pa skrbi, da si Ljubljančani ne nakopljejo morske bolezni, zato je ta teden razstavila imenovani otok Cejlon. Priznati se mOra, da ta serija spada med najlepše, kar jih je doslej bilo videti v tem podjetništvu. Zunaj na ulici ti reže oster mraz v ušesa in obraz, tukaj pa lepo v božjem miru občuduješ cejlonsko prebivalstvo, rastlinstvo in vedno jasno podnebje. Voziš se po širokih rekah, na obeh straneh pa se ti priklanjajo velikanska palmova drevesa in te varujejo pekoče vročine. Pri priložnosti so greš kopat, samo ženim t i se ne smeš Malajk in Indijk, ki se kopljejo s teboj. Ko se tega naveličaš, greš ogledovat razna poslopja. Bogat posestnik te bo sprejel v lepi zidani hiši, pokriti z moderno opeko, pri Indijcu si pa Še noter ne boš upal, ker se bojiš, da se ti vsak čas vse podt»re na glavo. Ko pa zagledaš velikauske stavbe z električno razsvetljavo, izprevidiš, da se Cejlon-cem že odpira kolikor toliko evropska kultura. Seveda ta opis tatedenske serije ni niti senca lepote, ki je je deležen vsakdo, kdor si utrga 30 vin. in si privošči mirno in poučno zabavo v Panorami-kosmorami. — Prihodnji teden potovanje po Rimu, Nea-polju, P o m p e j i h in drugih italijanskih mestih. — Trpinčenje živali. K deželnemu dvorcu dovažajo premog. Pri tem pa trpinčijo konje, da ljudje kar postajajo. Redar ali pe uprava dvorca naj bi storila svojo dolžnost. — wŠramel"-kvartet koncertuje jutri zvečer v kavarni „Prešeren**. Začetek ob 9. uri. Vstop prost. — Nesreča. SnoČi ob polu 8. je prišel na Zaloški cesti pod voz električne cestne železnice mestni ubožec 881etni Matevž Velkovrh in se tako poškodoval, da je v deželni bolnišnici še isto noč umrl. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 40 Hrvatov, 20 Slovencev in 19 Macedoncev. V Heb je šlo 20, v Inomost 16, na Jesenice 20. v Seheibbs pa 17 Hrvatov. — Izgubljene in najdene reči. Olga Gregorettijeva je izgubila črno usnjato denarnico s 17 K. — Gospod Edvard pl. Farkasch je izgubil denarnico z 10 K. — Dijak Edvard Virk je izgubil nikelnasto uro z verižico, vredno 10 K. — Strojevodja gospod Alojzij Sibevec je našel denarnico s srednjo vsoto denajja in nekaj zlatnine. Izgubitelj jo dobi nazaj pri njem v Gradaških ulicah št. 14. Jugoslovanske vesti. Hrvati na olimpijskih igrali v Atenah. V Atenah se prirede olimpijske igre, ki bodo trajale od 22. aprila do 2. maja t. 1. Teh iger, ki se bodo vršile pod pokroviteljstvom grškega prestolonaslednika vojvode Spartanskega, se udeleže narodnosti vsega sveta. V to svrho se snujejo povsodi takozvani olimpijski odbori, katerih naloga je, da ob tej priliki poseti čim največ telovadcev starodavne Atene. Član mednarodnega olimpijskega komiteja in predsednik češkega olimpijskega odbora dr. .liri Guth je naprosil drja. Fr. Bučarja, tajnika „Hrv. sokolske zveze44, da osnuje tak olimpijski odbor za Hrvate. Na isti način so ustanovljeni v naši monarhiji poljski, nemški in madžarski odbori, ki odpošljejo Številna odposlanstva svojih narodov v Atene. Prof. dr. Bučar je stopil v zvezo s centralnim olimpijskim odborom v Atenah in dobil te dni od glavnega tajništva po naroČilu predsednika vojvode Spartanskega zelo laskavo vabilo, da bi se tudi Hrvati udeležili olimpijskih iger in se jim obljublja, da bodo pri ti priliki slovesno sprejeti. Obenem se je prof. drju. Bučarju sporočilo, da dobe hrvatski telovadci znaten popust pri vožnji na železnicah in parobrodih. Alianca med Srbijo in Crno goro:* „Vossische Zeitungu piše z ozirom na dementirano vest o mobilizaciji Črnogorske vojske lanskega leta: Srbski ministrski predsednik general Gruič je poslal 1. 1904. črnogorskemu knezu Nikoli po poslaniku Nenadoviču, ki mu je obenem izročil Karagjorjev red, načrt zveze med Srbijo in orno goro. Knez Nikola je iz- javil, da sklene zvezo, ako dobi posodilo za nove topove in orožje. Na kronanje kralja Petra I. je prišel v Belgrad Črnogorski prestolonaslednik Danilo s svojo soprogo in sicer na stroške srbskega dispozicijskega fonda. Danilo je pri tej priliki zahteval, da dobi Crna gora po posredovanju 6 baterij gorskih topov in 5 milijonov frankov posojila. Nadaljna pogajanja sta vodila Gruič in Nikola Pasič. Nato se je sklenila pogodba, ki kulminira v politični alianci obeh držav. Crna gora je dobila posojilo in se je na novo oborožila. Posledica tega je bila, da je 1. 1904. in 1905. priredila splošne vojaške vaje, katerih sicer ni bilo. — V interesu s kupno slovanske stvari bi bilo želeti, da bi bilo to res! SSEmIS — Kako se nas bojć! Carinska vojna s Srbijo, v kateri bo najbrže naša država podlegla, je dala nemškim listom povod, da na dolgo in široko razpravljajo o jugoslovanski ideji, ki je bas pri tej priliki pokazala svojo moČ s tem, da so vsi jugoslovanski narodi odkrito s svojimi simpatijami na strani Srbije, kateri je Avstrija brutalno napovedala carinsko vojno samo zbog tega, ker se srbska vlada ni hotela odpovedati z Bolgarijo sklenjeni carinski zvezi. Da zrejo Nemci v jugoslovanski ideji same strahove in pošasti, ki groze upropastiti našo sta o trhlo Avstrijo, je paČ umevno. Interesantno je, kaj piše v tem oziru celjska »Deutsche Wacht** pod naslovom „Jugoslova-nijau. ^Raztrgane zremo, pravi „Deutsche Wachtu, pokrajine, preko, katerih so vihteli Habsburžani svoje žezlo. Mogočna razpoka se je pokazala na zemljevidu našega cesarstva. Ognjeni sopar jugoslovanskega fanatizma nam veje nasproti, ki temelji na ideji Ilirije'**, kateri je že nekoč vdahnil življenje veliki zmagovalec Napoleon. Nevarnost, za nas obmejne Nemce ogromno velika, se je pojavila pred nami. In kakor pošast se plazi proti nam strupeni panslavizem slovanskega juga .... Ali so to domišljije, katerim se lahko smejemo? Ali nas ne obkrožajo sovražniki vsepovsodi ? Ali ni Italija, naša „zvesta zaveznica44, v tajni zvezi z balkanskimi Slovani? Italijanski kralj je vendar ]»ostal zet črnogorskega kneza. Ali mislite, da je bil zastonj v svoji izvolitvi tako skromen V Zakaj se naenkrat s toliko vnemo deluje na to, da bi se poravnal razpor med Srbi in Hrvati in da bi se objeli kot bratje? In celo slovenski narodič se je moral pritegniti v ta krog! Tudi Slovence so zapletli v te mreže in sedaj so ti najglasnejši kriČaČi in oznanjevalci jugoslovan-stva. Seveda na Dunaju se danes še smejejo tej nevarnosti. Jugoslovanske pokrajine tvorijo med sabo mogočno zvezo, ki se po velikosti lahko meri skoro s Francijo. Ta »Francija**, Italija, ki je oborožena od glave do , peta, in madjarski uporniki, vse to tvori mogočno trozvezo proti nam . . . Nadaljne oporne točke so: Srbski prestolonaslednik je bival meseca avgusta 1. 1. pod skrivnim imenom v Ljubljani. Neki uradni belgradski vojaški list je priobčil opis prestolon^-slednikovega potovanja, v katerem se govori tudi o „bratskem narodu, ki zdihuje pod tujim jarmom**. Torej iredenta! Slovenski Usti so v zadnjih letih otvorili posebne rubrike za jugoslovanske vesti. Slovenskim listom se pošiljajo poročila iz Belgrada, Plovdiva in Sofije, ki dajejo globok vpogled v mašinerijo balkanskih držav in skrbe za jugoslovansko propagando. V Belgradu se vrsti prireditev za prireditvijo, katerih vsaka je namenjena v to, da da jugoslovanskim zaupnikom priliko, da se pod kako pretvezo sestanejo k posvetovanjem v zarotniške svrhe*4 . . . Kakor se vidi, se naši Nemci jugoslovanskega gibanja tako silno boje, da že vidijo ob belem dnevu strahove in pošasti ! * Najnovejše novice. Bolezen kralja Edvarda je opasna. Kralj že več dni težko olika ter onemogel leži v naslanjaču. Zdravniki so mu kajenje strogo prepovedali, a kralj se ne more ločiti od svojih priljubljenih smotk. — Vihar je vrgel vlak s tira. Blizu Knina je vihar vrgel s tira industrijske železnice Steinbach cel vlak. Pet oseb je ubitih. — Ogoljufana poštna hranilnica. Goljufije v Drevohosticu na Moravskem ni izvršila poŠtarica, te-muČ njen sin, ki je bil zaradi pone-verjenja od pošte odpuščen ter je po goljufiji izginil. Poštna hranilnica je ogoljufana za 88.900 K — Sedem trgovcev je zmrznilo na potu na semenj iz Rutke v Szendro na Ogrskem. K oncesij a N emc e m Vsled cesarske odločbe se ustanovi v Liber-cih finančno ravnateljstvo, ki bo obsegalo le štiri nemške okraje. Surovi častniki. V Alcoyu na Španskem so Častniki, ki so bili vsled neke pisave užaljeni, udrli v uredništvo lista „Humanidadu, uničili naklado ter urednika s silo vlekli pred sodišče. Izpred sodita, Kazenske obravnavo prod deželnim sodiščem. Z britvijo oborožen je preganjal Anton Svetlin, delavec na Hrujici, svojo svakinjo Mar. Svetlin, ker se mu je na neko njegovo očitanje odgovarjala in mu ni hotela molčati. Najprvo je vrgel steklenico proti njej, a je ni zadel: nato je z britvijo v roki zagrozil, da ji mora Še danes vrat prerezati. Obsojen je bil na 3 mesece težke ječe. Gospodarja je pokradel. Juri Potočnik na Mežakljije vzel po lastnem priznanju svojemu gospodarju hlače, telovnik, srajco in zlat prstan. Obsojen je bil na 8 mesecev težke ječe. Pobegli prisiljene c. Matija TopliČ, dninar in nazadnje prisiljenec, je delal na Javorniku. Želel si je prostosti, zatorej je zapustil delo ter pobegnil, a vzel seboj obleko, ki je bila last prisilne delavnice. Da bi se ložje prikrival, je vrgel kapo proč ter v Potočah izmaknil klobuk, dežnik in srebrno verižico z dvema tolarjema. Obsojen je bil kot znan tat na 19 mesecev težke ječe. Nag ajiviPo d gorica n. Med fanti iz Podgorice se pojavlja posebna porednost. Osobito radi zahajajo v sosedno vas Dragomelj, da ondi kale nočni mir in delajo škodo Eden glavnih nagajivcev in razgrajačev je Janez Cedilnik, delavec v Podgorici. Neki dan je v tovariši)! z drugimi razbil občinsko desko v Dragomlju. Francetu Bitencu je slamnik pretrgal in napravil še dosti druge škode in hudobije po vasi. Ko se je v gostilni Antona Burica vršilo ženito vanje se je tja pri dre vil z več fanti, na kar je takoj nastal tepež Županu Francetu Bitencu in orožni -škemu postajevodji se je Cedilnik pri aretovanju uprl, orožnika z rokama suval od sebe in župana z nogo v stegno sunil. Obsojen je bil na 8 mesecev težke ječo Telefonska m brzojavna poročila. Sv. Peter na Krasu 30 ja nuarja. V podobčini Knežak so zmagali klerikalci z groznim terorizmom. Vladni komisar je postopal zelo pristransko. Volili so tudi obsojenci. Dunaj 30. januarja V držav nem zboru se je pričelo prvo či tanja rekrutnega zakona. Govorila sta češki agrarec Prašek in grcf Sternberg Stemb^rg je ljuto napadal barona Gautscha radi njegovega zeta in ministra grofa G oluchovvskega radi n.egove zunanje politike. Seja še traja Dunaj 30. januarja. „Slovan-ska zveza" ni dovolila posl vitezu Vukoviću, da bi vložd v zadevi carinske vojne s Srbijo nujni predlcg v parlamentu Vukove bo sedaj v tej zadevi inter-peliral vlado. Na to interpelacijo bo ministrski predsedn k baron Gautsch takoj odgovoril Dunaj 30. januarja. Vlada je odtegnila svojo zakonsko pred logo o italijanski pravni fakulteti v Roveretu. Dunaj 30 januarja. „Wiener Zaitung" priobčuje imenovanje kanonika dr. Fr Sedeja za nadškofa goriškega. Dunaj 30 januarja. „Wiener Zeiturjg" priobčuje podelitev Josi povega reda z zvezdo podpredsed ni k u drž. zbrra dr Z a čeku. C u na] 30 januarja Radi smrti danskega kralja Kristijana IX je cdpovedan ples na cesarskem dvoru. Bud m oe št a 30. januarja. Koalicija je sprejela cesarjeve pogoje. Nadejati se je, da sprejme plenum koalicije po Andrassyju sporočene cesarjeve pogoje že v svoji današnji seji. Fejervarvjeva vlada odstopi Zatrjuje se, da postane ministrski predsednik Kol o man Szell, minister a latere grof A 1 a d a r Z i c h y , trgovinski minister pa Fran Kossuth Belgrad 30 januara. 0 ob činskih volitvah so znani ti le rezultati: V 5 mestih so zmagali samostalni radikale*, v 11 stari radikalci, v 4 mest h pa nacio-nalci V 3 mestih je zmagala kompromisna lista mladih in starih radikalcev, v enem mestu pa lista samcstalcev in nacionalistov. V Belgradu je izvoljenih 12 samo-staloih radikalcev, 6 socijalistov, 5 starih radikalcev, 4 naprednjaki ill 3 nacionalisti. Berolin 30 januarja. Iz Londona se poroča, da je bolezen kralja Edvarda zelo nevarna in da se je bati najhujših posledic. Kralja se je lotila silna naduha. London 30 januarja. Do včeraj popoldne je bilo izvoljenih: 385 liberalcev, 42 delavcev, 84 nacionalstov in 155 unionistov. Manjka še pcdatkov o volilnem rezu'tatu štirih okrajev. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani". Uradni kurzi dun. borze 2\).'januarja 1906. Blago 100 20 100 15 100 35 118 25 96 45 114 45 Naložbeni papirji. '# majska renta Denar 100—j 9995 100*15 118 05 96 25 114 25 42 42*/, srebrna renta 4°/, avstr. kronska renta. . 4°/. „ zlata n . . 40/0 ogrska kronska renta . 4°/, „ zlata „ . 4°/0 posojilo dež. Kranjske 4l/2°/# posojilo mesta Spljet 4*/i°/e bos.-herc. železniško posojilo 1902 . . . 4% češka dež. banka k. o. 4% „ b » • ž. o. 41 ,° 0 zast. pisma gal. dež. hipoteene banke . . pest. kom. k. o. z 10° pr...... zast. pisma Innerst. II hranilnice.....|! 100 50 zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice . . . z. pis. ogr. hip. ban. obl. ogr. lokalnih železnic <\. dr. ... obl. češke ind. banke 4« l prior. lok. želez.' Trst- Poreč...... 4% prior, dolenjskih žel. . 3% prior. juž. žel. kup. 1 ,1 4',°, avstr. pos. za žel. p. o. Srečke. Srečke od 1. 18t>0: , . . . I 196'-; n od 1. 1864 . .... I 289 75; . tizske......: 161 15 zeni. kred. I. emisije 297-— . . H- . i, 299 - , ogrske hip. banke . \\ 264 — srbske a frs. 100 — | 100-— 99-50! 101 — 100 65 10165 100. —I 100 — At 01 "j 9 4» •/ * t /d ^ I o 41/ o/ 41 o / /a 'o 100 60J 101 60 100* 100 15 100*16 100 50 10045 101-40 106 50 107*50 10150 100— 100 70 100- 100 80 99 50 100-50 100 50 101-50 99 90 99 50 100 - 316 20 318 20 10125 10175 198— 291 75 163 15 307--309 — 269 50 lil- - turške......i 149 25: 150 25 Basilika srečke . . . Kreditne „ . . . lnomoške 9 • • . Krakovske , • . . Ljubljansko m • . . Avstr. rdeč. križa . . . . Ogr „ „ m • • • Kudolfove » . . . Salcburške „ . . . :iunajske kom. 9 . . . ■ Delnice. Južne železnice..... Državne železnice. . . . Avstr.-ogrske bančne deln.. Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ . • Zivnostenske , Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan . . . . Praške žel. ind. dr. . . . Rima-Muranyi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe Valute. C. kr. cekin...... 20 franki....... 20 marke....... Sovereigns....... Marke........ Laški bankovci..... Rublji........ Dolarji........ 2525 476 — 79--92- 61 — _ 33 10 57 — !j 72 — 27 25 4SO-50 85*— 99* — 68-— 54'-35 10 63-78 50 529-50 539 50 12450 66675 1632 — 672 70 795 -246 50 661 — i 536 50 2680 — 531- I 278 — 563 - ■ 160 — 11-33 19 10 23 48 23-96 117*37 95*55! 250 75 4-84 12550 667 75 1641 -673 70 796--247-50 666-537 50 2694 — 532 — 280 — 567'— 162 — 11-37 1913 23 56 24 04 11757 9575 251 75 5*— Žitne cene vj Budimpešti. Dne 30. januarja 1906. Termin. Pšenica za april . . r „ oktcber . Rž „ april . . Koruza „ maj . . . Oves „ april ... n\ Efektiv. Neizpremen j eno za' 100 Ig K 1706 »:ioo , „ 100^ .1 ioo:„ „: ion. » 1684 1394 13-92 15 — ffeteorolosično: poročilo. Visina nad morjem 306"2. Srednji zračni tlak 736 0 mm. Januar [ Čas opazovanja j Stanje j baro-i metra v mm 1 o. > IS S ■ F- s C, Vetrovi [ Nebo 29. 9. sv. 1 740 5 — 3 6 brezvetr |as) , 30. 7. Kj. 737 7 — 9 9 f»l jrjg megla - 2. pop 736*6 0 4 di jjvzhod jasno Srednja včerajšnja temperatura: —4'8'\ normale: —19-. — Padavina v mm 00. Zahvala. Iskreno se zahvaljujem vsem znancem in prijateljem za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu moje soproge. 395 Matevž; Strži nar uslužbenec juž. železnice v pok. v mestu se išče v najem za takoj ali za mesec majnik. — Ponudbe naj se pošiljajo pod »Gostilniška koncesija" upravništvn „Slov. Naroda". Stanovanje obatojece iz 2 sob g pritiklinami se odda takoj v Dajem. - pove upravništvo .Slov. 398 1 Kje Naroda**. Izgubljeno! 30 kron plačam osebi, ki mi prinese mojo beleinico (notes), ki sem jo izgubil na poti od kavarne „pri Slonu44 po Duoajski cesti. Beležnica je xa koga druzega brez vrednosti, vred nost ima samo zame. — Herman Friedmann, Dunajska cesta II. Potnik se sprejme pri t vrti ki 394—1 Ivan Jax & sin v Ljubljani, Dunajska cesta št 17. Spretnega krojaškega pomočnika za izdelovanje hlač sprejmem takoj v trajno delo. Tudi sprejmem učenca Mi iz boljše rodbine. FRANC KRAIGHER, krojaški mojster I.JtatkiJami, 14«. nicrf »nI tre &* Razpisuje se mesto okrožnega zdravnika pri Sv. Barbari v Hal«, sodni okraj Ptuj na Štajerskem. asi 3 Sta.n* plača 1468 K. Prošnje je pošiljati san« Okrol. odboru pri Sv. Barbari v HaL do 1, »usoa t. J. Kavarna „PREŠEREN" in trgovine z muzikalijami, slikami, umetninami itd., ki se otvori za Vel»ko noč v „Trgovskem domu" v Gorici, sprejme tvrdka »Goriška tiskarna" A. Gabrsček v Gorici. Nastop 1. aprila 1.1., plača po dogovoru. Ponudbam naj se priložijo izpričevala in reterence. 396—1 ■□t Jutri, 31 januarja 1.1. KOHCBtC „šramel"-kvarteta. Začetek ob 9. mi. Vstop p ost. Koledarja zo Kmetovalca spisal agr. dipl. J. Legvart je še nekaj iztisov v zalogi. — Kdor si ga želi nabaviti, naj si ga naroči nemudoma pri I. Bonaču v Ljubljani Šelenburgove ulice. Cena knjižici K 1*80, s pošto 2 K. Pri naročilu na skupaj 5 komadov se cena zniža na K 1 40 komad. 184—8 Pravkar izšto: Vošnjak Bogomil Jla raz5uitu t^a5l^« |ttidije. Ta zanimiva kr jiga je pisana objektivno, brez onega neutemeljenega slovanskega oavduseuja, pa seveda tudi brez sovražne zagrizenosti. Saj jo je napisal Slovenec, Slovan Omislil in prt-Miutir.tl naj bi si jo vsak izobražen Slovenec, da si r;»zbistri svoje predstave in nazore o Rusiji in ruskem naroda. lSJ:tr>ik;ij, kar se sedaj godi na Ruskem, mu postane jasno. Nesrečna vojoa z Japonci, krvavi domači nemiri, sijajni nenadni uspeh revolucije: za vse to moramo iskati in najti pravih vzrokov činiteUev in ciljev. 54—12 Uknsne opremljena knjiga z izvirno risbo na ovojnem listu je izšla v založbi £• Schwentner j a v Ljubliani Cena: broš. 4 K, eleg. vez. 5 K 50 h, po pošti bO h več. Stelaže in pole za modno in manufakturno trgovino se radi opustitve trgovine po nizki ceni BV proda. 400 i Stari trg štev n. Stanovanje" n» KoBtfBMsinem trgu ot. 13, ▼ I. nadstropju, obstoječe iz 4 sob s pritiklinami, se odda za februvarski ali majski termin. 198 3 Več se izve pri hišniku istotam ali v pisarni ra nateljst^a uzitninskega zakupa, Dunajska cesta st 31. Deželna zveza za promet tujcev v LJubljani v manufakturni in železniški itr«^ prav dobro izurjen, Želi sedanj* stiib« prememti. Naslov pove apravništvj „Slov. Naroda4*. .lai-^j Lovec in lo$ar prav dobro izvežban v tej strtk, išče službe. Naslov pove upravništva a3lov Naroda". sprejme tajnika za pisarniška opravila. Poslovanje le popoldne, plača do dogovora. Pooudbe na predsedstvo deželne zveze. Na nobeni mizi bi ne smelo manjkati Strossmayerjsv6 sirova --- (letnik 1889) . prirodni pridelek prve vrste iz kleti ; ekscelence pok. Škofa dr. J. J. Stross- i mayerja, ki jo prodaja D. Reichsmana sin o Djakouem (Mlaronljn). 3744 28 Poštni zavoj z 2 litri franko K 6*—. Pri naročilih naj se navede tudi kraj, kjer je pristojna finančna straža. Hiša v Spod. Šiški blizu glavne ceste, se iz proste roke takoj proda. Kje — pove upravništvo „Slov Naroda-. iA\ ~ Kompanjon se išče ?a nadaljevanje dela v neki gori na Kranjskem, polui premoga. Pojasnila daje učitelj v Pirničah pošta Medvode. Kdor želi kupiti lepa in suha iz domačega gozda Antona KeržiČa i Rakitne, jih dobi 367--. v Jelovškovem magacinn na Trnovskem nasipu. M 1*42. 5 kron in već zaslužka na dan! IŠČejo se osebe obeh spolov, ki bi pletle na naših strojih. — Preprosto in hitro delo vse leto doma. — Ni treba znati ničesar. — Oddaljenost ne škodi nič in blago prodamo mi. Družba pletllnlh strojev za domače delavce 3477 40 THOS. H. WH1TTICK Ac Oo. Praga, Petrske namesti 7 156 Trst Viaa Campanile 13 156. 4*'***'* m± * mirni * iiii- Spiejmejo se popravila galos. Anton RauniKnr črevljarski mojster Ljubljana, Sudnijske ulice štev. 4 = blizu justiene palače. = Izdelovanje vsakovrstnih črev-ljev za dame, gospode in otroke od najfinejše pa do priproste oblike. 313—2 Točna postrežba. Zmerne cene. Prodajajo se mdi prave ruske galoše. U tKK03L!K*IU4. SUKAM A J IMdriSOV IN QK0OV mm BR/1T/I EBERL uciblwvv »rt «. /• UuBL »j; it mmn H 6. = V novi stavbi na oglu Miklošičeve ceste in Dalmatinovih ulic se odda za avgustov termin več pisarniških prostorov eventualno proflnjalen in več različnih ^:V»v^v^v^¥.t^V:V^;v.VcViV.v;v.v:1 stanovanj. Natančneje se izve v Sodni|skih ulicah Št 11, I. nadstropje. 857 - Ces. Kr. avstri|SK0 državne žeieznioe, C ki. ravuateljitTO dri. telesmoe v BeljaJio Velja veo od dne i oktobra J »06 le&a, ODHOD IZ LJUBLJANE m; kol PROGA NA 1'KHIŽ. Ob 12. ort 14 m p«, , čl onc.tr > ▼lak v Trbiž, Beljak, Celovec, Mali Glodnitz, Pranzensfeste, Inom ost, Mo^akovo Ljubno, 6es Seltthal v Auiset, Solnograd, te* KleiL-Reifling v Steyr, v Lipo na Donaj via Amstetteo — Ob 7. ari 5 n ftjatrpj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beliak, Celovec, Maraa, Maaterndori Fransensfeste, Ljnbno. Danaj, ces Selstba v Solnograd, I no m os t, cez Klein- Reitling v Steyer, i Line, Bndejevice, Pisen, Marijice vara, Heb, Prancove vare, Prago, Lipsko. čes Amstetren n; Dunaj. — Ob 11. ari 44 m dopoldne onobn vlak v Trbii, Pontabel, Beljak, Celovec Mali 015d-nitz. Ljnbno, Selsthal, Solnograd, Bad Oastein, Zeli ob jezera, foomost, Bregenc Carich, \* neva. Par iz, Cez Aastetten na Do^aj. — Ob 3 ari 68 m popoldne osobni v!*k e Trbii Šmohor, Beljak, Celovec, Pransensfeste, Iaomost, Monakovo, Lin on« 6es Rleio Beifling v Steyr Lino, Badej"/ice, Pisen, Marijine vare Heb, Prancove vare, Karlove vxre, Prage (v Prago di rektni vos I. in li razr.), Lipsko, na Donaj čes Amstetten. - Ob tO. ari ponoći osobn vlak v Trbil, Beljak, Pransensfeste, inomott, Monakovo (Trst-Monakovo direktni vez I. is \\ razreda). — P KOG A V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki Ob 7. on 17 n> isjatraj osebni vlak v Nove mesto, Straže, Top'ice, Kočevje, ob 1 ari 6 m pop istotake. _ Ob 7. ari 8 no svecer « Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA Ob 3. ari 23 m sjatraj osobni vlak s Dunaja Čes Amitetten, Monakovo (Monakovo-Trst đirekć. vos 1., II. raz). Inomost, Franzensfeste Solnograd Line, Steyr( IsL Aassee, Ljnbno, Celovec. Mali Glodnits, Beljak Ob 7. ari 12 m sjatraj eeobni vlak is Trbiža. — Ob 11. ari 10 m dopoldne osobni viak ■ Daaaja Ces Amstetten, Lipsko, Prago (is Prag« direktni vos I. in II. rasreda/, Franoove vare, Karlove vare, Heb, Martine vare, Pizen Bndejevice, Line, Stevr, Pari* Ženeva, Čarih, Bregene, Inomost, Zeli ob Jezera, Bad Gastein, Solnograd, Ljabno, Celovec, Šmohot Pontabel. — Ob 4 ar Vd m popoldne osebni vlak s h* i naj <*, Ljabna, Selzthala, Beljak« Celovca, Malega 01 od nit za, Monakovega. I ar mosta Pranzenifesta, Pontabla. — Ob 8. ari 06 at svecer osobni via* s Dunaja, Ljubna, Bel.u ka, Mnraua, Malega G15dnica, Celovca, Pontabla, Ces Selsthal od Inom.ista in Solnograda, Ces Klein Reiflirg iz Stevra Lmca, Badejevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Praneovvib varov, Pragi LipMkega. — PROGA '/ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob • un 44 m smiraj osobni vlak iz Novega mesta u Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne is Straže, Toplic, Noveg* mesta, Kočevja in ob 8. ari 36 m svecer istotako. — ODHOD IZ LJ03LJANB drž. kol. V KAMNIK. Mefiani vlaki: Ob 7. ar 28 m zjutraj, ob t. ari & m popoldne, ob 7. ari 10 rt svecer. — Ob 10. ari 45 m ponodi samo ob nedeljah in praznikih in le v oktobru. — PRI. HOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA Metani vlaki: Ob 6, ari 4* m sjatraj, ob 10. ari 69 m dopoldne, ob C. ari 10 m svecer Ob 9. ari 66 m ponoći sam ob ledeiiah r "raznikih in le v oktobra. — Srednjeevropski 6as ie sa 2 min. pred krajevnim časom v Liubii . 1 Societa anonima par la utilizza ione della farre idrauliche della Dalmazia-TJeste. Delniška glavnica K 8,000 000 Sedež v Trstu. Tvornica v Šibeniku. Primisslma Calcii Cartt Pri odjemu najmanj 10) kilogramov po 2£€» JU aKSa lOO kilogvamoi 1 netto-teže ne brntto za netto) v zavojih po 50 ali 100 kilogramov, embalaža br *»>lacno. veeh poBtaj avstro-ogrske monarhije, po povzetju ali če se naprej poUje znesek. Oramvltran Carbid v zrnih po »/»» *lm "as in IV jr K ve^» t J- P° K 30'—. Specialni rabat za cele vagone od 10.000 kilogramov dalje. Unson nusuštinsRe$o == piva je danes dospel. ■ specialno točcnle u gjnj Hotelu Jjjjgr v Ljubljani. Jutri, v sredo, v vinski kleti pr velik ričetov večer S KONCERTOM °<*folka„Društvene gsdbe". Točila se bodo baron Wambolt pl. Umstadtova vina lastnega pridelka od graščinskega upraviteljstva Hopfen- bach in Stattenberg dokler bo kaj zaloge. „Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Podružnica v CELOVCU. Kupuje Iss prodaja vae vrste rent, sastavnih pisem, prijoritot, ko manalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promaše Izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital K 2,000.000'—. Rezervni zaklad K 200.000'-. Iiasflm e Ifcrtieitm UN ftvajlm « mistitN sjpir|t. izftrebane vrodnostne papirje In Zavaru-Je srečJce proti vnovCoje sapalo kupone. ^srcurznl lzaradi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavoiie. S3T Sakonpl In likui« menic ~SJS aJT h«.rmii» n»ronll» TDi Podružnica v SPLJETU. Denarne «l»s« aprejema <^ v tekoeern računa ali na vložne knjižico proti agodnim obroatun. Vloženi denar obrostoje od dne t'oge do dne ?zdiga. S-II Promet a čeki In nakaznicami. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk „Narodne_tiskarne". .^4 W$/+$^^