« l^f Gorenjski časnik od leta 1947 C^^^ If^V PiVI PREDHODNIK TEDNIK GORENJEC L£7A IQOO TOREK, 14. jULijA 2009 Leto LXll.št. 55, cena 1.35 EUR, 10 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčiak Časopis izhaia ob torkih m ob petxik naklada: 22.000 izvodov wwwcorénîskicus.si Usoda komunalnih odpadkov iz občin Upravne enote Kranj še ni znana, vendar zabojniki ne bodo ostajali polni. Odvoz zagotovljen, odlaganje ne. BořnAN Bogataj Za odpadke iz občin ^or- šJd obrat, vendar lokacija še ................................................nje Gorenjske bodo poskrbeli ni znana, čeprav naj binajver- Kranj • Na dveh gorenjskih na deponiji Mala Mežakla. jetneje sta] v Industrijski coni deponijah, ki bosta delovali Anton Požar iz |eko-in, ki Exoterm na Polid pri Naklem tudi po 16. juliju, so nam za- upravlja z deponijo, nam je (v Mestni občini Kranj). Kje gotovili, da imajo vsa potreb- zagotovil, da imajo vsa dovo- bodo odlagali odpadke po Če- na okoljevarstvena dovoljenja ljenja za obratovanje tudi po trtku» smo vprašali Ivana Ho- in izpolnjujejo tudi druge po- 16. juliju: "Delovali bomo v čevarja, direktorja KomunaJe goje za obratovanje. "Mi sklopu regijskega centra, če- Kranj: "Odpadke bomo odva- bomo nemoteno delali na- prav Se ni urejeno sortiranje žali nemoteno, tako kot do se- prej, " je povedal Sebastijaii odpadkov. Kdaj bo to urejeno, daj." Stane Štraus, podžupan Zupane, direktor Komunale danes ne ve niti vedeževaika, Mestne občine Kranj, je pove- Kranj, in pojasnil: "Nova dvil- saj so bili roki že veĆ jih bodo v bankâh najeli zaposleni zd določen Čas, začđsno brezposelni in mlade družine. DrŽava bo jamstva lahko izdajala najdlje do konca prihodnjega leta. GORENJSKA t Hiše naj bodo, bloki pa ne Civilna iniciativa Koknca Mlaka se ne strinja s predlaganim načrtom gradnje n<>vesoseskenaobrr^očju Mlake-zahod Kranjska svetniki so osnutek dokunienta na seji prejšnji teden sicer sprejeli, a s itevilnimi pripom* banni. ZDRAVJE & LEPOTA Kožne bolezni, povezane s soncem "Klima sonce in toplota vpirvajo na to. da se v poletnem času pojavijo bolezr.i kože, ki za druge mesece niso ziačilne. Sončii žarki delujejo na kožo samo negat.vno," pravi prof. df. Igcř Bartenjev, speíiaiíst derma- luveneiulogij«. EKONOMIJA Še vedno brez prihodkov Delavci škofjeloškega LTH so v veil ni primerov le prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, vendar so že Sest mcii-i. uivi T Vsaj malo si bodo lahko opomogi lele a\igusta. VREME Danes ho jasno, pihal bo vđer. Jutri bo sončno zjug:rzahod-tvkcm. Zvečer in v noči na četrtek se bo pooblačilo. V četrtek bo pretd^no jasno. jutri: sončno CO lf> o 4 i i 2 POLITIK i t\ danka, zavrl 'GORENJSKI GLAS torek, 14. julija 2000 UUBgANA Praznik v spomin Primoža Trubarja Skupina poslancev koalicijskih strank za nov državni.praznik predlaga dan Primoža Trubarja, ki bi ga praznovali S. junija, na domnevni dan rojstva tega velikega Slovenca. Novi praznik ne bi bil deia prost dan. Predlog novele zakona o praznikih in dela prostih dnevih so minuli teden v državnem zboru predstavili poslanci Samo Bevk in Majda Potrata (SD) ter Franc Žnidarštč (OeSUS) in Borut Sajovic (LDS). Samo Bevk je poudaril izjemen pomen, ki ga je imel Primož Trubar kot utemeljitelj slovenskega knjižnega iezika, prvi slovenski pisatelj in osrednja osebnost slovenskega protestan* tizma. *'Zato predlagamo, da se tudi na simbolni ravni pri* zna njegova zgodovinska vloga, tako da njegov spomin traj* no zabeležimo z državnim praznikom." Borut Sajovic pa je dodal, da je bil Primož Trubar prvi slovenski liberalni demo» krat, ki naj bi se z odločno zahtevo po Šolanju deklet že v 16, stoletju zavzemal za enakopravnost spolov. M. R. kran) Javna predstavitev parka Vlada je na seji minuli teden med drugim sprejela uredbo o regijskem* parku KamniŠko-Savinjske Alpe za javno predstavitev v občinah, ki ležijo znotraj predlaganega regijskega parka. Na Gorenjskem so to občine Kamnik, Preddvor in jezersko, javna predstavitev bo trajala od 1. septembra do 31. oktobra. Na podlagi pripomb z javne predstavitve, do se bodo opredelili tudi strokovnjaki, bodo na katerih se ministrstvu za okolje in prostor prifX'avili predlog uredbe o regijskem parku KamniŠko-Savinjske Alpe. S tem Želijo zagotoviti ohranitev biotske raznovrstnosti na območju, predlaganem za zavarovanje, saj so tu tudi območja, ki se uvrščajo v evropsko ekololko omrežje Natura 2000 oziroma imajo status potencialnega posebnega ohranitvenega območja. Park naj bi upravljal javni zavod. M. R. arih izŽTtbunemu naročniku časopisa Gorenjski Glas i Avtokarto prejme Franc Homec iz Gorenje vasi. KOTIČ€K ZA NAROČNIKE Zvesti Gorenjskemu glasu Prav na koncu mesteca Tržič Živita jožica in Andrej Meglič. Jožica je v Prekmurju končala trgovsko šolo, nato se je iz družine s petimi otroki preselila v Tržič k očetu in se zapo- slila v Mercatorju. Ko je spoznala Andreja, po poklicu strojnega ključavničarja» zaposlenega v Lepenki» sta si ustvarila družino s štirimi otroki. Zdaj imata že dva odrasla vnuka in dve mali vnukinji, ki ju obožujeta. Pravita, da so to njuni sončki, in če nič drugega, ju oni "držijo pokonci". Andrej je bil poleg službe več kot petdeset let operativen gasilec in je bil veliko zdoma. Odkar sta v pokoju, veliko delata na vrtu, sedita v senci, se sprehajata, gobarita in nabirata rožice za čaj. Vesela sta, da sta zdrava, se razumeta in si pomagata. Na Gorenjski glas je bil naročen že Andrejev oče^ zasluge za to pa je imeta njegova mama. ki ni bila zaposlena In ga je rada brala. Nato |e naročnino prevzel Andrej, kl mu je vSeC, da je v njem dovolj široko zajetih veliko tem. Še več informacij, recimo glede politike, pa dobi na televiziji. )ožica pregleda recepte (mimogrede: speče odličen ribezov itrudelj), všeč so ji priloge. Rodnega Prekmurja ne pogreša preveč, saj pravi, da je najlepše tam, kjer si ustvariš dom. D. K. Simbol naše moči in odločnosti Prek štiri tisoč udeležencev 24. spominskega pohoda na Triglav je nagovoril tudi predsednik države Dani o Turk. Matïîa Rant udeleženci zgodovinskega ......................................................vzpona na Triglav junija Rudno polje na Pokljuki • "V 25)91, ko fe na zasneženem zavesti našega naroda ni vrhu Triglava spet zaplapo- močnejšega simbola samo* lala slovenska zastava» za- bitnosti in življenjske volje stava nove samostojne slo- Slovencev, kot je Triglav. V venske države. To simbolno našein zgodovinskem spo* sporočilo, je dodal Turk, se minu pa ni moinejše vsebi- vsako leto vsaj enkrat pono- ne, kot je vpll^ina narodno- vi s ispominskim pohodorti osvobodilnega boja, ki je na Triglav. Čeprav je po nje- odločilno oblikoval našo za- govern prav, da ob tej privest o nas Slovencih kot na- ložnosti obujamo spomine rodu in postavil neuničljive na preteklost, pa naj bi bilo podlage našega domoljub- sporočilo pohoda na Triglav ja. " je zbrane na Rudnem namenjeno predvsem naši prihodnosti. "Triglav simbolizira našo moč in odloč- Udeležence 24. spominskega pohoda na Triglav je nagovoril predsednik države Danilo TUrk. / fo» ahm cuIovk polju na Pokljuki, med katerimi so bili tudi nekdanji predsednik republike Milan nost, našo sposobnost pre- zval Tíirk. Od nas in od na- krepiti podjetnost," je še de- Kučan s soprogo in pred- magovati težave in vedno ših današnjih odločitev bo jal Tiirk. aednik državnega sveta Blaž znova priti na vrh," je po- namreč odvisno, je še pove- Letos se je 24. pohoda na Kavčič. nagovorQ předšed- udaril Turk in dodal, da je dal, kako bomo zagotovili Triglav, ki so ga organizira- nik diiave Danilo Tiirk. sposobnost zbrati voljo in dobro prihodnost otrokom li Združenje Borcev za vred- Triglav, je poudaril Tiirk, premagati težave tudi tisto, in vnukom. Prepričan je, da note NOB, Združenje vete- je tudi pomemben kulturni kar potrebujemo v današ- je obdobje hitrih in neza- ranov vojne za Slovenijo, simbol in simbol naše vere njih razmerah, ko je svet in služenih dobičkov minilo, združenje Sever in Zveza v prihodnost. To vero v pri- z njim tudi Slovenija v kri- za napredek pa se bo treba slovenskih častnikov, udele- ži. "Os krize je tudi čas, kn potniditi. "Delati bo treba žiio okoli Štiri tisoč pohod- postane jasno, da so refor- bolje in predvsem drugače, nikov, med njimi 179 bor- hodnost so po njegovih besedah izkazali udeleženci v partizanskih patrolah, ki so me nujne, in ko odlaganje Delavnosti imamo seveda cev, 324 veteranov, sto prise leta 1944 povzpeli na Tri- nujnih rešitev ni več ražu- dovolj, toda to ne zadošča padnikov združenja Sever glav in na njegovem vrhu simbolično razvili sloven- mno. To je čas odločnosti, več. Delo mora vsebovati in petdeset pripadnikov čas za močno voljo in za vse več znanja. Razvijali združenja slovenskih čast- sko zastavo, in znova tudi prodorno odločanje," je po- moramo ustvarjalnost in nikov. Medvode Na čelu regijskega odbora Vlasta Sagadin V Zgornjih Pirnjiah so minuli teden pripravili občni zbor občinskega odbora NSi Medvode in sejo regijskega odbora Gorenjska 2. Za novo predsednico regijsk^a odbora so izvolili Vlasto Sagadin^ ki je tudi predsednica mestnega odbora NSi Kranj. M. R. pb edo vor Slovesnost v Kokri Ob obletnici poiiga vasi pred 67 leti. ko se je okupator iz maščevanja znesel nad tamkajšnjimi civilisti, bo občinski odbor borcev za vrednote N06 Preddvor v Kokri v soboto ob 10. uri na trgu pred cerkvijo v Kokri pripravil spominsko slovesnost. M. R. Zadovoljni z novimi razmerami na cesti Matevž Pintar se tudi ponudbe na stoj ni» cah ob cerkvi. Prebivalce Brezij smo ^traîne ceste, kmetijske ali Dobra Četrtina je mnenja, druge zelene povt^ine, 12 od- naj ostanejo spominki, ka» Tri petine vprašanih je z stotkov predlaga parkiiiSČe * kršne prodajajo sedaj, in 13 naši anketi povprašali po novimi razmerami na cesti in štirje odstotki prostor za odstotkov, da bi bilo treba vse zadovoljnih, slaba četrtina se gradnjo mrističnih kapacitet, stojnice umakniti ter promet med novimi križišči nikakor Osem odstotkov se ni moglo in trgovino umakniti iz cen- ne znajde, 11 odstotkov pa odločiti za nobeno od pomi- tra vasi. mnenju o novi cestni povezavi med Črnivcem in Brez-jami ter navezavi na magistralno cesto in avtocesto. meni, da v primerjavi s prejš- jenih možnosti. VeČina Ostanek nekdanje magi- nio ureditvijo ni bistvenih meni, da bi na stojnicah ob Lepa hvala vsem, ki ste si vzeli Čas in sodelovali v anke- stralne ceste so razgradili, sprememb. Dobre tri Četrti- cerkvi na Brezjah morali po- ti. V Klicnem studiu slepih zato nas je zanimalo, kaj bi ne sodelujočih si želi na me- nujati kvalitetne izdelke do- smo dosegljivi na številki si krajani želeli imeti na stu, kjer so pred kratkim ra2- mače in umetne obrti» tudi 04/5116 404, veseli bomo tem mestu. Dotaknili smo gradili ostanek nekdanje ma- takšne z nabožno vsebino, vašega kiica. Kij N i 3% kibrtti« proi^ajajo zda^ GORENJSKI GLAS torek, 14. julija zoog KTU; LNO 3 Jamstvo za posojila občanom Država bo namenila 350 milijonov evrov za jamstva pri posojilih, ki jih bodo v bankah najeli zaposleni za določen čas, začasno brezposelni in mlarfe družine. CVFTO Zaplotn i k Ljubljana • Vlada je na Četrtkovi seji sprejela predlog zakona o iamstveni shemi za fizične osebe in predlagala državnemu zboru, da ga sprejme po hitrem postopku. S predlaganim zakonom naj bi ohranili običajno kupno moč skupin prebivalstva, ki jih je Icriza najbolj prizade- b oz. so pri potrošnji najbolj previdne. Med takžne skupi* ne sodijo zaposleni za določen čas, ki imajo zaradi tega otežen dostop do bančnih posojil, mlade družine, za katere vlada meni, da potrebujejo dodatne spodbude, in ljudje, ki so zaradi gospodar» Do poso|il z jamstvom države bodo upravičeni tudi ljudje« ki so po lanskem 1. oktobru stali ske krize začasno izgubili brez zaposlrtve. Na Gorenjskem )e bil vtem času med najodme/nejšimi*5teČaj ško^eloškega delo in so se znašli v težkem LTH-ja. Na sliki: delavci LTH-ja / foto; tma om socialnem položaju. Kot je po četrtkovi seji via- nja. Pri najemanju posojil z če v Sloveniji na posamezne- stveno shemo za podjetja) de pojasnil minister za fi- državnim jamstvom bodo ve- ga člana mlade družine. Dr- izvajala SID banka (Sloven- nance Franc Križanič, bo dr- Ijale določene omejitve. Po- žava bo pri posojilih zaposle- ska izvozna in razvojna žava namenila tristo milijo- sojilo z državnim jamstvom nim za določen čas in mla- banka), ki bo javno povabila nov evrov jamstev za posojila bodo îahko najeli le tisti za- dim družinam jamčila 50- banke k oddaji ponudb in odstotno, jamstvo pa bo izda- potlej z izbranimi bankami _ la le za posojila, zavarovana s sklenQa pogodbo. Prednost . , , , . , ... hipoteko ali zemljiškim dol- pri izboru bodo imele ban- Vlada bo po spreietiu zakona sprejela še podzakonske ^^^ ^ nepremičnini, z od- ke, ki bodo ponudile posoji- akte, prva posojila 2 državnim jamstvom pa naj bi bila piadino dobo do dvajset let la z nižjo efektivno obre- na voljo ob koncu avgusta ali v začetku septembra, in z glavnico, ki znaša naj- stno mero. Banke, ki bodo Država bo lahko izdajala jamstva najdlje do konca manj pet tisoč in največ dve- sodelovale v jamstveni she- prihodnjega leta. sto tisoč evrov. Za posojila mi, bodo morale prevzeti Zdčdsno brezposelaiin bo nase tudi del tveganj. Unov- , jamČiJa stoodstotno, posojilo Čena jamstva bo izterjevala bo možno najeti za največ davčna uprava, ta bo pri zaposlenim za določen Čas in posleni za določen Čas, ki so deset let» zavarovati ga bo tre- tem odločala v skladu s za mlade družine ter petde- vtrehmesedhprednajetjem ba z upravno izplačilno pre* predpisi, ki urejajo odpis, set milijonov evrov za posoji- posojila imeli povprečno pla- povedjo na plačo, ki jo bo odlog in obročno odplačilo la ljudem, ki so po 1. oktobru io v višini največ i,5-kratnika prejel v času poplačila posoji- davčnega dolga. Če začasno lani zaradi stečaja podjetja ali povprečne plače v Sloveniji. la, glavnica pa bo lahko zna- brezposelni ne bo imel de- prisilne poravnave izgubili Za mlade družine, kot jih do- šala največ dva tisoč evrov za narja, ki bi ga davčni organ zaposlitev in ne morejo več loča zakon o nacionalni sta- vsako polno leto, ki posojilo- lahko zajel z izvršbo, bo na redno poravnavati obvezno- novanjski varčevalni shemi jemalcu manjka do polne predlog posojilojemalca od-sti za že najeta posojila oz. so in subvencijah mladim dru- upokojitvene starosti, vendar ložil plačilo dolga dotlej, do- zaradi manjših dohodkov žinam, je pogoj, da njihovi največ deset tisoč evrov. kler si ne bo zagotovil red prisiljeni zmanjšati porabo skupni dohodki ne presegajo Jamstveno shemo za ob- nih virov dohodka ali dru- pod raven nomialnega življe- polovice letne povprečne pla- čane bo (podobno kot jam- gega premoženja. Blesteli tudi trije gorenjski dijaki 4 1- stran odstotka dijakov in 89,21 odstotka ostalih. Najvišji Izpitov spomladanskega možen splošni uspeh, kar roka poklicne mature pa se pomeni, da so zbrali 23 ožije na 165 srednjih šolah in roma 20 točk, je letos dose-organizacijah za izobraževa- glo 31 kandidatov, med nji-nje odraslih udeležilo 9506 mi štirje iz gorenjskih izob-kandidatov, od tega 7207 di- raže va Inih ustanov. Zlati jakov in 2299 drugih. V go- maturantje iz Gorenjske so renjski regiji je poklicno Majda Košir, Sebastjan Žic, maturo opravljale 815 kan- Nina tušina in Urša Šv^gd. didatov. Od 8646 kandida- Vseh zlatih matuiantov pri tov, ki so poklicno maturo spomladanskem roku po-opravljali prvič v celoti, je klicne mature, kar pomeni, maturo uspešno opravilo da so dosegli 22 oziroma 23 7790 kandidatov ali 90,10 točk ali pri prekvalifikaciji odstotka (lani 88,48 odstot- oziroma izboljševanju 20 ka). Uspešnih je bilo 90,30 točk, je biio 145. Kkanj Včeraj začetek razprodaj Slovenski trgovci so včeraj začeli s poletnimi razprodajami tekstila ifi obutve. Čeprav je večina trgovcev že pred uradnim začetkom znižala cene, so nekateri ob razprodaji občutno znižali cene. Tako smo lahko opazili, da so v blejski Sportini cene spustili tudi do 70 odstotkov, Hervis in Inter- sport do 50 odstotkov, enako tudi ljubljanski Emporium, v Modiani pa od 40 do 60 odstotkov. Poletne razprodaje določajo trgovci sami, ponavadi trajajo od dveh do treh tednov, zakonska omejitev je 60 dni. B. B. Projekt tisočletja? C navezovcdna ccsta Jeprca- nitev, nujno potrebna, in izra- StanežiČe-Brod projekt ti- žili upanje, da bo to dejstvo sočletja. k$r se ne ve, kdaj prispevalo k uvr^tiH msd pri- bo igrajma?" je bilo slisti oritete v novdi noveliran wd- vprašanje k pred začetkom jav- onalni program, ki se pripravne seznanitve s spremenjenimi Jja. O tempa bo seveda končno r^tvami dopolnjenega osnut- odločitev sprdel parlament. ka državnega prostorskœa na- Pa je ta cesta potrebm, hy črta za to cesto, kije ^.julija sploh bo prinesla MedvošČa- potekala v Medvodah. Dejstvo nom in Medancem, ki so sesije, da so predstavniki države cer v majhnem številu zbrali priHi z namenom seznanitve na seznanitvi? To vprašanjeje javnosti s spremembami, ki so bilo večkrat zastavljeno. Kekdo nastale na podlagi pripomb z Je celo rekel, da bodo Medvoš- javne razgrnitve konec pretekle- iani dobili fe več hrupa in pli-ga ieta. Z določenimi ureditva- nov, obmoH^e Mednega pa se mi namreč posegc^o z unaj oí^ bo popdrtoma degradiralo, dimoma, ki jehU javno razgrnjen. ïati je bilo tudi, da bo cesta Zanimivo pa, da je bilo med največ pňnesla Ško^eločanom zainteresirano javnos^o poleg in Kranjčarj)m. Predstavniki konkretnih r^tev največ vpra- države se s tem niso strinjali in šanj povezanih z začetkom postregli so sicer s pribiiinim gradnje, odgovora pa od pnso- podatkom, pa vendarle, da se tnih razlagfikev niso mogli do- okrog dve tretjini vozil na tej bili. Predstavnikov z Ministr- cesti generira iz Medvod in stva za promet ni biio, ne giede naprej iz priključkov, torej da na to pa je bilo rečeno, da odgo' jo večinoma obremenjujejo i^ora, kdaj se bo ïliripasovnica prav MedvoiČani. Pa k nekaj prot i Ljubljani začela graditi, je pomembno, zakaj so prisotni trenutno ne more dati nihče, da želeli dobiti informacijo o za^ ta oseba sploh ne obstaja, ne le. Četku gradnje. Na celotni trasi da ni priSa v Medvode. Nave- je za rušitev predvidenih okrog zovalna cesta Jeprca-Stanežiče- jj objektov, pol^ tega so plom- Brod je namreč vključena v do- he tudi na nekaterih zemljiš- datni progrçim resolucije o nad- i^h. Lastniki so terjali cdgovo - onalriem programu gradnje av- re. "jaz želim novo hišo, načrt tocest. S tem je bila dana pra- dam narediti, pa nimam de^ vna podlagi za začetek postop- narja za gradnjo, " je nekdo ka umeščanja te ceste v prostor, simbolično Dpisai, kako pote- ne predvideva pa ta dokument kajo zadeve pri gradnji cest. Še niti virov finar\dranja, pa tudi najbolj konkretno, kar so sliáa- ne dir\am ike gradnje. So se pa H, je bilo, da je na mera gradnje predstavniki države strinjali, resna in da načrtov ne delajo da je ta cesta, dede na obreme- kar na zalogo. Gorenjski Glas OOCOVORMA UREDNICA Marija NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICE Cveto Zaplotn ik Danica Zavrl Žlebir UREDNIŠTVO NOVíNARji-ljREDNíKl: 6o$1jan Bogataj, Alenka Brun. Iger KavčĆ. Suzano P. Kovade. UrU Petemd, Ma^a Rant Stojan S^. Vilma StanosDik Simon idk, Cveto Zapbtnik, Danka Zavrl Žlebir, Šte^n Žar^; $talni soddavd: Mdj^m Ahaô^ Maja Benoncel), Matjaž Cregorič, Atm h^drlttun. Jg^ Košnjek, Milena MikUvô^ Miha Nagl^č, Jasna Palddin, Marjeta Srrxi^lnibr. Ana V^ol^ak OB U KOWA ZASNOVA Jem?i Stritar. I bvarStritar d. o.o. TEHNIČNI UREDNîK Grega Flajnik FOTOGRAFIJA ina Doki, Gorazd Kavčič LEKTORICA Marte Vozlič VODJA OGU^S N EGA TRŽ E N JA Mateja Žvtžaj GORENJSKI ClAS (ISSN 03^-6666) je regiSTiirana bUgovna m storitvena znamk» pod St 9771961 pr^ Uradu ftS 24 Jnuleklualno Ivbinitiv. In izdajatelj; Co^j^ki g^ac, d.p.o,, Kranj / Dirtlnorka: Marin Voki>k / Naslov: Blefw«i»ev3 cesta 4 4000 Ktanj 04/20142 00, fax: 04/20142 i},e«mail: infb^g-gtas.si; rti»li oglasi in osmrtnice, tel.; 04/201 41471 Delovn fas: ed pon»d«jka do ^errtk« n«preklnř«no od S de ure, petek oó 8. do 16. ure, sobole nedefjc In prazniki zaprte. / Cor«nj5kl glas Je pdtedfllk. izbaj« ob torkih In petkih, v nakUdt aa.ooo jzvodov / Redne prl'ogf: Moja Gorenjska, Letopis Corenjtka {enkrat letno) în devet lokalnih jrtlog / Tisk: Druck Carinthia CrrbH & CoKG, St. Vett/OJan {Št Vid na Glini), Asf$irl)a / Naročiti na: wl.: 04/1014241 / Ceoaixvoda; 1,35 EUP, leina na« rofrimat 140^ ÊUR: Redni plaíniW Imajo lo % popusta, polletni 20% popusta, letni 35 % popusu; w cen« vfaeur>8 n DDV po stopnji 8,5%: fiar©ťnina se upoSte« od Slevil-ke fasopksa do pisnega pr^lica, ki velja od zaselka rtaslednpegs obračunskega ol>dobfa Oela 42 a 4 GORENJSKA « GORENJSKI GLAS torek, 14. juiija 2009 Kulinarika in glasba Navdušeni ljubitelji dobre hrane in pijače na prvem festivalu kulinarike, vina in harmonike. Marjana Amačjć Zanimivo je, da je bUo po- ko ill Ki^ijsko Goro obsUjâ ..............................................................................dobra povezava, zato bomo Kranjska Gora • Ker obisko- projekt tudi v prihodnje prav valcem turistične Kranjske gotovo nadaljevali in ga ver- Gore ie dolgo ni dovolj samo jetno tudi širili čez obe meji obilje naravnih lepot in udo- v Italijo in Avstrijo." bna namestitev, jim turistični debvd tudi to poletje pri- sebej veliko zanimanje za pravljajo pester program kul- tako imenovane slow food tumih, športnih in zabavnih večeqe, na katerih so se prireditev. Pretekli konec predstavili trije vrhunski ku- tedna so pripravili še posebej harji: Ana Roš 12 Hiše Fran- atraJctiven dogodek - prvi ko, Janez Bratovi iz restavra- Kranjskogorski festival kut dje JB ter "domači" Eric Ro- narike in vina ob zvokih har- ucher iz Hit AJpanee. Obis- monike» na katerega so, kot kovala so z navdušenjem pravijo, povabili vse, ki jim spremljali na tekmovanje in kulinarika pomeni posel, sodelovali pri pripravi praže- strast in ljubezen. "Priredi- nega krompirja, )edi iz kaše tev je bila kljub slabemu vre- ter jedi na žlico, poseben usmenu obiskana po pričako- peh pa so, kot ps'avi Topol-vanjih, zato smo lahko zado- šek, doživele otroške delavni-voljni," ocenjuje Aleš Topol- ce, predvsem tista, v kateri so šek. direktor podjetja Hit A]- s Cirilo Rabič iz hiše Pr' Katr pinea, ]d je organiziralo festi» na Dovjem pekli slasten doval. "Kot kaže. med kulinari- mač kruh. Obiskovalci so od četrtka do sobote lahko kuhati» okušali in uživali ob zvokih harmonik, j foi«: aais bjo««« JesENics Na obisku prijatelji iz Nagolda Jesenice so minulo soboto obiskali predstavniki pobratene nemške občine Nagofd na čelu z novim županom jurenom Grossmannom. Gostitelji so jim razkazali mesto in jim predstavili najpomembnejle projekte. Kot je povedal župan Jesenic Tomaž Tom Mencinger, je Občina jesenice z Nagol- dom pobratena od leta 1994. Zlasti zgledno je sodelovanje Fotografskega društva Jeser^ice s foto iclubom iz Nagolda ter sodelovanje glasbenih šol Iz obeh mest. V bodoče bi partnerstvo radi Še nadgradili s konkretnimi projekti s področja gospodarstva, turizma, izobraževdnja In izmenjave dijakov ter študentov... Nemški pnjatelji so Jeseničane povabili na letošnji adventní trg v Nagold, kjer bi íahko postavili stojnico z značilnimi izdelki. Prihodnje leto bodo organizirali nogometni turr>ir mladih nogometašev 12 obeh mesj, leta 2012, ko bo Nagold postal mesto parkov, pa bi Jesenice lahko predstavile tudi najbolj značilno cvetlico - narciso oziro* ma ključavnico. U. P. RADOVyiCA Svetnik Urbane vendarle odstopa Prejšnji teden je na začetku redne seje radovljiškega občinskega sveta svetnik Janez Urbane (e-Kolo) preklical svojo odstopno Izjavo s konca maja. Preklic je obrazložil z dej« stvom, da v času do julijske seje občinskega sveta občina ne bi mogla izpeljati vseh postopkov za njegovo zamenjavo z Andrejem Avsenskom in bi zato - z enim opozicijskim svetnikom manj • na sredini seji lažje dosegla dvotretjinsko po. trditev novega statuta. Ker novi statut občine na zadnji sej ni bil sprejet in ker je župan z dnevnega reda umaknil točko o spremembi zasidalnega načrta za območje za nekdanjim Merkurjem v Lescah, se je Urbane po končani seji vendarle odloči), da odstopa z mesta občinskega svetnika. M. A. Sama se mora preživeti "Sem optimist, rezultate bomo kmalu lahko tudi pokazali," je prepričan Jelko Gros, ki bo kot direktor na novo ustanovljenega Zavoda RS za šport Planica vodil gradnjo nordijskega centra v Planici. Makiana AHAČIČ Planica « Država je Zavod za šport Planica ustanovila konec preteklega mesteca z namenom. da tako poskrbi za upravljanje Planice in s tem državnega premoženja, pa tu<^ za informatiko v Sportu in šport mladine, Za direktorja zavoda je imenovala Jelka Grosa, nekdanjega trenerja slovenske skakalne reprezentance . Katere so ta čas vaše prioritete? "Prioritete so že postavljene: skozi sredstva struktur- JelkoCros nih skladov Planico spraviti do razvoja dejavnosti, da sc slovenskega r^oda; če jo na pisali smo pogodbo z izvajal- zemljišča? EU naj bi za Planico namenila skoraj štirideset milijonov evTov, kar je S5 odstotkov vseh potrebnih sredstev? So ta že na razpolago? "Za dela, Id so v teku, so sredstva zagotovljena v proračunu. Pravzaprav se bomo morali zelo potniditi, da bomo lahko porabili vsa sredstva, ki so za Planico že zagotovljena. Tako smo pravkar zaključili Studijo vplivov rxa okolje» ki jo moramo oddati na ministrstvo za okolje in prostor, ker predstavlja enega od pogojev za pridobitev evropskih sredstev." So zagotovljena tudi vsa bo sposobna sama preživeti leto obišče več kot petdeset ti- cem, v teku je javno naročilo Trenutno imamo odkup- To pa bo takrat, ko bo obis- soč ljudi, se je zagotovo spo- za letalnico, ki mora biti na- Ijenih zadosti zemljiSč, na kovalce sposobna zadržati dalj Časa in jim seveda nekaj sobna preživeti tudi sama Ce bi tak center z enakim ponuditi. Vse leto, ne le po- razmerami postavili v sredi zimi. Samo od športnikov se šče Slovenije, bi porabil vsa red do svetovnega prvenstva katerih lahko delamo: tudi v poletih prihodnje leto. Po- zemljišča, na katerih bomo v stopki se zaradi že tradido- prihodnjem letu gradili ska- nalnih pritožb gradbenikov kalnice, so že v lasti države. vlečejo, a prepričan sem. da Tekaški stadion in centralni bo spodnji del letalnice do turistično informacijski ob- konca leta obnovljen, kar jekt, ki sta na zemljišču šem mnenju ponuja Plani- Kaj se zdaj dogaja v Plani- Planid obeta boljše čase. V agrarne skupnosti, na kate- ne da preživeti." Kai je tisto več, kar po va dvajset let, da hi k\ ustvarili sloves, kot ga ima Planica." ca v primerjavi s potendal- xiurá drugimi lokadjami za nordi jsld cente r? d? leku je Ludl «uliilekluirji iia- rem še ni prišlo do razmejit- "Na zunaj ni še ničesar vi- tečaj ža celovito urejenost ve solastnega premoženja, deti, a d<^janje je v resnid Planice z vsemi objekti vred, pa sta za gradnjo na vrsti leta 'Planica je skozi bogato zelo intenzivno: razpis za ki bo končan v sredini okto- 2001 in do takrat se bomo ^odo\1no postala identiteta žičnico je že pod streho, pod- bra." morali dogovoriti z lastniki, " À muzej Simon Šubic trstvo za kulturo, štiristo tisoč pa Ustanova Avgusta Delavca, ki so jo lani prav v ta namen ustanovili Planinska zveza Slovenije (PZS), Slovenski gomiški klub Skala in Planinsko društvo Dovje- Mojstrana. "Finandranje je doslej potekalo brez zapletov, taài za letos ne pričakujemo večjih težav pri držav» so že imenovali ožjo strokov- ke Danilo Tûik, dodaja Er- nih in evropskih sredstvih. Planinska zveza Slovenije želi na Triglavu postaviti repliko Aljaževega sto pa, original pa zaradi njegove zaščite v novi Slovenski planinski muzej v Mojstrani, ki ga bodo odprli avgusta prihodnje leto. no skupino. Odprtje Sloven žen. Bistveno težja je letos situad- Mojstrana • Gradnjo Sloven- skega planinskega muzeja Predvidena vrednost inve- ja pri zbiranju donadj v okvi- skega planinskega muzeja v bo 7. avgusta 2010. na praz- stidje je 3,2 milijona evrov, ru Ustanove Avgusta Dolen- Mojstrani bodo po napove- nik občine Kranjska Gora in od tega bodo polovico prido- ca, še vedno pa smo optimi- dih vodje projekta Mira Erže- ob 115-letnid postavitve Alja- bili iz strukturnih sWadov sti in pričaloijemo, da bo na končali do konca jiilija, v žcvega stolpa na vrh Trigla- EU za spodbujanje regional- ludi fmaiičiii del projekla re- drugem delu projekta pa bo treba oblikovati še vsebinsko va. Udeležbo na slovesnosti nega razvoja, 650 tisoč evrov aliziran, kot smo načrtovali. ob odprtju muzeja je že na- bo prispevala občina Kranj- Od štiristo tisoč evrov smo zasnovo muzeja. V ta namen povedal predsednik republi- ska Gora, petsto tisoč minis- sicer doslej 2brali 216 tisoč evrov," je še pojasnil Eržen. V novi Slovenski planinski muzej želi PZS presta\dti tudi originalni Aljažev stolp, od leta 1999 kulturni spomenik državnega pomena, na vrhu Triglava pa postaviti njegovo repliko. Kot je pojasnil predsednik PZS Franc Ekar, je stolp po 115 letih že zelo načel zob časa, zato ga želijo ohraniti in zaščiti s tem, da postane osrednji muzejski eksponat v Mojstrani. Prestavitev stolpa mora sicca* še odobriti zavod za varstvo kulturne dedišd-ne. PZS si obenem prizadeva, da bi ji dodelili tudi skrb- S loven ski planinci V Mojstrani že dobiva končno podoboj sedaj morajo oblikovati še ništvo in upravljanje novega njegovo vsebinsko zasnovo. / ^10 ^zs "turna" vrh Triglava. GORENJSKI GLAS torek. 14. julija 2009 GORENJSKA 5 Hiše naj bodo / bloki ne Civilna iniciativa Kokrica Mlaka se ne strinja s predlaganim načrtom gradnje nove soseske na območju Mlake • zahod. Kranjski svetniki so osnutek dokumenta sicer sprejeli, a s številnimi pripombami. su2ana P. Kovačič je, za âvtomobiJe pa vaxova- ..............................................................................na garažna hila ... "V novi Kranj • Območje Mlaka • za- soseski so predvideni dom hod, ki je zdaj pretežno za starejše občane za přibliž- gozdnato in deloma travnato no 150 oseb {investitor še ni območje, je predvideno za znan, op. a.), otroški vrtec, posIovno-stanovanjsko grad- otr^ko igrišče, ribnik/' je njo; investitor je Hypo lea- našteval Ulčar. Ni pa narav- sing. Že iani v času poletnih nost povedal, koliko bo pri- počitnic je tekel postopek seJjenih stanovalcev, tako je javne razgrnitve, a so imeli šlo na seji Ix^lj za ugibanja: predvsem okoliški prebivalci 2100, 1800, celo 2700? Za na načrt veliko pripomb. primeijavoivobstoječemna- Kranjski svetniki so tako selju Mlaka je zdaj od 1400 prejšnjo sredo dobili na do 1500 prebivalcev. Gvilna območje Mlaka • zahod, ki je zdaj pretežno gozdnato in mizo dopolnjeni osnutek iniciativa Kokrica Mlaka ima območje, je predvideno za poslovno- Odloka o obânskem podr(^ - njihov dopis so dobili tudi stanovanjsko gradnjo. / f«»: n« Dok. bnem prostorskem načrtu svetniki - pripombe. Pristali območja Mlaka - zahod. Bo- bodo samo gradnjo nizkih rjajo v civilni iniciativi • • « Svetniki so sprejeli osnu- rul Ulčar iz Regijske razvoj- blokov, kar pomeni največ Svetnica Petra Mohorčič je tek dokumenta, kar nekaj ne družbe je povedal, da naj klet, pritličje, eno nadstropje povedala, da krajani ne na- pa jih je menilo, da so pri- bi bilo več individualne grad- in mansarda, zdaj sta v načr- sprotujejo gradnji, nasprotu» pombe civilne iniciative res- nje kot v prvotnem načrtu, tih predvideni dodatni dve jejo pa gradnji blokov. Swt- ne in da bo §e boij treba prida to več zelenih pasov, ki nadstropji. Glede na skupno nik Lojze Potočnik pa je za- sluhniti lokalnim prebival- bodo služili tudi za odmik števJo novih prebivalcev, je stavJ Se eno aktualno vpra- cem. Javna razgrnitev doku- od obstoječega naselja, da pred gradnjo nujno treba Sanje: kakšna je in bo v pri- menta tokrat ne bo v času, bodo stanovanjski bloki nižji zgraditi vso manjkajočo jav- hodnjih nekaj letih sploh ko so ljudje na počitnicah, za eno nadstropje, da bo več no infi^strukturo v Krajevni kupna moč na trgu nepre- kot je bilo lanj, ampak šele površin za pešce in kolesar- skupnosti Kokrica, Še opoza» mičnin. septembra. V Čakajo na računsko sodišče Škofjeloški občinski svetniki so soglasno sprejeli sklep, da poslovanje občine s Cestnim podjetjem Kranj v zadnjih treh letih pregleda računsko sodišče. BoJttan Bogatai laščeni delavci občine moč- normalno je. da obdna ne močno oSkodcvan. Drti pa. ško^a Loka • Komisija za no zaupajo m prisegajo na kakovostno sodelovanje z upošteva komercialnega po- da bi kak posel morda izpe-pusta/' je eno od ugotovitev Ijali ugodneje, nekatere izpe- preprečevanje korupcije je njimi že vrsto let," je ugoto- nadzornikov cçisala Zorica Ijali manj po domaČe," je lani ugotovila sum korupcije vitve na sej i občinskega sveta , Skorc. "Škoda, da odbor ni svetnikom odgovarjal Vrani- veČ gorenjskih Županov. strnil predsednik nadzorne- pregledal več pogodb, saj čar in kot lezdtat njiiiovega me DDV. Prodajalec zbira naročila od 10. do 17. julija in sprejema samo naročila 2 vplačano ao-odstotno varščino zfi resnost ponudbe (v primeru, da naročnik odpove naročilo varščino zadrži prodajalec). Predviden rok dobave je 31. julij 2009. Prodaja se po sistemu videno kupljeno (pn^dajalec ne daje garancije). Količina je omejena, zato imajo prednost naročniki, ki prej vplačajo varščino. Kupec mora pred prevzemom na dvoriiču prodaja ca vplačati preostali znesek kupnine. informacije o prodaji se dobi na telefon: 04/50 25139 ' ga. Irena Stojilova web naslov: www.lth.si 89.8 91.1 96.3 Gorenjski prijateîj RADIO SORA Radio Sora d.o.o., Kapucinski trg 4,4220 Škofja Loka, tel.; 04/506 SO 50; řax: 04/506 5 0 60, e-mail: înfo^â dio-sora .si L É 6 ! ••••«• •« Éé il : vilma. sUinovnik^g-^as. si GORENJSKI GLAS torek, 14. julija aooo Evropske prvakinje golfistke iz Nemčije Na Bledu seje v soboto s finalnimi obračuni končalo Evropsko ekipno amatersko prvenstvo za ženske v golfu. Tekmovalo je 18 ekip. Zmagale so Nemke, dmge so bile Angležinje» tretje Fr čl nco^ I r I j e, CeUte pa favontmje prvenstva Španke, za katere j igrala tudi nosilka srebrne medalje s Sredozemskih iger Carlo- te Ciganda. Slovenke so se uvrstile na zadnje, 18. mesto. Izkazala seje komaj 16-Ietna Urša Orehek, v ekipi pa so bile šeTeja Ki kel j, Katja Pogačar, Tajda Šarkanj, An j a Ki rn in Zala P>a Jenko. Organizatorji so za pn/enstvo prejeli visoko oceno, tudi s strani predstavnika golf kluba R&A St. Andrews, ki je eden najstarejših in najbolj prestižnih gol^klh klubovna svetu In velja za zibelko goli^ nasploh, ter od Marionn Thannhauser, predsednice Evropske zveze za golf. M. B. Isakovićeva zlata na univerzijadi Plavalka Žita Gorenjke Radovljica Sara Isakovič je na univerzi- jadi v Beogradu osvojila zlato medaljo na 200 metrov prosto, kar je njen najboljši dosežek na tem tekmovanju. Pred dvema letoma je bila v 8angkoku srebrna. Z rezultatom 1:58,39 je dosegla svoj najboljši letošnji izid v tej disciplini. M. B. Katrainik državni prvak Mladi kolesarji so v Goriških Srdih dirkali za naslove državnih prvakov v cestni vožnji. Kolesarji Save so že peto leto zapored osvojili nasbv med dečki A. V sprintu petih kolesarjev je bil najhitrejši Gašper Katrašnik iz Podblice. Naslov državnega prvaka je lani osvoji! že med dedci B. Pri dečkih C je bil peti Borut Rakovec, sedmi pa Matic Katrašnik (oba Sava). M, B. V Rimu ne bo reprezentance, bo pa Boris Maketa Čeprav slovenske Članske reprezentance v vaterpolu ne bo na svetovnem prvenstvu konec naslednjega tedna v Rimu, bo Slovenija v vaterpolskem delu kljub temu prisotna. Za to bo poskrbel naš mednarodni sodnik Boris Margeta, za katerega bo to že peto zaporedno svetovno pn/enstvo, kar je veliko priznanje za 37-letnega Kranjčana. V večno mesto se bo odpravil 16. julija. Sicer pa se lahko Margeta pohvali, da je sodil Že na treh olimpijskih igrah, na šestih evropskih prvenstvih in devetih finalih štirih najboljših v evropski ligi pn/akov. Seveda pa je stalno prisoten med drugim tudi na sojenjih svetovne lige in lige prvakov. )• M. Dve medalji za slovenske čolne v Luzernu Zadnja tekma veslaškega svetovnega pokala je bfla v švicarskem Luzernu. Uspešno so nastopili tudi slovenski veslači. Člani četverca brez krmarja (Miha in Tomaž Pirih, Rok Rozman in Rok Kolander) so osvojili drugo mesto, dvojnega četverca {iztok Čop, Janez Zupane, janež Jurše in Gašper Fis-travec) pa tretje. Brata Jan in Luka Špik sta bila v dvojnem dvojcu peta. M. B. // Kar je / beži. // 22. JULIJ - NOV PRAZNIK V PREŠERNOVEM MESTU 2?. julij 1846 je bil velik dan • za našega največjega pesnika Franceta Prešerna, za slovensko kulturo, za razvoj slovenskega prava in za Kranj. Ha ta dan so namrei dunajske oblasti Prešernu odobile md Poezij in lastno odvetniško pisarno v Kranju. Pomen^ben datum bomo prvič po 163 letih počastili s kulturnim dogodkom v Kranju 22. julija 2009 ob 20. uri pred Prešernovo hišo: koncert ansambla Tantadruj z uglasbitvijo Prešernovih pesmi / nagovor podžupana Mestne občine Kranj Igorja Velova / poslanica dr. Borisa Paternuja / dan odprtih vrat v Prešernov hiii / tematska razstava likovnih del é ^ ♦ Prijazno vabljeni v želji, da na kranjskem koledarju zašije še en praznik v čast Prešernovemu mesta Prireditev so podprli: Mestna občina Kranj • Zavod za turizem Kranj > t Gorenjski muzej •Gorenjski območni dxr odvetnikov » ^ « ' -^'Organizator: 'JÊ ✓ 1 » J r P U H A ň t Medijski pokrovitelj: Gorenjski Glds i ^ J' Generalka pred tekmo za prvake Na tradicionalnem plavalnem mitingu Veronika je nastopilo skoraj petsto plavalcev, ki se bodo prihodnji teden pomerili na državnem prvenstvu. Jasna Paiadin Kamnik • Člani Plavalnega kluba Kamnik so v soboto pripravili že osmi plavalni miting, ki je bil zadnja plavalna preizkušnja pred državnim in svetovnim prvenstvom v Rimu, zato dobrih rezultatov v bazenu ni manjkalo. "Kamniški miting je postal že tradicionalen, in čeprav letos nimamo tujih tekmovalcev, je z nami kar 498 plavalcev iz 22 slovenskih klubov, kljub univerzi)adi, ki ta hip poteka v Beogradu, in mladinskemu evropskemu prvenstvu v Pragi pa je tukaj tudi nekaj reprezen- fantov. Plavalci so pred enim od vrhuncev sezone prihodnji teden že utrujeni, Adam Zupan» )aka Podjed, Barbka Kosec ir njihov trener Vlado Vučko /roi« Mauczoman a vseeno pričakujemo dobre jem, Anjo KJinar in sestra- tegoriji deklic videli nov dr- na 100 metrov prsno. Uvr- rezultate, pa rudi obilo zaba- ma Sovinek. TahiioviC, ki je žavni rekord Nastje Govçj- stitvi v finale si je priplaval ve/'je povedal predsednik na mitingu plaval v treh dis- šek na 50 m delfin in nekaj tudi Adam Zupan na 50 Plavalnega kluba Kamnik dplinah in osvojil 1. mesto rekordov mitinga, ki so ved- metrov delfin in 50 metrov Bojan Zupan. na 50 metrov prosto ter dru- no blizu državnim rekor- prosto. Z najboljšimi v abso- V kamniškem bazenu so gi mesti na 50 metrov delfin dom. Z močno udeležbo in lutni kategoriji pa se je kosa- svojo formo preverjali tudi m 50 metrov prosto, je bil s nekaj odličnimi rezultati pa h tudi Barbka Kosec, ki je v nekateri odlični slovenski svojimi rezultati zadovoljen, so se izkazali tudi domači finalu na 50 metrov hrbtno plavalci na Čelu z Matjažem saj odražajo dobro priprav- . plavalci. Jaka Podjed se je osvojila 6. mesto, v finalu Markičem, Emilom Tahiro-vičem, Robertom Žbogar- lienost pred svetovnim prvenstvom. Gledalci so v ka- povzpel na zmagovalne na 50 metrov prosto pa 8. stopničke s tretjim mestom mesto. Tekači trenirali Northugom Smučarski tekači, ki trenirajo pod vodstvom Norvežana Lundema, so se vrnili s priprav na Norveškem. Trenirali in stanovali so skupaj z norveškim šampionom Pettrom Northugom, na prvi tekmi na snegu pa so se dekleta pomerila z najboljšimi Finkami. Maia Bertoncelj dobrih šest ur treninga. Imeli •..................................... smo priložnost spoznati Pet- Kranj - Slovenska mladinska tra Northuga. Je zelo preprost reprezentanca v teku na dovek, ima pa svoj ritem, svo- smučeh, Id jo vodi norveški jo filozofijo. Mislim, da smo strokovnjak Halgeir Lunde- se od njega kar nekaj naučili. mo. se je 3. julija vrnila s pri- Poleg tega smo imeli tudi že prav na Norveškem, kjer so priprave na snegu in prvo tek-bili enajst dni. Imeli so pri- mo na -9 km v klasični tehni- bžnosl trenirati in Izvali z ki.NasUirlusmobileskupajs Norvežajjom Petlrom Noil- ŠtiiJirij Fijikanij. Ziiiagala je hugom, lani drugem v skup- Saarinenova, najboljša od nem seštevku svetovnega po- naše trojice je bila na petem kala. Na Norveškem so bila tri mestu Anja, ki ji gre klasika dekleta: Anja Eržen, Alenka res dobro, jaz sem bila šesta." ČebaSek (obe Bled), Maja Be- Olj Benedidčeve v prihodnji nedičič (Merkur Kranj) in pet sezoni je jasen: nastop na lantov: Matija RimahaTi, fkv olimpijskih igrah Za zdaj je men Potočnik (oba Bled), optimistična: "Treningi pote- Boštjan Klavžar, Matej Si- kajo po načrtu, energija zno- ••. - mene in Rok Tršan (vsi Val- traj ekipe je fentastična. Lun- karton Logatec). demo zna motivirati, iz tre- V eldpi torej niso le mladin- ninga naredi zabavo. Mislim, d. )e tudi nekaj tekačev do 2} da sem veliko napredovala» let in izkušena Maja Benedi> tako v tehniki, mod kot tudi v fič, ki z mladinsko ekipo tre- razmišljanju. Delam pred- nira drugo sezono, od '/mitve vsem na tem, da se med te- po poškodbi glave. 27-l€tna te- kom dobro počutim, pozor- kačica s Kokrice pri Kranju, na sem na dihanje, izboljšala že udeleženka olimpijskih sem porabo kisika (okrog iger v Torinu, je opisala pri- 62). Tako dobro kot se sedaj prave na Norveškem: "Veliko počutim med tekom, se še smo hodili, tekli, rolkali. Na nisem. Zelo se že veselim za- Alenka Cebašek (levo), Anja Eržen (spodaj) In Maja dan smo imeli v povprečju četka sezone." Benedičtč skupa) s Pettrom Northugom. / ť^to. jrhitpt Maj« Befvfdi GORENJSKI GUS torek, 14. julija 2009 REKREACIJA m iro$lav.cvjeticanin 7 Prvi Oborožen s palicama, športnimi copatami in nekaj dobre volje sem se podal na svojo prvo nordijsko hojo. Miroslav Braco CVTmČANiK Prijatelj in prijateljica sta me pričakala s pozdiavom in opozorilom, da odločitev o naicupu alumi ni j astih teleskopskih, dvodelnih pohodnih palic ni rasno najboljša, saj 50 trše in manj stabilne» slabSe duSijo tresljaje, so težje od nordijskih fiksrih, imajo nižje težišče in so slabše uravnotežene... Torej kupil sem si pohodne palice in ne tistih za nordijsko hojo. Če se prav spomnim, res nisem trgovcu omenjal Nordijcev, ampak samo hojo. Ali pač sem? Ne vem, kot kaže ne. Torej zmotil sem se pri nakupu. Razlika med pohodnimi in nordijskimi palicami obstaja. Pohodne paice niso primerne za nordijsko hojo! Ročaj pri pohodnih palicah ne dopušča naravnega giba rok mimo bokov nazaj m prav tako ne omogoča, da bi z iztegnjeno roko dokončali odliv za boki. Pohodne palice se uporabljajo predvsem za opiranje, lovljenje ravnotežja in varovanje sklepov. Palice za nordijsko hojo pa 50 nampnji»ne odrivanju, kar dodatno obremeni mišice gornjega dela telesa. Naprej nisem poslušal obeh "strokovnjakov", poudaril pa sem, da sem pač začetnik in nastavke, katere natakneta pri hoji po asfaltu in s tem preprečita zdrs ob odri vu. No, moji palidsta bili nekoliko staromodni v primerjavi z njunima, ampak sta mi vseeno dodelila oceno zadostno za začetek. Vesel, da sem opravil sprejemca, sem se podal za njima in ob njima in nikoli ne pred njima, da ne bi že po stotih metrih i^o- toviJa, da je moja koordinacija med rokami, palicami in nogami skregana. Čudno, pri hoji brez palic hodiš neobremenjeno, zazrt v pokrajino okoli sebe, Ko si omisliš palke. razmišljaš samo o njih in ali jih uporabljaš pravilno. No, izkušeni pravijo, da se to na začetku dogaja vsem in da tuhtanje o palicah izgine že po prvi daljši hoji. Po dveh kilometrih nepravilne hoje s palicami sem ugotovil, da sem vsaj pravilno obut. Za nordijsko hojo se priporoča čvrstejša tekaška obutev ali pa lažji pohodni Čevlji, ki pa morajo biti nizki oz. srednje visoki, če boste hodili po zahtevnih in strmih terenih. Seveda pa je vrsta obutve odvisna od letnega Časa in se je tako kot pri običajni hoji pač treba prilagajati. . Če se vrnem k mojim ko- lakoju in neuporabljenim palicam v rokah, moram na- niti ne vem, ali se bom te ob- opazil kar nekaj razlik- Naj- zato odriv toliko lažji oz. pisati in spet poudariti, da like rekreacije sploh prijel, bolj se mi je dopadel njun er- učinkovitejši, jeklena konica nobena stvar v tem življenju Če pa mi bosta že na začetku gonomično izoblikovan ročaj na drugi strani palice je bila ni lahka. Verjamem, da je to utrujala, se zna zgoditi, da bo z zanko, ki je menda udo- nastavljena pod kotom, da je ena najcenejših oblik rekrea- to moj zadnji nordijski po- bnejša, varnejša in omogoča hoja po mehkem terenu bolj dje, in zdaj verjamerh tudi, hod s pohodnimi palicami. boljši pretok krvi, se prilago- "oprijemljiva", v Žepih pa sta da ni najlažja oblika rakiea- Opazoval sem njuni palici in di ^-said velikosti dlani in je prijatelja imela še gumijaste dje. Hrovatu ni uspelo še tretjič Marko Pintar in Neža Mravlje sta zmagala na nočni tekaški tekmi okoli Blejskega jezera, ki je postala pravi tekaški spektakel, ki so ga že tretje leto pripravili Vitezi dobrega teka» Ianez Feruc Bled - Sprehajalno pot okoli Blejskega jezera so v soboto pozno zvečer zavzeli tekači in tekačice, ki so nastopili na priliubljenl nořni desetki, id je trenutno najbolj množična tekaška prireditev na Gorenj* skem, saj je skupno nastopilo skoicij Í200 tekačev In teka- ^ ^ V i ÓC. Po pregledu Štartne liste je bilo jasno, da se bodo za zmago borili vsaj trije tekači, * H' / T- V f i» U »i r i osvojil Dejan Zorman iz Kranjske Gore, ki je letos več kot odlično stopil na tekaško sceno in takoj nakazal odlične rezultate. Verjetno se bo še bolj posvetil teku. Pri ženskah je po pričakovanju slavila N^ Mravlje, sicer odlična maratonka, pred Jano Strahi- nič in Jano Oman, ki je veČ kot odlično zastopala barve Gorenjskega glasa. Organizatorjem, Vitezom dobrega teka, gredo vse pohvale za fevorit pa je bil že dvakratni potegnil močan tempo, ki za odličnega tekača na hitrih brezhibno organizadjo in bo- zmagovalec nočne desetke mu sam namenoma nisem ravninskih progah. Drugou- gat spremljajoč prevara, ki Boštjan Hrovat, serijski zma- sledil in kmalu ga tudi videl vííčeni Hrovat je bil na\^jub je privabil števibe navijače In govalec rekreativnih tekem nisem več. Nato sem tempo vsemu zadovdjen z rezulta- spremijevalce. Tekma je pri- na Gorenjskem. Pa je nakon- stopnjeval in ga v drugem tom, glavni cilj letos pa mu cu kar malce presenetii Mar- krogu ujel ter Še malce pospe- predstavlja svetovno pnen- mema za vse generaoje m prav tovrstnih tekmovanj ko Pintar iz Sonce, ki je sker, šil in zmaga jetu", je na krat- stvo v gorskem maratonu, ki manjka. Vitezi vedo, v katero kot po navadi zaCd maJceboI) ko svoj nastop ocenil Marko bo oktobra v Avstriji. Trttje smer morajo delati, in vedno rezervirano. "Hrovat je takoj Pintar iz Sorice, ki sicer velja mesto je malce presenetljivo se jim obrestuje. G BAJTE SE Z NAM Miroslav Braco Cvietičanin Glasove poletne ture se nadaljujejo Vprgšnjem tedm so me Gia- naseijt prispeli v Hosto do Pušta-sovi kolesarji spctíevali. aH bcmo h in se v Stari Loki prik^učiU na imeli čez polete kai teden dcpu: cesto, ki pelje v Pogansko ddino. sta, pa sem odsrvoril, da polete PrekoUsarili borno Podpidfico in ni čas za počitek. potem kmalu zadedaU tablo, fci Ns vem, di so bili mojega od- kaže v klanec proti Lubniiu. govora veseli ali ne, vendar bi bih Tam se ho začel osem kilometrov take lepo poletno^ vrme greh iz- ddg klanec do Načeta, ki pa m koristiti za kolesarski odmor. tako hud, da sega nebi lo^i. Vrmenajji napovedi^go visoke Pod klancem višinomerkaie}';^ temperature in edino, Česar se metrov nad morjem, Nace pa je moramo bati, je to, dane zcku- na višini 765 metrov. Manecje hamo že jutri, ko se bo "srebro" speljan in ni prestrm. V taki dv^ilo nad trideset stopiry Cel' formi, kot smo, ta tura ne bi sme' zija. Za tako vroČe vreme smo la biti prehud zaloQij, splohpa Giasovci kar primemo opretn^- ne za ^kupbio B in C. Posebno ni, saj nosimo svetle majice in opozorilo velja za ^ust. Cesta je hiaà, ki so nartíet^e iz tkanine, polm nepre^edr.ih ovinkov, na skozi katero lahko pronica in iz- katerih je vdiko peska zaio v^a hlapeva znoj. Noíí dresi so gosto spustu posvetiti maksimalno potkani in zdržijo več UV-žatkov zornost. Vedno sem pravil, da se kot pa ohlapno tkani. je od Načeta te^e spustiti kot pa V^, kiste na dopustu, uživaj- povzpeti do njega, vendar iku, arr^pak bo Jutri bo vroče in bidoni se pot skrajšala v Šk^ Loki in se bode bolj praznili kot ponavadi, prek Grenca vmHa k Sv. Duhu Pot nam bo tekd od vsepovsod in se zopet ob železnici in mi'no in ne samo izpod čelade, zato hlev*'v;'.gorentskiglas.sî Tudi zdravniki grešijo ... ... a Iz napak se je treba učiti, pravi pooblaščenec za varnost v Splošni bolnišnici Jesenice prim. Miran Lah, dr. med. Stran lo A ; Kožne bolezni, povezane s soncem "Klima, sonce in toplota vplivajo nato, da se v poletnem Času pojavijo določene bolezni kože, ki za druge mesece leta niso značilne. Če govorim kot dermatolog, sončni žarki na kožo delujejo samo negativno," pravi sogovornik prof- dr. Igor Bartemev, specialist dermatovenerologije. stran ii Zdravje • Kakovost bivanja • Zdrava prehrana »Nap redek v zdravstvu • Zdravila • Koz m etika • Nasveti za dolgo življenje Klinika y katero posiie sonce J "Na leto imamo približno 11 tisoč sprejemov otrok iz cele države, od tega jih 60 odstotkov pride k nam zunaj območja Ljubljane in gre za najbolj zahtevna obolenja. Ambulantno na leto pregledamo ie okrog 47 tisoč otrok," je povedal prof. dr. Ciril Kržišnik ob ogledu prostorov nove Pediatrične klinike v Ljubljani. i i v I • M sudana p. kovačič 4 ^ t estnajst let je tia-jalo, da so se mladi pacienti in v "Ce primerjam staro in novo zdravniško osebje DediatriČnO preselili v prostore nove Pediatrične klinike, ki je umeščena na severno stian Univerzi- kliniko, je prvo, kar mi pride na tetnega kliničnega centra v ^Yîicial tn rla Ljulljani. Notranjost je ode- ta v tople, sončne barve, j^g g ednja stavba ie prostorna in mo- ' derna. "Lepo je urejeno, VSekakOr DO jŠe osebje je prijizno/' je bil s^^ VVJV |W I ♦ • I prvi vtis staršev trinajstme- nlgienSKC razmere, V stari stavbi je tudi stalno sečnega Maja, Sabine m Roberta Hrasta, ki srno jih srečali v Am bularti za al e rgolo-gijo, revmatologijo in klinično imunologijo. "Če primerjam staro in novo kliniko» je prvo, kar mi pride na piha O*" misel to, da irca slednja vse- * kakor boljše higienske razmere. V stari stavbi je tudi stalno pihalo," je povedala Katarina Ambrožič, ki sina Jureta, Id ima Kronovo bolezen (črevesno obolenje) vsakih osem tednov spremlja na enodnevno terapijo na gastroenerolo5ki oddelek "Stavba zdaj že nekdanje pediatrične klinike na Vrazovem trgu je bila dotrajana, 1èr Diplomirana medicinska sestra Metka Bezeljak, Maj in njegova mamica Sabina Hrast v specialistični ambulanti za aleKologijOf revmatologijo in klinično imunologijo v pritličju stavbe. 1 foto;tin/« doki poleg tega smo morali otroke z rešilnimi vozili prevažati v Klinični center na določene preiskave; pozimi v snegu, poleti v dežju. Kakršnakoli rekonstrukcija stavbe bi bila dražja od no vo- li» da poiščemo lokacijo za novogradnjo. Gradbena dela na novi kliniki so bila končana lani, 24. aprila letos smo jo dobili v uporabo. V zadnjih dveh mesecih smo poskrbeli, da smo stavbo de- in delovanje, del opreme atrične klinike v Ljubljani, smo prenesli iz stare klini- Naložba je stala 98 mliijo-ke. Prej smo bili lodrari na nov evrov; že leta 1956 je Vrazovem trgu in na Ulici parlament sprejfl Zakon o gradnje, zato smo se odloČi- jansko usposobili za bivanje stare pravde, zdaj smo vsi skupaj pod eno streho, " )e povedal prof. dr. Ciril Kržišnik, strokovni direktor Pedi- zagotovitvi sredstev za gradnjo nove pediatrične klinike. STRAN 10 ► ZDRAVILA Zdravilo na spletu je lahko ponaredek Najbolj pogosto na spletu oglalevana in KIcrâti tudi po* narejena so zdravila za zdravljenje motnje erekcije, zmanjševanje telesne teže... Stran 12 ZDRAVA HRANA Prehrana v poletnih dneh Pozabavajmo se z lastno do- milljijo âli kuharskimi recepti in pripravirro sveže, ban/i-te in zdrave obroke - kosila, večerje in seveda tudi malice. Stran 13 NASVET okužbe s hrano Zelo neprijetna toda pogosta je na potovanjih driska, ki nas prisili, da obležimo v postelji in moramo zato spremeniti potek potovanja. Stran 16 i ě io Zdrav)e&lepota» torek, 14. julija 2009 Aktualno ^ STRAN 9 postelji počivalnik» ki se lah ko raztegne v ležišče. V soboto. 27. junija, so v no- , . vih prostorih začeli spreje- i® mati prve paciente. "Na leto i mi m o priblitno u tisoč sprejemov otrok iz cele države, od tega jih 60 odstotkov pride k nam zunaf območja Ljubljane in gre za najbolj zahtevna obolenja. funkcionalna" "Vsaj s strokovnega vidika je naj\ečja pridobitev ta, da od* delki niso ve( dislocirani, ampak smo zdravniki povezani pod eno streho in se lahko vsakodnevno konzul- Ambulantno na leto pregle- tiramo o posameznem bol-damo še okrog 47 tisoč niku, kadar je treba. Nova otrok," )e povedal Kržišnik. V stari kliniki so imeli 230 postelj, v novi jih je manj, 201, od tega je 44 kirurških postelj, 'l o naj bi bilo dovolj glede na potrebe, je dejal strokovni direktor, in poudaril: "V prvo nadstropje nove pediatrične kJinike se bo septembra preselila še otroška kirurgija z intenzivno terapijo in s kirurškimi dvoranami." Za starše hospital iz ira nih otrok imajo po en prostor na vsakem oddelku, starši pa imajo ob otrokovi bolniški hiša je funkcionalna, res pa imamo vsaj na našem oddelku manj postelj kot prej. Približujemo se ameriškemu zdravstvenemu sistemu, kjer se hospitalizirajo samo hudo bolni otroci in mladostniki, kar pa predstavlja večjo obremenitev za zdravnika, ki se mora v danem trenutku odločiti, kateri otrok bo osta] v bolnišnid in za katerega je dovolj pregled v ambulanti. Ležalne dobe se krajšajo, na našem oddel* ku je povprečna iežaJna doba dva do tri dni," je pove- E h olca rd iograft k i laboratorij, v katerem so dobili nov aparat za UV srca. Maja česen, dr. med., in Tilen Lebar. dal as. mag. Matjaž Homan iz gastroenerološkega oddelka. Njegov stanovski kolega as. dr. Gregor NovJjan, vodja Centra za otroško diaiizo, pa j e pove dal : ' P rostori s o funkcionalni. Dializnih do 19. leta starosti, vendar se ta populacija stalno spre- min j a." "]z lastnih izkušenj vam lahko povem, da je naša bolnišnica povsem primerljiva z ameriškimi. Kar nam tie- mest imamo pet, kar za zdaj nutno še manjka, sta aparat ustreza potrebam po dializi-ranju otrok. V Sloveniji ta hip potrebuje dializo d va- za magnetno resonanco m aparat za CT ter laboratorij, ki Še ostaja na Vrazovem Prof. dr. Ciril Kriišnik in pacient jure Ambrožič na gastroeneroloâkem oddelku ce. Žal pa ni uspela ideja, da bi zdravili vse otroke na eni lokaciji, Tako bodo otroci z ortopedskimi, okuli stičnimi, otorinolaringološkimi in infekcijskimi boleznimi še naprej zdravljeni v enotah, kjer so se zdravili do se- zaradi dai pretežno zgodovinsko-lo^s tičnih razlogov," je še povedal Ciril najst otrok in mladostnikov trgu in transportiramo vzor- KržiSnik. Morda bo nekaj slabe volje izzvalo dejstvo, da je v kleti klinike na voljo samo šestdeset parkirnih mest, ki so namenjeni osebju, invalidnim osebam in dostari. Vseeno pa, preskok iz starega v novo [e v primeru pediatrične klinike izjemen, kot je povedala diplomirana medicinska sestra Metka Bezeijak: 'Res smo lahko zado vol j ni. " Avla nove bolnišnice. Pacienti, obiskovalci in zdravstveno Čakalnica v prvem nadstropju, kjer poteka fíjnkcionalna o osebje se v novih prostorih Še malce lovijoi kje je kaj. dia^ostlka. Od leve: Mila Kuna in Sabina Jelen. Respiratorni laboratorij, v katerem spremljajo poučne funkcije. Dipl. físloterapevt Roman Mali in Jaka Fingust Tudi zdravniki grešijo a IZ na * pak se je treba učiti» pravi pooblaščenec za varnost v Splošni A ♦ ♦ ^ mm A bolnišnici lesenice orim. Miran Lah. dr. med V zadnjem času so v UríaPeternel smri Lah. Po oceni je v Evropski jeseniški «okio i/k/LLiLiva, i&ivaiju' b^i. ru u\.cjii jc v cviupSM I »v • • nost, 5?aTnoTnor hnInikA v uniji taklnih varnostnih 23- DO niSniCI HS onec marca lelos zdravstveni ustanovi, zame- SO y vseh sloven- njava novorojenčka, inci- sidh bolnišnicah morali imenovati varnost. V Splošni bolnilni- ci lesenice je bil na to funkcijo imenovan svetovalec direktorja prini. MiraD Lah, dr. med. Kot je povedal, gre za uvajanje nove kulture varnosti pacientov, Id jo zahteva Evrup^ka unija z Lok- semburško deklaracijo o varnosti bolnikov. Po Laho- vih besedah je pooblaščenec incidenti, vendar pa v bol zd varnost pristojen za zbiranje podatkov o varnostnih dent pri transfuziji krvi, kirurški poseg pri napačnem pacientu ali delu telesa ... Sem sodijo tudi bolnišnične okužbe, zamenjave pri razdeljevanju zdravil, zapleti pri kirurških posegih, nepravilne diagrioze, zapleti zaradi medicinske opreme in pripomočkov, neustrezno ukrcpanie. alede na izvide... pletov v bol niš nicali ogromno» dogajajo se kar pri vsakem desetem zdravstvenem postopku. In kako lahko uiuepa poubluščenec za varnost.^ Prim. Lah je povedal, "V javnosti seveda najbolj odmevajo najhujši varnostni ministrstvo za zdravje prijavili en varnostni da morajo vsak incident v inciclcnt, tO jC 48 urah obvezno prijaviti . uiiiiisti s Iv u ^ct zdravje, rjaie- pri mSr diti takojšnjo analizo dogodkov in strategijo za ukrepanje, v treh mesecih po dogodku pa tudi dokončno poročilo o izvedbi ukrepov. Ta nenadne smrti pacienta. incidentih, ki se zgodijo v bolnišnici. Za varnostne incidente Štejejo zaplete, ki nastanejo v zvezi z zdravljenjem in bivanjem bolnika v zdravstveni usanovi in niso sistem je samostojen in neodvisen in ne nadomešča iiiSiiicaii prihaja tudi do pritožbenih poti, kazenskih manjših napak ali zmot, ki ovadb in podobno, je pouda-ne škodujejo pacientu, a bi ril sogovornik. "Gre za zače- .....lahko. .........._____ dajanje zdravil... Včasih ni kriv samo človeški faktor, ampak do varnostnega inci* organizacij neposredna posledica bolez- ske pomanjkljivosti, denimo ni. Najhujši varnostni \tic1- premalo natančna predaja dend so denimo nepričako- službe/' je pojasnil prim. tek nove kulture, ki jo je treba prenesti na vse zdravstvene delavce. Ljudje bi se morali zavedati, da se stvari ne da rešiti, če se o napaki ne spregovori. Prijava je lahko anonimna, zagotovljena je zaunnost osebnih ofuJatkťTv Prim. Miran Lah, dr. med. Razpravlja se o dogodku, ne o im^ih. Bistveno je, da se iz nezaželenih dogodkov nekaj naučimo, zato da se ti tudi za delo zdravnikov in drugega zdravstvenega osebja velja pregovor: Kdor dela, greši. A hkrati naj bi dogodki ne bi ponavljali.' veljal tudi pregovor: Na na-Kot je dodal sogovornik, pakah se učimo. % Zdravje&lepotâ, torek, 14. jidija 2000 11 Pogovor Kožne bolezni y povezane soncem "Klima, sonce in toplota vplivajo na to, da se v poletnem času pojavijo določene bolezni kože, ki za druge mesece leta niso značilne. Če govorim kot dermatolog, sončni žarki na kožo delujejo samo negativno»" pravi sogovornik prof dr. Igor Bartenjev, specialist dermatovenerologije. Suzana P. Kovaćič ako delujejo sonč ni žarki na kaio} Stem mestu Jahko postane je na sonce, v toplih mese-bolj občutljiva za sončne dh leta dejansko ne smejo žarke in že majhna koliâna na sonce." nas opeče. Med snovmi, ki "Na koži vidimo lahko izzovejo reakcijo na zgodnje in kasne posledice sončnih žarkov. 2 god« telesu v kombinaciji s sončenjem, so tudi parfumi in kozmetična sredstva, ki na Kaj 50 akne maUorca? "Pojavile so se konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja zaradi mastnih nje posledice lažje prepo» primer vsebujejo rožna olja. krem in olj, ki so jih uporab- znamo, prej jih vidimo in prej nas preženejo s sonca. Po drugi strani so tudi manj nevarne, kljub temu pa jih ne smemo podcenjevati. Prva in osnovna zgodnja posledica je sončna opeklina. Kadar je koža na soncu ali po sončenju rdeča, pomeni, da gre za sončno opeklino. Te opekline so lahko FototoksiČne spremembe so pogosto povezane 2 zdravili. Po zaužitju zdravila se zgodnje reakcije lahko pojavijo že vnekaj urah po sončenju. Tako zdravilo so antibiotiki, ki jim rečemo tctraclkllni. Veliko bolezni zdravimo s tetraciklini in moramo poleti z njimi zdravljenje prekiniti. Tudi zdiavild, ki vsebu- Ijali ljudje za zaščito pred soncem in še več po sončenju. Ljudje, ki so že sicer bolj nagnjeni k aknam, so zaradi teh mastnih preparatov dobili mozolje. Med zgodnjimi posledicami bolezni kože, povzročene zaradi sončnih žarkov, naj omenim še t. i. fosaceo. Trdovratne akne in madeži se L povrhnje, lahko se pojavijo l^P vitamm A, moramo po- pojavijo predvsem pn žen- V y • tudi mehurji. Svetlopolti in ieti omejiti." svetlooki so prej in bol) opečeni, temni manj. Nekateri Kdaj govorimo o aJergijskib imajo kožo, ki slabo pojavi re^ccijah na sonce? skah, največkrat je prizadet predel okoli nosu in lic. Za bolezen je značilno, da se poleti poslabša in za name- Zaščita kože pred UV žarki je danes nujna. Na in je hitro opečena. To so "O pravi alergijski reakciji ček jo zdravimo z že prej tfgU je Velíko prCparatOV, ki ZagOtavljajO flZÍkalnO govonmo šele takrat, kadar omenjenimi tetraciklini, ki ljudje, ki jim sonce bolj škodi, in pri njih pogosteje vidimo tudi kasne posledice proti sončnim žarkom. Ko čno reakcijo." sončnih žarkov, celo skraj- pride telo v stik s soncem, to ne, kot je rak. Preobčutijivostni odzivi na UV žarke so tudi fototoksi- čne in fotoalergijske spre- membe na koži. Lahko gre imamo v telesu protitelesa lahko povzročijo fototoksi- in kcmijsko zaščito. Fízika Ha zaščita pomeni, da so v sredstva vmešani drobni delci, ki kot zrcalca odbijajo UV-žarke, kemijske zaščitne snovi pa UV- žarke prestrezajo» Ob izbiri preparata bodimo povzroči masivno reakcijo, aktivirajo se protitelesa in posledica so različne spre- Katere so kasne posledice izpostavljanja UV žarkom? "Kronične posledice UV žarkov na kožo so dermatoheli- membe-Poglejva primer fo- za alerpjsko reakcijo zgod- osis (staranje zaradi UV žar- posebei DOZOmi, da je ta obstoicn na SVet obÍ in V totcksične spremembe, povezane z rastlinami (dermatitis praetensis). V neki travi i. ki jim pravimo fii-rokumarini, in če ležimo v travi in se znojimo, se izločijo furokumarini, ki pridejo na našo kožo. Koža na ti- poškodujejo; ta se sicer obnavlja. a se z leti iz troši. Na delih, izpostavljenih soncu, f Romina Piltan, Poslovna cona A 37, Šenčur. 041/66 58 66 Prepustita se val6m rokam kozfnetlôdrte, ki ia znanje iz Usndona rn svetovno znanih kt'âuk prenesta na Gornji. •masaža •spaddtne nage c^raza •hladni ladar za pomidjevanja, učinkovit pri glaienju gub in brazgotin •manikúra, oedikura, ličanja POLBTNA AKCIJA mraAVUĐAA NA MOaiE dtffHÍMlia ali pedikúra in samo 50 EUR njega tipa, kot je sončna ko- kov]. UV žarki delujejo na privnica, ali poznega tipa, kot sta prurigo aestivalis (pojavijo se mozoljčki na soncu izpostavljenih delih telesa) in polimorfna foto-alergijska reakcija na sonce. ra. Vpliv sonca na staranje je Ljudje, ki imajo prave alergi» posebno staranje, ki mu pravimo tudi fotostaranje. Zelo veliko je tudi sončnih p€g, ki pridejo z leti. Kronična in zelo problematična bo-lez«i pa so aktinične (solarne) keratoze, ki so tudi najpogostejša predstopnja kožnega raka." Skrajna posledica sončnih žaikov je kožni rak... "Poznamo tri vrste: bazal- nocelični karcinom, ploSča-toceUčni karcinom in maligni melanom. Maligni m elanom je iij torek, 14. julija 2009 Zdravila Zdravilo lahko Spletna lekarna je ena izmed sodobnih tehnoloških možnosti, a le, če iščete informacijo ali zdravilo na spletnih straneh, ki so pod nadzorom pooblaščenih zdravstvenih in znanstvenih ustanov. Za druga zdravila tv^te nakup ponaredka - neka ko vost nega, neučinkovitega ali nevarnega izdelka. Suzana P. Kovačič zato, da bi ozdravel, verjame ...................................... tudi v čudežne formule, v ntemet omogoča hiter hitre učinke zdravUa ... Am- Uporaba dostop do informacij o zdravilih, boleznih, zdravljenju. Ponudniki informacij o tem so na medmrežju številni. "Za verodostojnost podatka je pomembno prepoznati ponudjiika informacij. Po- datki zunai pooblaščenih rajo biti popolne. Navedeni pak v splošnem velja, da so rTiedmreŽja HS more nadomestiti osebne komunikacije z mnogo bolj zanesljive tiste informacije, ki jih dajo pooblaščene zdravstvene in znanstvene ustanove," opozarja Nina Pisk, mag. farmacije iz Gorenjskih îekam, Informacije o zdravilu mo- vanju in transportu in morajo biti pakirana v ustrezno ovojnino, da ohranijo svojo kakovost, varnost in udnek. "2al bo uporabnik z nakupom po Internetu zelo težko ločil originalno zdravilo od njegovega ponaredJca. Ponaredki so čedalje večji problem v svetu! Izjemno težko jih je odkriti, §6 nam strokovnjakom, ker so skoraj identični or^inalom in je za odkrivanje potrebna podro- bnejša anaiia. Znani fo po- """S- ^""ac.je ustanov so pogosto zavajajoči, zastareli, pomanjkljivi in pristranski, z zgoij pozitiv» nimi informacijami. Na morajo biti ime zdravila, ^rj raVStVCH Í m učinkovine, pomožne snovi, za katero bolezen je sdravilo namenjeno, kdaj se zdravilo datki, da so zaradi uporabe ponarejenih zdravil bolniki že umrli ali pa so dobili trajne poškodbe. Ko pride do zapletov in se izkaže, da je nekdo kupil ponaredek ali pa zdravilo brez uradnega dovo- de avcem in ni ljenja je pot nazaj zelo težka etično in Strokovno odgovor- ne sme uporabljati, načm namenjena nost vseh ponudnikov nikar uporabe, neželeni učinki, iie fdCuiiajle, saj so li pogosto le ekonomsko usmerje- o proizvajalcu in datum, ni, brez ustreznega strokov- kdaj so bili podatki priprav- nega znanja. Verjamem, da tjeni. Zdravila zahtevajo tudi ça mrvTrl ri>\/ ÍPřlii I nekdo, ki je hudo bolan, posebne pogoje pri shranjc- ^«M IVZ-UI CJV jCMjU. način shranjevanja, podatki postavljanju diagnoze ali ... Tudi zato je izjemno po- membno» kçmu zaupate, Če o zdravilu na spletu dvomite, o njem raje vpralaitc sdrav- narejena so zdravila za zdravljenje motnje erekcije, zmanjševanje telesne teže, zniževanje maščob v krvi in zdravila za zdravljenje bolečine. Za naročanje zdravil prek spleta se uporabniki najpo* gosteje odločajo zaradi sramežljivosti. ugodne cene, pomanjkanja časa, dostopnosti zdravila le na zdravniški re- nika ali farmacevta," svetuje cept... Pomembno je, da ne sogovornica. Najbolj pogosto na spletu c^aševana in hkrati tudi po- nasedate spletnim stranem, ki se znajdejo v vaši elektronski pošti in vas nagovarjajo k nakupu zdravQ. Še vedno velja, naj zdravilo na recept predpiše zdravnik, izda pa naj ga farmacevt v lekarni. "Strokovnjaki spletnim le-kamam na splošno ne nasprotujemo, Še sami se prilagajamo tem potrebam, vendar pa želimo, da spletna lekarna deluje kot klasična lekarna, da torej ustreza vsem zakonskim zahtevam, vodi pa jo farmacevt, ki ima za to ustrezno znanje," je še povedala Nina PisL « Kolesarske in pohodniške poti Nova knjižica Term Krka za aktivno pohajkovanje po Dolenjski a vse tiste, ki se dolenjskih zidanic, po po- DOti. Poti so različno za- Novega mesta, po bližnjih zavedate, da de- teh. kjer si lahko ogledajo htevne, od manj zahtevnih, gradovih in starih mlinih, po želo najbolje spo- zanimivo kulturno dedišči- primernih predvsem za ČeŠnjevi poti, "mokrih nog znate, če zavijate no. številne gradove, cerkve družine z manjšimi otroki naokrog" do Mokronoga in z glavnih cost in ter občudujojo ncokrniono tor starejše, do zohtevnej- po dolini skrivnostne Teme- raz i skujete pokrajino ne le naravo. na štirih kolesih, so v Ter- ših in tistih, pripravljenih nice za bolj resne izzivalce str- •• i mah Krka pripravili karto Karta z označenimi potmi min. Knjižica je na voljo v Ter- kolesarskih stez in Despoti, in opisi zanimivosti Poti od izhodišča na Otočcu mah Krka. Gostje, ki se ude* S karto v roki se gostje Krki- Lična knjižica ponuja ideje ali v bližnjih Šmarjeških To- ležijo pohodniških in kolenih term lahko sami ali v za 15 izletov oz. tematskih plicah vodijo vse do Kosta- sarskih programov v Ter- spremstvu vodnika varno poti. Za lažjo predslavo so njevice na Krki na vzhodu in mah Šmarješke Toplice in v odpravijo po Dolenjski, poti vrisane na zemljevidu, do Dolenjskih Toplic na dru- Hotelih Otočec. pa jo prej- med vinskimi grtči in mimo dodani pa so tudi profili gi strani, po sedmih gričih mejo brezplačno. Aktivne družinske počitnice v Termah Šmarješke Toplice pobenzîon v d/oposteijni sobi hotela 1X savna, nordijska hoja, petkovo nočno kopanje, ples vsako sredo in soboto, anlmad}aza otroke... UGODNO: 4=5,5-6,6=7 5 dni že od 254,24 EUR (ao3K8. Popusti za otroke; En otrok do 12. leta v sobi z dvema cd rasli ma - brezplačno; drugi in vsak nadaljnji otrok do 3.1?ta - brezplačno, otroci od 4. do 11. leta - 50% popust welineis (vsak dan do šmarješke toplice iel.: 07/ 3B 43 400. www.terme-krka.si Okolica zdravilišča nudi obilo možnosti za aktivne počitnice ZdravjeSJepota, torek, 14. julija 2009 Zdrava prehrana 13 Prehrana poletnih dneh Pozabavajmo se z lastno domišljijo ali kuharskimi recepti in pripravimo sveže, barvite in zdrave obroke - kosila, večerje in seveda tudi malice. Erijc\ Tovšnar, vod)a zdravstvïno • vzgojnega cehttw v ZD kjiani si vemo, da hrana pomembno pgbiozriiate^ kfulu pujcjiuo še svež sadež, rezino zelenjave • paradižnika, kumare. Polete z obilico zelenjave in sadja z množico zaščitnih snovi, vitaminov in minera- prispeva k zdrav- lov ponuja odlično priložnost. ju in življenjskemu ugodju: tudi da ju vključimo tudi v vse druge obroke. Pozabavajrao salarriť ... Omejimo tudi sol, raje uporabljajmo druge začimb«. Tudi sladkarij uživajmo nalo, čim manj živil z dodanim sladkorjem In sladkih pijač Praviloma so to "prazne kalorije" brez hranilne vrednosti. Žejo gasimo raje z vodo. Tckcčina je še posebej pomembna. Brez hrane človek glede na različne letne čase. se z lastno domišljijo ali ku- Poletje in vročina prav gotovo harskimi recepti in pripravi» z "lah kotne j šim" načinom m o sveže, barvite in zdrave določeno obdobje lahko funk- življenja prinašata tudi zahte- obroke • kosila, večerje in se- donira, nikakor pa ne brez te- ve po "lahkotnejši, lahki" pre- veda tudi malice. Skorajda kočine, kijevtelesumeddru- hrani v primetjavi s hladnej- neizmerne motnosti se po- gim tudi "pismonoša"; do- šimi obdobji, ko telo potrebu- nujajo v sestavljanju solat. Ob stavlja hrano možganom. V je več energij e. Morda prav poietje In dopust ponujata priložnost, da pri* memo razporedimo dnevne obroke hrane. Pet manjših obrokov hrane bo na prebavne organe, krvni obtok in srce delovalo poživljajoč« in precej manj obremenjujoče in utm-jajoče kot npr. trije ali celo dva obilna obroka. Tudi telesna tem pa seveda Še vedno osb-ja pravilo, da glavnino obrokov predstavljajo poleg zelenjave tn sadja tudi Škrobna živila • žita, testenine, riž, krompir. Meso jejmo zmerno. Morda vključimo v jediJ- kot izločimo. Pomembno je, da pravočasno prisluhnimo svojemu telesu, ne šele ko je žeja velika. Občutek žeje povzroči običajno Neč kot polod-sloUia i^uba tekočin«^. Prvo mesto izbora predstavlja voda. Tekočino pa nadomestimo tudi s pitjem negazirane mineralne vode, sadnih in zelenjavnih sokov • najbolje sveže stisnjenih. Čajev, svežim sadjem in zelenjavo, juhami, vodo, ki je v jedeh. Najbolj učinkoviti in zdravi so Erika Povšnar napitki pri sobni temperaturi ali topli Čaji. Tekočino pijmo ■■_ po malem, počasi (1 del/uro) prek celega dne. Če so pied nami večji fizični napori, npr. obiski gora, bodimo pozorni, da telo oskrbimo z vodo že poletnih dneh bodimo na to še posebno pozorni in poskr- dan ali dva pred planirano ak- ' tivnostjo. Nikakor pa žeje ne gasimo z alkoholom: pivom, vinom, niti s kavo ali kokako- lo. bimo, da popijemo dovolj tekočine. Ne zanemarjajmo in prezrimo žeje. Potreba po tekočini se poveča še posebno, če smo fizično aktivni. Stro- Osvežilna poletna juha: na oljčnem olju posteklenite čebulo, dodajte grah, posolite in zalijte z 2 del belega vina in jušno osnovo. Pred koncem Navsezadnje pa je v vročih kuhanja dodajte malo na kocke nik namesto svinje ali gove- kovnjaki priporočajo, da naj dneh ^eba pozornost name- pgreZane HamburŠke SlaninC, dine več nb m belega mesa popi;e odrasel, zdrav človek mti tudi higiem ravnanja z ži- ' hwhiwmi^iiinw ..... na debe ejše rezance (0,5-1 cm) npr. perutnino, kimca. Tudi dan ali dva "brez mesa" bo od 1,5 do tri (celo štiri) litre te- niti tudi higieni ravnanja z živili, ki se zaradi visokih tem- kočine dnevno. Enotnega pri- peratur hitreje kvarijo in oku- teža bo manjša. Ne pozabimo, ugodno dclovai na naše po- poročila ni: potrebe so od\is- žijo. To šc posebno vcîja pri nareZan TadíČ ÍH pOp€r. Tik prcd začmmo dan 2 zajtrkom. V čutje in zdravje. Vsekakor pa ne od starosti (dojenčki, mali prehrani dojenčkov, otrok, , . » . , I zdra\i prehrani ima prav go- jejmo in uporabljajmo čim otroci, stari), zdravstvenega nosečnicin starihijudi.škcda serviranjem okisajte s sokom tovo posebno mesto. Poleg mleka oz. mlečnih Izdelkov in manj maščob m izdelkov, ki stanja, podnebja, telesne ak- bi bib, da nam dneve pokvari maščobe vsebujejo - paštete, tivnosti... Popili uaj bi toliko, ta driska ali bruhanje. polovice limone. ze fe n e do (i n e RHepimo svojc zDRavjc 5 spoštovanjem do največjega bogastva »ZDRAVJA«, v podjetju Mlekarna Celeia, svojim kupcem ponujamo le najboljše. To potrjujejo prejeta priznanja na mednarodnih tekmovanjih In zaupanje kupcev, ki so s svojimi nakupnimi navadami LCA probiotični jogurt, brez sadnega dodatka, v letu 2008, uvrstili na prestižno prvo mesto: najbolj prodajni Izdelek v Sloveniji, v skupini probfotičnlh jogurtov. in smo jo okiioiiali... mi.cčno kruljico zcLcne doline SLovenue Nekateri zdrav način življenja že živimo In ga ustvarjamo z izborom ustrezne prehrane. Da so mlečni izdelki zdravju prijazni dodatno osvešča Mlečna kraljica zelene doline Slovenije, ki s svojim poslanstvom predstavlja Slovenijo, slovensko mleko ir mlečne i2delke. Njena glavna naloga je osveščanje potrošnikov, da so izdelki slovenskih proizvajalcev visoko kakovostni, z lastnostmi, ki ugodno vplivajo na organizem in Imajo pomembno vlogo v zdravem načinu življenja. Natalija Zakšek, iz Planine pri Sevnici, aktualna mlečna kraljica Je na kronanju nosila obleko narejeno iz večslojne lahkotne svile, ki režno valovi in simbolizira pretakanje tekočine življenja - mleka. Široki pas v obliki prelivanja zelene barve, posut s kri$tali, ima široko sporočilo: varujmo In skrbimo za naravo ter krepimo svoje zdravje z Izdelki iz najkvalitetnejšega mleka. Krona, ki jo nosi, predstavlja simbol zaupanja in varnosti. Je znak prestiža in kvalitete. živiTTio zDiiavo m aicn vno v način zdravega življenja se ne uvršča samo zdrava prehrana ampak tudi druženje. Tako Mlekarna Ce-leia vsako leto, v želji približati ljudem slogan »živimo zdravo in aktivno« organizira rekreativni kolesarski maraton zelene doline, iz Arje vasi v Logarsko dolino. Letos se gaje udeležilo 649 kolesarjev. Pravijo, da gre lepota, pa naj bo to narave ali ženske, vedno skozi želodec. Tako je bilo druženje, kjer je bila okronana Mlečna kraljica zelene doline Slovenije, dodatno »začinjeno'< s tekmovanjem v pripravi jedi v kotličku. In katera ekipa je s pripravo jedi najbolj navdušila, zbrala največ točk ter požela največ pohval? Prepričali sta dve ekipi in si tudi delili prvo mesto. To sta bili ekipa pod vodstvom direklorja KZ Šentjur, g. Pušnik Antona, ki je pripravila ŠENTJURSKI BOGRAC ter ekipa TOMIK, KI jo Je vodil g. TeJanovič Lazo in je pripravila T0MIKG0LA2. 14 Zdravfe&lepoU. torek, 14. juiija 2009 Zdrava prehrana Citru S i v ve C kot vir vitaminov Katarina Po d nar Med dtrusi, kamor prištevamo pomaranče, mandarine, limete, grenivke, ^ 1 vsekakor po svojih koristnih učinkih izstopa limona. Raste na štiri metre vi* ROKOVI IZ sokem vedno v zelenem grmu v vseh toplejših krajih, kamor so jo prinesli iz dom3Č6g3 njene domovine Indije.__^^^^ imeli veliko boljši okus, če jim boste dodali kar celo Limond vodi v naravnem zdravilstvu, s pridom jo uporabljajo tudi v kozmetiki. Njenih koristnih učinkov jc toliko, da jih ni mogoče našteti. Veliko vlogo ima tako v preventivi kot pri zdravljenju različnih bolez« ni. Upoiaba je raznolika, saj njen kiselkasti sok zavira delovanje bakterij, deluje pro- tivnetno, zato sodi med prvo Izbiro pri vseh prehladnih in infekcijskih boleznih, kot so gripa, prehlad, vnetje gria in dihal» vročina» vseh tistih obolenjih, ki se zdravijo i doma. Teb osveži, krepi in % pomirja. Že arabski zelilčar- >2 imono (seveda dobro oprano). Brez napora nad odvečne centimetre '$tm ena irm«d mnogih žensk, M se nenehno trudi zmanjiati kilograme In iz« boljšati vidêz. V £asu sodobne tehnike nas sfcer kar preplavljajo razikni pripomočki In preparati za zmanjianje telesne teže, a sama kljub veliki Izbiri Se nisem odkrila, kako brez velikega napora izgubiti centimetre tam^ kjer najbolj motijo. Dokler nisem odkrila kavftacije • odprave maSČobrIh blazinic brez bolečin In pretiranega napora,' je povedala Ana, ena od prvih strank novega salona CAVITÉ v Ra« dovljici. KavUdCijaje metoda, ki s pomo^ nafsodob- nejSe ultrazvočne tehnologije omogoča koncentracijo energije na točno določeni globini v tkivu, kar zagotavlja selektivno razbitje maSČobnih celic v podkožju. PovrSina kože, 2He, llvd in miSice pri tem o^ânejo nedotaknjeni. MaSČoba iz razbitih maičobnlh celic se razlije v medcelično tekočino, od tam pa se po povsem naravni poti izloči iz telesa. 'Kot 50 mi obilubili v salonu, so bili rezultati vidni 2e po prvem posegu, po Štirih obiskih v salonu pa nosim za celo konfek* cl}sko Ste^lko manJSa oblaSla, Če ob terapiji pazite Se na prehrano In potrebno gibanje, )e uspeh stoodstotno zagotovljen/ je navdušena Ana. Salon CAVITÉ v Radovljici je prvi na Gorenjskem, kjer so začeli kavitacijo. Na terapijo, ki je idealna rešitev za vse, ki želite izboljSati svoj videz, a se nočete ali ne morete odloČiti za kirurSki po^eg, se vam tako ni več potrebno odpraviti v prestolnico. Vodja salona Ženja PetrIČ priporoča vsaj dva obiska rn obljublja sodobno, strokovno in temeljito ter obenem spro-Sčujočo izkušnjo vsem, ki si Se pred poletjem' želite hitro, varno in učinkovito preoblikovati telo. i c A V T E T u D i o tKAKS fORMA jI Pred třetina jem Po Stirih Mmalih NAROČILA. 04 I / 309 805 CAVnZ STUDIO» AukAŽ G05TVM6ka % GMSN^^fVA C45TA %U»6VLJtCA t* il H rahljate kot dodatek pecivom ali jo posušite in uporabite kot začimbo samostojno ali v kombinaciji s dmgi« mi začimbami. ji, kot je Avicena, so limoni pripisovali zdravilne učinke tudi pri resnejših obolenjih, kot so zlatenica in druge bolezni jeter, zaradi vsebnosti fosforja ji pripisujejo pomirjevalne učinke, kalij pa deluje diuretično. Slednje pomaga pri vseh obolenjih, kjer zastaja voda'v telesu. 2 limoninim sokom lihko lajšate težave pri astmi. bronhitisu in vse druge bolezni dihalnih organov, motnjah pri prebavi, črevesnih zajedavdh, žolčnih kamnih, boljši, iztisnemo sok ene li-povečani Želodčni kislini, mone in ga zmešamozžlič- povilancm krvnem tlaku, ko svežega kvasa. Za naj-boleznih ledvic in jeter, rev- boljši uspeh izmenično uži- matízmu, artritisu, boleznih varno en dan eno mešanico, obzobnih tkiv idr. V koznie ličiiili pripravkih limona slovi kot odličen dodatek losjonom in maskam tako za obraz kot za roke in telo. Uporaba je raznolika: Recept proti visokemu krvnemu pritisku V mešalniku zmeljite i olupi j eno čebulo, limono in loo g medu ter mešanico shranite na hladnem. Vsak dan pojejte eno žličko zjutraj na telče. Da bi bil uspeh drugi dan drugo. najboljši rezultati čiščenje problematične kože, pri aknah in ogrdh, odprtih porah. zmanjševanju mastno- Maska za suho kožo 25 g limoninega soka. 25 g smetaiie, g pretlačeiiega jabolka, i žlico cvetličnega medu zmešamo tako, da nazadnje dodamo med. Masko nanesemo na obraz in dru- sti kože, pa tudi za posvetli- ge suhe dele telesa ter pusti- tev obraza, za beljenje starostnih peg in zmanjševanje gub. Limona pa se uporablja tudi v prehrani. Po naporu, Špor-, tnih aktivnostih so limonini sokovi idealni za preganjanje žeje in ohladitev telesa. Sokovi iz domaČega sadja bodo imeli veliko boljši okus, če jim boste dodali kar celo limono (seveda dobro oprano). Limonino lupinico mo 30 minut. Speremo z mlaiio vodo. Nato je priporočljiva še uporaba losjona iz JO g materine dušice, 11 vode in i limone. Materino dušico je treba namakati dve uri v vodi, potem prevretí. Odcedimo in hladni tekočini prilijemo sok ene limone. Losjon z vato nanesemo na obraz in pustimo, da se na njem posuši- Učinke izboljšamo z dodano kremo z vse- lahko tudi kandirate in upo- bnostjo vitamina A. Zdravje&lepota, torek, 14. julija 2009 15 Hujšanje Juhuhuhu / drugi akcije Hujsajmo zdravo je tu Upravičeno smo dobro razpoloženi. Naše tri kandidatke kar žarijo od tudi prehranjevalne navade. veselja in navdušenja, saj je mesec dni obiskovanja Hypoxi studia v Šenčurju in upoštevanja navodil že obrodil sadove. e nti metri ko p n I' Sp remem ba jo z vsakim obis- življenjskega stoga kom, njihova do- želoda ne prinaša le koristi sponzorjem! gam brez mukotrpne diete. Ob tej prik>žnostj: hvala tudi Malo ljudi $e ćril. da bi imeli redne uravnotežene obroke. ki bi jih uživali vsake 2 do 3 ure. S tem ko zagotavljamo redne obroke, vzdržujemo enakomerr^o raven energije n prehranjenosti telesa, človeški organizem žene r>agon bra volja raste, v p^j zmanjševanju centime- ^^^^ J® Mojca Primo- po preživetju. V skladu s tem očeh pa je opazi- ampak spodbuja spre- ^^ slikovit način se v našem organizmu, ka- ti tisti sijaj, ki so ga najbrž merribo tudi v razmišljanju in opisala svojo izkušr^jo: "O kor hitro ta začuti pomanjka-imeli vsi pustolovci, ki so oblikovanju novega življenj- skciji. lahko rečem le: en- nje. sprožijo vse obrambne kratno! Kilogramčki gredo sile in organizem izrabi sleherno priložnost da si ustvari zaloge. Zato delamo veliko napako, ko spuščamo obro* ke. Ob prehrani je zelo pomemben zadosten vnos te- raziskovali nova ozemlja m skega stfla pričakovali, da jih tam čaka- Vsakodnevno gibanie. zdra- š® bolj pa sem navdu-jo neverjetne stvari. Naša ^a prehrana in pozitivno raz- ^^^^ obsegom pasu. dekleta se danes sprasuie-jo: če je tako dober rezultat že po prvem meseca kaj bo mišljanje so prepleteni v hy-poxi-zgodbi. To so spoznale tudi naše kandidatke. šele ob zaključku akcije, ko- jakoAna Soldat o spremem- lahalnimi hlačami. VAUI Zadeva neverjetno deluje, kar so opazili tudi domaČi, moj predragi in sodelavke. nec avgusta. bi: "Sama vadba ni naporna. Skratka, pohvalno! Tudi iz- telesne teze). Ker prehrana Odkar pazim še na prehrano delki iz Perutnine Ptuj so mi ne vsebuje več zadostne ko- kočine ( 1 I tekočine/25 kg Tatjana hujša z Medexom. FOTO' KArantMA POO^^AP Oblikovanje telesa O namenu akcije je teklo veliko besed. Metoda Hypoxi spodbuja izgubljanje maščobe prav na tistih mestih, kjer se ta najraje nalaga. Pas. boki. zadnjica In stegna so mesta, kjer s pomočjo limfne drenaže in komor hypoxi iahKo pričakujemo zmanjševanje centimetrov. ne pa toliko izgubo telesne teže. "Maščoba, ki jo izgubljajo naše stranke prav kar je pri meni najteže, je vse skupaj še bolj učinkovito, dovoljna sem z svojimi novimi merami, saj sem ožja v pasu. bokih in stegnih, kar pa je dober fazlog za nakup bilr zelo vsec. zato sedaj rada zavijem po nakupih v icine hranit je te treba nadomestiti s kakovostnimi pre- njihovo trgovino. Spremeni- hranskimi dodatki. Ob pre- la sem tudi prehranjevalne navade! Sedaj, za večerjo ne pojem več treh svinjskih nove garderobe! Zato bi lah- zrezkov m cele krace, am-ko rekla, da je splošni vtis Pak v svoj jedilnik vključu- tako dober, da boljši ne bi n^ef biti. O sami akciji pa. da ji ni para. saj so se tudi podjetja, ki so podarila izdelke. zelo izkazala." Tudi Tatjana Justin se pohvali z rezultati: "Vesela sem. jem veliko več zelenjave, pustega mesa in rib. Priznam pa. da pogrešam gazirane pijače, katerim sem se res težko odrekla. Vendar. trikrat hura zame)! na kritičnih mestih, je lahka da že prvi mesec vidim razli- in se pri tehtanju ne pozna tolika kot rezultati, ko meri- ko tako pri teži. še bolj pa pri izgubljenih centimetrih. Res Strokovna navodila tudi v dneh, ko niso v studiu mo obseg pasu. bokov, ste- si je treba vzeli nekaj časa. a Na začetku drugega mese- hrani je priporočljivo vsaj tri dneve v tednu prakticirati vadbo. Priporočam jo v jutranjem času. primeren je lahkoten tek, kolesarjenje, hitra hoja, vsaj 30 minut v pogovornem tempu. Učinkovit je tudi trening v fitnesu. kjer poskrbimo za krepitev mišic in okostja, pri čemer je treba upoštevati tudi tip telesne zgradbe. Rada bi še omenila, da je primerna Izguba telesne teže le pol kilograma na teden. Hitra hujsanja z različnimi drastičnimi dietami, ki gen in zadnjice. Na koncu prvega meseca, po dvanaj-stih obiskih, bo tehtnica beležila le kilogram manj. centimetri pa bodo pokazali, da se splača. Vadba ni naporna. tu se veliko nasmejimo in od tu odidemo vedno dobre volje in pozitivne energije. V tem mesecu sem delno že ca akcije so se Mojca. Ana obljubljajo hitro izgubo tele- in Tatjana srečale z osebno trenerko, profesorico športne vzgoje Matejo Tuta iz Športnega in kulturnega dru- sne mase. niso pnmerna, saj se tako običajno izgubljata mišična masa in tekočina Iz telesa, maščobe pa ostane- je obseg pasu manjši kar 7a spremenila svoj življenjski štva Ritem, ki bo spremljala io. Vsem. kise trudijo za izgu- ^ojca in Ana sta pr^di darila Perulnlr>e Ptuj. / roro:p«.-- pet centimetrov. To je cilj. ki se ga veselimo!" razloži Sandra Pretnar, ki gosti naša dekleta v studiu Hypoxi v Šenčurju. slog, saj sem se začela redno njihov napredek In jim sveto- l>o teže. naj tudi povem, da prehranjevati; pet obrokov vala pri vadbi in prehrani. "Za ni pomemben le tisti cas. ki na dan. vzamem pa si tudi udeleženke je predvsem po- ga posvetijo izgubi teže. čas za tek ali hitro hojo. Bistvo zame pa je, da cilj dose- membna sprememba življenjskega stila, kar vključuje ampak tudi enako obdobje za njeno ohranjanje. Še več daril za kandidatke I FOTOlMlAntNA POOHA v ŠTIRIH TEDNIH ENA KONFEKCIJSKA ŠTEVILKA MANJ! Ana in Tatjana uživata med limfno drenažo. / foro: k^t.rina »»dna» Mojca z osebno trenerko / roro. wa^^ua podn«í HYPOXI Gorenjski Glas i 1 : « i ItMma Deteljica r-f «/i.t Kozmetični salon Romina f Liiiiza Rožmk meoex mm HYPOXI HYPOXI STUDIO Šenčur poslovna cona A 37, Šenčur tel.. 04/279 19 60 e-polta: $tudio@hvpoxi.si www.hYp0xhs9ncur.s1 ^ f de^gn your body <1^ t.\ K ' design your body i6 Zdiavje&lepota, torek, 14. julija 2009 Gorenjci in zdravje "Zdravje je vrednota, ki se je v popolnosti zzwmo se'^le, ko nastopi boiezeii. takrat pa je ža! že poztio. V preventivnem smislu bi zase lahko naredil več. Pri prehrani sem se navadil, dn 7ajtrkujem. Rad sninrsin, igrnm hnkej. odliojko. kolesaritn, i<;rain golf. Vsako lero opravim podroben zdravniški pregled. Recept za manj stresa je dobra volja s smehom in optimizem." Franci Strniša, direktor kranjske PE zavarovalne družt» Adriatic Slovenica Pri ročila za potnike Mladostniki in spolnost Lana in Luka irus nove gripe se širi po vsem svetu, zato je pomembno, da se pred potovanjem seznanite s preventivnimi uírepi. Okužba z novim vim-$om gripe se §iri kapijično s kašijanjem ali kihanjem z neposrednim ali posrednim stikom z re-spiratomimi izločki okužene osebe. Pred potov^iem: če Imate kakšno kronično bolezen, se posvetujte s svojim zdravnikom, ki vam lx> morda dal dodatna navodila. Uredite si zdravstveno zavarovanje, potovalno lekarno in se seznanite, kje v tujini lahko dobite zdravniško pomoč- Preventivno jemanje protivirusnih zdravil ni smiselno. Med potovanjem: izogibajte se tesnemu stiku z obolelimi. Znaki okužbe z novim virusom gripe so vročina, kašljanje,» bolečine v mišicah in žrelu, glavot»ol, mrzlica, slabo po6itje. Nekateri oboleli so poročali tudi o driski in bruhanju. Kedno si umivajte roke z milom in toplo vodo ali si jih čistite z alkoholnim razkužilom. Čim manj se dotikajte oči, nosa b ust Otrod, ki kažejo znake okužbe, naj v vsakem primeru nemudoma poiščejo zdravniško pomoč. Po vrnitvi domov: če v roku sedmih dni po vrnitvi s potovanja pri sebi opazite znake okužbe. M ladi danes vstopajo v partnerske zveze v povprečju mlajši kot nekoč, prej pa začenjajo tudi spolno življenje. Leta 2004 narejena raziskava med slovenskimi srednješolci je pokazala, po telefonu pokličite svojega zdravnika. Ta bo svetoval, kako ukrepati naprej. S. K. da je imela spolne odnose že skoraj Četrtina (23 odstotkov) dijakov prvega letnika ter dobra polovica (53 odstotkov) dijakov tretjega letnika. Med spoloma ni bistvenih razlik. Praktično enak delež spolno aktÍMiih petnajstletnikov je pokazala tudi raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju 2006. Kondom ob prvem spolnem odnosu uporabi okoli tri Četrtine mladostnikov, slabša pa je uporaba kondoma oziroma dvojne za§6te ob zadnjem spolnem odnosu. Največje povečanje je zabeleženo pri uporabi kontracepcijskih tablet, kar potrjujejo turfi nacionalni podatki o uporabi hormonske kontracepcije (2005-2007), ki kažejo, da to obliko zaščite v povprečju uporablja 16,6 odstotka vseh mladostnic oziroma približno vsaka tretja spolno aktivna mladostnica. Večja uporaba zanesljive kontracepcije se odraža v upadu števila mladostniških nosečnosti. V istem časovnem obdobju je pomembno upadla tudi stopnja dovoljene splavnosti mladostnic. S. K. letu 2008 se je rodilo največ otrok v samostojni drtavi Sloveniji, Koj eni h je bilo namreč kar 21.817 živorojenih otrok ali skoraj dva tisoč več kot leto prej. Kljub porastu rodnosti v Sloveniji po letu 2003 imajo ženske v primeqavi s preteklimi desetletji manj otrok in tudi za korak materinstva se odločajo vedno kasneje. Tako se tudi v letu 2008 odlaganje materinstva v kasnejša leta še ni prenehalo. V letu 2008 je bila mati ob rojstvu otroka v povprečju stara trideset let, ob rojstvu prvega otroka pa so imele matere v povprečju 284 leta. Obe vrednosti sta rujvišji povprečni starosti po drugi svetovni vojni. Med novorojenčki, rojenimi v letu 2008, sta bili najpogostejši imeni Lana in Luka. Luka je najt>olj priljubljeno fantovsko ime v Sloveniji že deseto letó. Temu imenu sledijo Še imena Jan, Nejc in Nik, ki jih je bilo med rojenimi v 2008 približno enako števifc. Druga najpogostejša imena so bila lani še Žiga, Žan, Jakob, Jaka in Matic Imenu Lana med deklicami po pogostnosti sledijo imena Sara, Eva, Nika, Ana, Lara, Neža in ZaJa. Med dvajsetimi najpogostejšimi imeni v letu 2008 so se v primerjavi z letom prej pojavila Štiri nova imena: Zoja, Kaja, Manca in Pia, ki so nadomestila imena Neja, Živa, Lea, Anja. Še vedno prevladujejo kratka imena. S. K. POMEMBNO OBVffSTltO! ^e «mate XAdku (simptom«) nov« * mrjtcenje * vročina ' kihanje tN/ALI -ste «G vrolM s potovanja v ddUvo Hjcr je ic bUa potrlcna okuit>a i virusom nove - ste dllf v tutnjem Miku bolnikom t gripo POKLIČITE V AMBULANTO VAŠEGA ZDRAVNIKA ZA NADALJNJE INPnRM&rriE IN ČAKALNICO O LJ 5 Okužbe hrano Dr. IrinaGrmek Košnik, dr. m£d, spec iojn. mikr06ioiogue nas\/et v poktnih mćsecih in na potovanjih imamo pogosto prebavne težave, največkrat drisko. O driski govorinu), kadar so iztrebki kašasti aH Ukoči in odvo' jamo več kot trikrat v enem dnevu. Zeic neprijetna, toda pogosta je driska na potovanjih, ki ruuprisiii, da obležimo v postelji in moramo zate spremeniti potek pc'-ovanja. Čeprav na potovanju drisko lahko povzro- posameznimi delovnimi postopki v kuhinji, pred jedjo ter po vsakem kontaktu z S:ivaimi. Najpogost^e se okužimo prek hrane ali vode in tudi prek okuženih rok m predmetov, Oku- ienajc lahko katerakoli vrsta k dobro prepečeno ali prekuhano meso, saj visoka temperatura uničuje bakterije. V i^ki kuhinji morajo í^ítí zagotovljene take razmere, da ne okužimo toplotno že obdelanih živil in živil, kijih uživamo surove. Za kontamini'vnc z bakterijami, jajčna lupina je porozna, tako da bakterije lahko prehajajo skozi lupino v notranjost. To prehajanje je la^e pn v^i temperaturi, Če je lupina vlažna, rosrui, mokra ali natrta. Po ro- čeno meso) vzemimo s seboj le za prvi dan potovanja. Pred jedjo si tudi na potovanju vsel^ umijemo roke. V prir^ru, ia nam tekoča voda nt dostopna, im^mo pn sebi čistilne robčke. Če potujemo z dojenčkom ali hrane. Od živil žii^alskega izvo- rezanje surovega mesa in dro- kovanju z jajci in z embalažo si majhnim otrokom, vzemimo s ra so najpomembn^ii nr okuž* be z omenjenimi bakterijami: meso, drobovina, ribe, jajca in včasih tudi mleko. Nevarnost bovine uporabljamo deske in je treba temeljito wmiti roke. seboj industrijsko pripravljeno hrano, izberimo izdelke, ki za- à že spremenjen način prehra- za okužbo ljudi predstavljajo rovo meso, takoj po opravlje- njevanja, so vzrok zanjo naj- predvsem živila, ki niso dwolj nem delu temeljito očistimo in veČkra t črevw ne naleziji ve bo - prtpcCena i n prek uhana (ocvrti osušimc. Vso zelenjavo mora • lezni. Najpogostejše okužbe in ali pečeni p^and. ćevapčići, mo temeljito očistiti in oprati. Ubita jajca je treba porabiti takoj. Nikuior jih ne smemo dostujejo za en obrok. Če ga po povrfine, kjer pripravljamo su - shranjevati na soíjřií tempera - odp r^u ne porabimo v celoti, ga ru>že, kijih ne smemo uporab- Uati za druge rtamene. Deloune zastrupitve s hrano po/zročajo stafilokoki, salmonele in kam-pilobaktri. Povzročitelj obolenja pride v teh skozi usta in se izloča z blatom. Zato je zelo pomemben ukrep za preprečevanje okužb umivanje rek, Roke si moramo temeljito umiti po ražnjpči), uživanje surovega Uživanje surovih ali nezado- svežega mesa (tatarski biftek) in jedi iz surovih jajc ali toplotno slabo obdelanih jajc. Za preprečevanje okužb z bakterijami salmonelami in kampilo-baktri je najbolj pomembna pravilna priprava hrane ter stno toplotno obdelanih jajc in jajčnih jedi lahko povzroči čre« iun. Tudi razni jajčni pripravki (masa za palačinke, biskvit- na masa so občutljiva živila in jih je treba porabiti takoj ali jih do končne obdelave shraniti v hladilniku. zavrzimo. Čas od okužbe do pojava znakov bolezni kot tudi bolezenski znaki (driska, bruhanje, krči v trebuhu, lahko tudi povišana telesna temperatura) so odvisni Že v pripravah na potovanje predvsem od mikroorganizma - vesne okužbe, največkrat z bak- moramo razmisliti tudi, kje in povzročitelja črevesnega obole- terijo salmonelo. Bakterija sal- kako se bomo prehranjevali. Za monele Je na zunanji strani jajčne lupine in tudi v jajcu. Na lupino salmonela pride z iz- pitje imejmo vedno s seboj vsaj en liter tekočine na oubo, naj* bolje navadne vode. Živila, ki uporabi straniSča, pred začet- pravilno hranjenje živil in že trebki. Tudi če jaju ni vidno morajo biti shranjena na blod- nja. Od i.pnuarja do^o. junija letos je na Gorenjskem od nalezljivih bolezni, katerih smo prgeli prijavo, največ, kar 1280 oseb oboteh prav za drisko in § kom pripravljanja hrane, med pripravljene hrane. Uživajmo onesnažene z iérebki,je lahko nem (mleko, meso, salame, pe- eastroenteritisom... GORENJSKI CIAS torek, 14. julija 2000 EKONOMIJ M / FINA st^an. zargi(S>K^s. si 17 Se vedno Delavci škofjeloškega LTH so v večini primerov le prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, vendar že šesti mesec brez mesečnih prihodkov! Boštjan Bogataj Ško^a Loka « "Skoraj vsi smo prijavljeni na zavodu, razen nekaterih posameznikov, ki so sklenili pogodbo s stečajnim upraviteljem in nadaljujejo delo/' nam je konec prejšnjega tedna povedal David Švarc, sindikalni za« sîopnik v nekdanjem LTH. Kljub temu se agonija preživetja za približno tristo - sedaj že nekdanjih LTH-jevcev še ni končala, saj tudi julija ne bodo prejeli pr(a)vega nadomestila plače (z zavoda). Dušan Tal j at V šestih mesedh so LTH- jevd, čeprav so bili zaposleni nijsko deio," pravi sindikalist "Gre za približno tristo tisoč evTOv, zdaj pa nimamo niti polovice zneska. Kljub temu sem prepričan, da bomo delavcem izplačali vsaj junijsko plačo," pravi stečajni upravitelj Dušan Taljat. V zadnjem letu je bilo v LTH speljanih več Čudnih poslov, nekateri dobavitelji ali upniki so bili v bolj ugodnem položaju kot drugi, zato ste^jni upravitelj napoveduje veČ izpodbojnih pravnih dejanj. Delavci so se s stečajnim upraviteljem dobili dvakrat, ki jim je dokončanje naroČil Z zavoda naj bi konec juli- ni mogoče povedati, koliko za znane kupc^ opisal kot še konec junija, prejeli le po- ja prejeli nadomestilo za premoženja bo ostalo za po- zelo težavno. "Težave naj bi r r David Svarc / foto- rm* &ok moč Občine Skofia Loka in zgolj šest junijskih dni, saj je plačilo delavcev." bile na sodišču, Kupci na- pakete humanitarnih orga- bila večina toliko časa prijav- Pravi, da bo naredil vse, da mreč zahtevajo kompletna nizacij, pred meseci so Ijena v register brezposelnih bi izterjali čim veČ terjatev in naročila, del izdelkov v skla- spraznili tudi sindikalno bla- oseb, vsaj malo si bodo lahko tudi dokončali proizvodnjo dišču pa je zaplenila Davčna gajno. "Večina ima ovečaja ob- podlagi zahteve danov ne bo seg zdravstvenih storitev, pa sklicala skupščine, bo zveza ga, kot navajajo v ZDUS-u, društev upokojencev to po- vlaga v drag informadjski si- skidala dosed po sodni poti. ' stem, v razvoj življenjskih Na skupščini naj bi iz nad- zavarovanj in tudi v nepre- zomega sveta zavarovalnice mičnine na Obali. varovalnica ustvarja dobiček. 0 Predsednik gorenjskih upokojencev Janez Šolar Kranj jamstvena kvota tudi za Gorenjsko banko Država je izvajanje jamstvene sheme za podjetja zaupala SID banki, ki je pred kratkim izvedla tretjo avkcijo za pridobitev jamstvene kvote v višini sto milijonov evrov. Povabiiu SID banke se je odzvalo deset bank s siřupno trinajstimi ponudbami (vsaka banka lahko odda največ tri ponudbe) v skupnem znesku 143 milijonov evrov. Uspešnih je bib sedem ponudb, ki so jih dale banke Abanka Vipa, Deželna banka Sbvenije, Gorenjska banka, Novâ Ljubljanska banka, RaifFeisen banka in Unicredit banka Slovenija. C Z. KftANJ Dividenda delničarjem Nove KBM Delničarji Nove K8M bodo po sklepu sredine skupščine prejeli dvajset centov dividende na delnico (bruto). Banka jo bo vsem, ki so bili imetniki delnic na dan 10. julij, izplačala najkasneje v go dneh od dneva skupščine. Tečaj delnice se je v prvem letošnjem poletju zvišal za dobrih 17 odstotkov oz. bo\\ kot borzni indeks SBI zo, ki je v tem obdobju zrasel za 14,8 odstotka. Banka je februarja odprla predstavništvo v Beogradu in junija novo podružnico v Kranju, sistemu Moneta, katerega partnerje, pa sta se pridružili še družbi Simo* bil in Petrol. C. Z. 4 r < 4 t 4 I i8 KMETIJSTVO cv^.zaplot nik GORENJSKI GLAS torek, 14, julija 2000 Tr?tenik {urček kot kitajska streha ali kavbojski klobuk Pred dnevi je Anton Zelnik Iz Tfstenika ob robu bližnjega gczda med smrečjem našel dokaj velikega, 63 dekagramov težkega, po vřdezu pa zelo posebnega jurčka. "Goban jc bil povsem zdrav s klobukom kot kitajska streha aH kavbojski klobuk," je povedal Zelnik, kt je ta dan našel tudi precej manjših jurčkov, nekaj marel in lisičk. B. B. Tftžič Psa na vrvico, pozor • biki Poletje je tudi čas planinske paše. Na planinah, kjer imajo planšarije s ponudbo kislega mleka, sira in drugih dobrot, so obiskovalcev Še posebej veseli, hkrati jih prosijo, da spoštujejo tudi nekaj osnovnih pravil. Na tržiški planini Šija so jih, kot kaže posnetek, zapisali kar naleso, to je navrata ob vstopu na planinski pašnik: Zapiraj leso (da živina ne bo ušla iz ogfode)! Psd na vrvico (da ne bo na pašniku napada) živine)! Pozor bik (da ne bo tako kot na španskih bikoborbah)! C. Z. OTfli m ?iUO ftvutnri.l )V 11 ; 12,7. lUO 13.7 1Î:0Q 13 7. 20:30 14.7 2C30 15.7 2ÍI.30 16.7 20.30 M/JTfiM.i".." ^ * r ^ 4 ' I » ^ Hnel OcK: ^ říMfe îiiedrtrt. ' 2a v/olino I i Zdravilttti P»^ I I ZLATKO mi3t ' m\m SWING KVAKU1 Beiveneri^ LCVRQ RAVBAR ÛUlÎèîFÎ BeIvcílCřú ř GPSY SWING ^ . > \ 2. ' 6. 7. Feslivalna dvorana LIPICANCI bela bozanslv; 2. IC. JULIJ 2001) WW.fílTIVfllilíD.(Oíll i imeriki v ugladnem ameriškem časopisu New York Times je v nedeljo, 5. julija, izšel obsežen, enostranski članek o turizmu na slovenskih kmetijah. cvtto Zapíotnik A h « » « A Bled - Novinarka Hannah Wallace v Članku posebej omenja štiri turistične kmetije, med njimi tudi dve gorenjski • Mulejevo s Sela pri Bled\i in Psnakovo iz Zgornje Radovne. "Takšne reklame se ne da kupiti, Uhko se samo zgodi» če de- laS zavzeto in pošteno," je članek komentiral Jože Mu» lej in dodal, da z ženo Dam- jano že peto sezono na novi kmetiji zunaj vasi gostita goste z vsega sveta. "Rezul- tati so nama v zadovoljstvo, takšni Člaoki pa nama samo potrjujejo, da sva se odloČila pravilno. Že od vsega začetka sva želela iskati goste, ki so siti hote- bno in prijetno opremljeni- niša v svetu. To premalo jo pridelavo hrane in manj lov, hočejo svežo domačo mi sobami in predvsem s znajo izkoristiti številne slo- takšnih, ki nam kvarijo hrano in osebni stik. Vsako ponudbo hrane, ki je pre- venske kmetije, ki imajo ime. Na turistični kmetiji se leto bolj sva prepričana, da . prosta, domača, sveža, možnosti za turizem," pravi ne bi sme]o zgoditi, da bi je turistična kmetija s hišo, olcusna in pridelana na do- )ože Mulej in dodaja: "Že- gost za zajtrk dobil izdeiek, zgrajeno z upoštevanjem mači kmetiji ali na kmeti- lim si. da bi bilo še več pra- ki ga je videl v velikih di- lokaJne arhitekture, s sodo- jah v okoHci, prava tržna vih turističnih kmetij s svo- skontnih trgovinah." Mulejeva turistična kmetija na Selu pri Bledu Hočejo Slovenijo brez GSO V Ljubljani je bil shod za Slovenijo brez gensko spremenjenih organizmov. Cvrro Zaplotnik značilnosti (biotsko pestrost posestno sestavo, zahteve potrošnikov ...) in zavarovali kmetovanje brez GSO. Ministra za okolje in prostor Karla Erjavca pozivajo, da uveljavi varnostni pridržek, s katerim bi Slovenija enako kot že šest štitutu, je nedavno sprejeti njenimi rastlinami ni mo- držav Evropske unije prepo- ....................................... zakon o soobstoju gensko žen, saj gre za žive o^aniz- vedala gojenje trenutno edi- Ljubljana - Kulturno umetni- spremenjenih rastlin {GSR) me, ki ne upoštevajo admini- no dovoljene gensko spreme- ško društvo Paviljon je v četr- zdnigimi kmetijskimi rastli- strativDih omejitev. Ker oH njene konj7.e. Ministre 7» tek pripravilo na Prešerno- nami sicer odpravil pravno gensko spremenjenih orga- okolje, kmetijstvo in zdravje vem t^ v Ljubljani kulturni praznino glede gojenja GSR, nizmov nimajo koristi ne prosijo, da na ravni Evropske shod za Slovenijo brez GSO vendar pa ne zagotavlja, da bi kmetje ne potrošniki ne lačni unije glasujejo proti odobrit-(gensko spremenjenih orga- ^ prihodnje vami pred po svetu, pozivajo slovensko vam novih gensko spieme- nizmov). Shodu se je pridni- onesnaženjem z GSO. Izkuš- vlado, da sprejme zelo stroge njenih o^anizmov in se zav-žil tudi Inštitut za trajnostni ^^ ^ tujine namreč kažejo, podzakonske predpise, ki zamejo za nacionalno odlo- razvoj. Kot poudariajo na in- da soobstoj z gensko spreme- bodo upoštevali slovenske čan^eotem. Dovolj bi bilo soglasje večine Cvrro Zaplotnik p zanimanja ali bivajo v tuji- ....................................... ni in z njimi ni mc^oče vzpo- Kranj - Odbor za gozdarstvo, staviti stika. Tako se dogaja, lesarstvo in lovstvo pri Kme- da so zaradi lastništva nekaj tijsko gozdaisld zbomid Slo- kvadratnih metrov gozdnega venije predlaga spremembo zemljišča na trasi načrtovane zakona o graditvi objektov, gozdne ceste oškodovani last- po kateri bi bila možna grad- niki gozdov na celotnem ob- nia gozdne ceste, če bi s tem močju, ki bi ga gozdna cesta soglašalo že osemdeset od- odprla za gospodarenje z stotkov lastnikov gozdnih gozdovi. Sprememba zakona zemljišč na trasi načrtovane je nujna zaradi koriščenja ev- ceste. Po sedanji ureditvi je ropskega denarja, ki ga v ok- Z2 gradnjo treba pridobiti so- viru programa razvoja pode-glasje vseh lastnikov, vendar želja zagotavija ukrep za poje to predvsem v primeru so- večanje gospodarske vredno- lastniStva zemljišča ali manj- sti gozdov. Na letošnji razpis ših parcel večkrat nemogoče, se zaradi tega problema ni Nekateri lastniki ali solastniki prijavilo niti eno društvo last- za gradnjo ne kažejo nobene- nikov gozdov. 2iR\ Na obisku Babica |erca in Dedek jaka Razvojna agencija Sora bo v soboto dopoldne pripravila pred zadružnim domom v Žireh tržnico kmetijskih pridelkov in izdelkov. Na tržnicí bodo ponujali izdelke blagovnih znamk Babica jerca in Dedek jaka ter druge kakovostne izdelke. Tržnice v Železnikih ta kortec tedna ne bo, ker bodo kmetje in drugi $ ponudbo tovrstnih pridelkov in izdelkov sodelovali na Čipkarskih dnevih. C. Z. LaniŠe Jurček Z jurčki Štirinajstletni jure Mlakar \z Laniš je pred kratkim v gozdu v okolici Tunjic našel več lisičk in petindvajset lepih, zdravih jurčkov. Kot pravi jure, je nekaj jurčkov že prej našla v gozdu v bližini Tunjic tudi njegova mami. Če jurčka utrgamo pravilno, pravi mami, nas bo pa istem mestu tudi prihodnjo sezono razveselil kakšen primerek. K. J. i h t 4 I 1 ft k GORENJSKI GLAS torek, 14. julija 2009 i irt/ĆKg)g-2i y ^^^ alkoholikom Časnijo razvoj tromboz, mul- Čeprav ljudsko zdravilstvo tiple skleroze in drugih de- STom, cvetovom, stebebiemu dopušča uporabo večine de- generativnih obolenj, lubju kot olju iz semenja, lov svetlina, v praksi za čaj Cvetove, listje in lubje upo» na j pogoste j e uporabi j amo li- rabljajo za pomirjanje, zoper krče in dmge želodčno-črevesne momje. pri nadu- parimo s skodelico vode, po- ste. Čaj pripravimo v obliki poparka: dve žliOd listov po- Svetlinovo olje proti srčno-žilnim boleznim Svetlinovo olje se kot koristno izkaže pri zdravljenju alkoholizma. Izboljša znake bolezni v prvih treh tednih po prekinitvi pitja, ni potrebno jemati toliko pomirjeval Svetlina ni težko gojiti, za- in hitreje se izboljša jetrno Snem, lačevjtem in sopečem krijemo in po desetih minu- pletena pa je pridelava âsla- delovanje, žal pa ne prepreči kašlju, astmi, vznemirjeno- tah odcedimo. Pijemo po tri nega svetiinovega olja iz se- vrnitve k pitja KUHARSKI RECEPTI Za vas izbira Danica Dolenc Tedenski jedilnik Nedelja • Kosilo: perutninska juha z rezanci, biftek na žaru z zeliščnim maslom, krompir v koscih, glavnata solata z drobnjakom, marelična zmrzlina; Večerja: ocvrte rezine bučk (cekinčki) z zeliščno omako iz kajmaka, koruzni kruh. Ponedeljek - Kosilo: telečje ledvičke v omaki, polenta s parmezanom, solata z rukolo; Večerja: perutničke na žaru, radič $ krompirjem. Torek - Kosilo: kremna juha iz surove zelenjave, osličevi file-ji po pariško, krompirjeva solata; Večerja: stročji fižol z oljčno omako, posebna sa/ama, francoska štruca. Sreda • Kosilo: piščančja obara, ajdovi žganci, breskve; Ve* čerja: pečen mlad krompir s kumino, glavnata solata z jajcem in Šunko, Četrtek • Kosilo: kremna juha iz bučk s kislo smetano, svinjski zrezki po dunajsko, ocvrt krompirček, zeljnata solata s fižolom; Večerja: jajčne omlete z zelenjavo» jogurt. Petek • Kosilo: špinačna juha z zdrobovimi žličniki, postrvi po tržaško, krompir v koscih, zelena solata s paradižnikom; Večeija: široki rezanci z makom, kompot iz višenj. Sobota - Kosib: golaževa juha iz govedine in krompirja, skutni cmoki, marelični kompot; Večerja: čevapčiči in marinirano piščančje meso na žaru, kumarična solata s koprom, kajmak, lepinje. Marelična zmrzlina Šesta vine: 4 jajco, 12 dag s/a dkorne moke, malo nastrganega stroka vani/Je, 12 dag kristalnega sladkotja, 5 dl sladke smetane, 7 žliCka čeSnjevega žganja, 1 žlička maraskina, 15 dag mehkih zrelih marelic. Rumenjake damo v kotliček In jih skupaj s sladkorno moko penasto umešamo. Iz beljakov stepemo sneg, vanj pa postopoma vtepe m o kristalni sladkor. Smetano stepemo ter ji dodamo Žganje in maraskino ter vsnilin. Zdaj v rumenjake narahlo umešamo gost sneg in zmiksane marelice (brez vode!), nato pa stepeno smetano tn narahlo premešamo. Maso damo v pravokoten model iz bele pločevine, sega pa naj vsaj 4 cm visoko. Model postavimo v zamrzovalnik za 6 do 8 ur. Tako pripravljeno zmrzlino lahko poljubno režemo in okrasimo s $tepeno smetano in sadjem. Stročji fižol z oljčno omako SestOifine: Skleda kuhanega fižola, 2 paradižnika, 1 Čebula, 10 oljk; Omaka: 6 žlic oljčnega olja, 2 - 4 žlice vinskega kisa, j stroki Česna, 1 žlička gorčice, i žlica majoneze, sol, nariban sir. Kuhan fižol narežemo na manjše koščke» ga zložimo v nizko solatno skledo, okrasimo z oljkami, paradižnikom in čebulo ter polijemo z omako. Omaka: Česen zdrobimo in vse navedene sestavine zmeša^ mo, pustimo še kakšno uro stati na hladnem, da se prepo-je» nato ponudimo. Srh m solze 104 V RAKOVIH KLEŠČAH, 2. DEL Marteta Smolnikak Zdrav davek ima tisoč raz- Da se razumemo. Teje ne suobodno volje in lastno pa» zgodba ponovila. Na svoja jé- la. Pretresena sem bila bolj, ličnih želja, boUtn eno samo: opravljam. Bila Je dobra in po- met. Tudi ti. Želim ti Ic pohži- tra je naložila toliko novega kot sem nameravala biti. ozdraveti. Kdo je to misel prvi irtvovalna prijateljica. Zelo ti na srce. da so zaradi raka in gnoo in žalosti, da so na kon-izrekel, ne vem, vsekakor drži. rada sem Jo imela. Žal Je bila kemoterapije tvoja jetra že tako cu podle^. Verjamem, da se je Teja s smrtío ali, če hcčeie. z Bo^m, na njena skrb za lastno zdravje obremenjena, da jih z zamera- Ko zdaj razmišljam o Tni, nàd način pobila že, koje zve- Napela sem vse sile. da bi bolj ali manj navidezna. Na mi, neodpuščanjem, premkva- me lu in tam prešine, da do- dela za diagnoze. Da ji starost Tejo odvrnila od mrganja, od neki način celo površna in na nJem preteklosti in zamujenih kroničnega nezadovoljstva, to sem jo ob vsaki priložnosti priložnosti ter drugimi neg^tiV' boko v sebi sploh ni imela želje ozdraviti ozirona ostati Še w- haih malo ni biia namenjena Kaj me Je napeljalo, da pi' lahko bi celo tkla, od iskanja spomnila, (kar si, priznam, ne nimi mislimi, nikakor ne smel kaj Časa na tem svetu. Zadnjič Šem o Tgini smrti? Njenemu dlake v jajcu. Ko sem že mi^ii- štCjCm ravno v čast ). Zelo po- več obremenjevati." Teja: sva se videli, ko sem jo obtfka- duhu želim povedati, da nanjo la, da mi je uspelo, se mi je vršen pristop je imela tudi do "Imaš prav. Ti si moj angel va- la na Golniku, na oddelku nisem pozabila, pa čeprav 5vo zmuznila in seje spet predala vere in duhovnosti na sploh. ruh. Oh, Marjeta, kaj bi brez 200, kjer so z vso požrtvoval- biii prijateljici le dobro leto m v samopomUovanju. in središče Naslednji prizor seje neneh- tebe. V tem trenutku je res Čis- nostjo skrbeli zanjo. Ko sva se izjemnih okolišánah. Hkrati tega njenega samopomilova' no ponavljal. T^a (po spomi- to vseeno, ali bom (na primer) poslaviii, mi je rekla: "Vd kaj, želim povedati vsem, ki me nja je bilo vednn gmotno. Ji- nu}: "Veš kaj, Marjeta, nehaj imela šeststo ali sedemsto evrov Mafjeta, jaz bom kar umrla. " Čejo "poslikati", da si prtd nančno stanje. Pn Teji st je mi žt pndigat. Meni gre to penzije. Važno je, da se povedno vse začelo in končalo pri (kar koli je Že bil predmet naj- zdravim, potem bom pa naprg Spreletel meje srh. Komaj sem zadrževala solze. Šeie na hod- smrtjo nikakor ne zatiskam oči. Ampak. Smrt je tako na- denarju. Za ljubezen do same inepi pogovora), pač na jetra razmišljala." în je začela raz- niku, ko me T^a ni več videla, ravno stanje, kot je rojstvo in sebe in do samospoštovarja ni in naj se zdi to tebi prav ali mišljati pozitivno, koi radi re- sem solzam dovolila svojo pot. ljudje še zdaleC ne umirajo imela kdo ve kako prctanjerye- ne." ]az (prav tako po spomi- čemo. Vsaj na videz In le za Tri dni za tem mije njena se- same in izključno zaradi raka^ ga posluha. nu): " Kajpada ima vsak Človek ure ali dve. Potem seje vsa stra sporočila, daje Tga umr- (Se nadaljuje. ) i « ! ř I i 20 ZANIMIVOSTI GORENJSKI GLAS torek, 14. julija 2009 Iz Švice prišlo 150 skavtov Maja Bertonceli je biJo veliko dežja in blats. ....................................... Kopali smo jarke, da je odte- Retcče • Na tra\Tiiku pod Re- kaia voda, jo nosili iz šotorov tečami so tabor postavili ska\ti iz bližine Bema v Svi- in čakali, da bo prenehalo deževati. Sedaj upam» da bo ci. 5. juiija so prišli s tremi vreme lepše. ObiadJa in vse avtobusi, skupaj jih je 150» drugo se že suši/' je le pove- od tega sto otrok, starih od dala Manuela ter dodala, da deset do 18 let. in petdeset so si ogledali že delček Slove- spremljevalcev, V Sloveniji nije: "Bili smo m obali, v Po- bodo ostali do 25. julija. stojni, pa na Gorenjskem. V "Slovenijo smo za naS ta- načrtu imamo še izlete proti bor, ki ga imamo v tujini vsa- Štajerski in do Soče. Sicer pa kih pet let, izbrali zato, ker v taboru potekajo različne otroci tukaj še nikoli niso igre, v soboto smo pomagali bili. Zanimivo je, da je kaj okoliškim kmetom pri raz» novega," je pojasnila Manue- ličnih opravilih, delali smo la Muehlematui, ki je v oi^- tudi pri Kulturnem domu. nizacijski ekipi tabora. Del Vsi smo srečni tukaj. Slove- ekipe je bil v Retečah že nija je lepa dežela in otrod den dni pred prihodom so Še posebej nasmejani pri- otrok, da so pripravili vse po- šli z izletov. Tudi ljudje so trebno in na travniku posta- zelo prijazni." Ob tem je tre- viii pravo vas v malem. Prvi ba omeniti, da pri organiza- teden pa švicarskim skavtom ciji tabora švicarskim skav- vreme ni bilo naklonjeno, a tom tehnično pomaga škof- kljub temu niso dali. "Res jeločan Tomaž Paulu^. Mladi skavti Iz Švice so si dan popestrili tudi s kopanjem v 76lo hladnem potočku. Računalnik in jaz (152) Spletna prijava na let letalom Robert GušnN nu. Ker je običajno na leta- vzletom letala. Preko inter- njo nalepimo spremni to- liščih gneča, saj vsi pridrvi- ncta vpišemo Število naše vomt Ust, ki se nam natisne, jo tja zadnje minute, nam letalske vozovnice, sistem Prtijago nato oddamo na pozna to vzeti kar precej časa. pa nam že sam ponudi naše sebnem okencu. Na ta na-Precej zamudno in nepo- rezervirane lete. Izberemo čin na letališčih potrebujejo trebno, še posebej če se ustrezen let, sedež, kjer že- manj osebja, pa še potek nam mudi na letalo. limo sedeti in že smo pri- prijave na let in oddaje Postopek potovanja z leta- javljeni na iet. Ostane nam prtljage je bistveno hitrejši. lom se začne 2 rezervacijo le Še, da si natisnemo vstop- Ob avtomatih običajno stou- in nakupom letalske vozovnice. Letalski prevozniki ni kupon v letalo, s katerirn se nato na letališči ob odho- jo asistenti, ki vam seveda radi priskočijo na pomoč, Če uporabljajo enoten Infor- du identificiramo. Tako od- se vam kje zatakne. macijski sistem rezervacij pade kakršnokoli čakanje v Nekatera letališča sploh letalskih vozovnic, ki omo- vrsti na letališču, prtljago ne ponujajo več možnosti goča centraliziran nadzor pa oddamo na posebnem običajne prijave na let, am- nad leti, rezervacijami in okencu, kjer pa vse poteka pak je to mogoče le preko potniki. Na ta način si lahko zelo hitro, brez zastojev in internets ali prijavnega av- sami, preko intemeta, ure- dolgega čakanja. Spletna tomata na letališču. Da lah- dimo celoten postopek re- prijava na let ali "Web ko prijavo opravite na obi- zervadje in nakupa letalske Check In" je iia ljubljan- čajni iiačiii, vam dovolijo le, vozovnice. Prav tako lahko skem letališču na voljo na če potujete z majhnimi vsi prevozniki vidijo mojo spletnem naslovu http:// otroki ali pa z velike količi- rezervacijo in nihče mi ne more več vzeti mojega mesta na letalu. Letalsko vozovnico običajno prejmemo kar po elektronski pošti, saj www.lju-airp0rt.5i/web-checkin. no prtijage. Tako vse poteka hitro, brez zastojev in nepo- To kar smo storili od trebnega čakanja. Na zelo doma, pa lahko storimo tudi na letališču. Ta mož- frekvenčnih letališčih je tovrstnih prijavnih avtomatov Veliko potujem z letalom, so stroški izdaje teh vozov- nost je na voljo že na vseh tudi več kot sto. Na poti mi največ časa vza- nic previsoki in letalski pre- večjih letališčih po svetu. Velik obseg potnikov in me lirejanje formalnosti na vozniki jih običajno ne iz- Namesto da se postavimo v povečanje letalskega pro- letališču. Potrebno je biti dajajo več. vrsto za prijavo na let, nas meta, ki je cenovno postal vsaj uro in pol pred vzletom Ker pa sama rezervacija usmerijo do avtomatov za dostopen vsem, nujno sili k letala na letališču, da se lah- in nakup letalske vozovnice ko prijavimo na let in odda- še ne zagotavljata, da bomo prijavo na let. Podobno kot na internetu se tudi tu izka. racionalizaciji in optimizaciji postopkov. Le tako so mo prtljago ter gremo skozi res leteli, se je potrebno na žemo s Številko naše letal- lahko potniki zadovoljni in vse potrebne varnostne in let še prijaviti. To običajno ske vozovnice, izberemo se- pravočasno na letalu. Pri policijske kontrole. To po- storimo na letališču, lahko dež in si le še natisnemo prijavinalet pa se ne sreču- jejo več z več uslužbenci in tekanjem od okenca do meni čakanje v vrsti pred pa rudi kako drugače. Ena vstopni kupon. Nekateri av- okencem za prijavo na let od možnosti je spletna pri- tomati omogočajo toidi regi- ali "Check In", kot temu java ne let, ki je mogoča že stradjo prtljage, saj jo le po- okenca. Prihranite čas tudi pravijo v letalskem žargo- kar od doma, 24 ur pred stavimo na tehtnico m-na- na letališču in ne le pri letu. Predftfi rotčkůpirrřt n/xifi^, ptsbfr^k^^ mttíriato* iûlskh pocrefaèâo. fctohopirvj« do« Kûreiy^ 35.4000 Krax ai: 04/&360750. 04/2360751. Mûte: karunďacpOMbw ČETRTKOVI NAKUPI -10% POPUST NAJCENEJE NA GORENJSKEM ZVEZEK A4 SAMO 0,45 € DARS zaposluje D^RS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d. dv Ulica XIV. divizije A, 3000 Celje, objavlja: 1 prosto de/ovno mesto VOZNIK STROJNIK (m/ž) na Področju vzdiievanja avtocest v Avtocestni bazi Krulica Pogoji zd zasedbo delovnega mesta: • najmanj IV. stopnja strokovne izobrazbe, «najmanj eno leto opravljanja enakih ali podobnih del« •voznBki izpit kategorij B, C m t. •znanje tujega jezika, • licenca za prevoz oseb in stvari. Pri izbiri bodo imeli prednost kandidati z pridobtieno nacionalno poMicno kvalifikacijo. Delovno razmerje se skl«ne 2a dolo^ čas enega leta, s polnim dek>vnrm časom in dvomesečmm poskusnim delom. Lokacija dela: Hru§ica Ponudbe z življenjepisom, opisom dosedanjih delovnih izkušenj in kopijami dokazil o izpolnjevanju pogojev, prosimo, pošljite v osmih dneh po objavi na naslov: DARS/ d. d.. Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje« s pripisom "Služba za organizacijo in kadre''. PovezujemoSlovsn ijo DARS ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE PROSTA DELOVNA MESTA NA GOREřiJSKEM ;A C. TO. KRANJ SHOVNCittíM IZOBFUUU ŽELEZDKRIV^C; dû 01.10.2009; DRAGAN lUEV, SP, OBALA 126.6320 PORTOROŽ fiisni KA; do 22 072005: HRIBAR • BLfSK. Krari do o.. SAVSKA C. 34. KRANJ CiSTILKA; Oo 18.07.2009; HRIBAR • BL£$K. Kran). dao.. SAVSKA C. 34. KRANJ oeoamiiCLfSA <» ia.0?2cr09; jelovica hišl. û.q.o,. hh4b i.precdvor «UMDsnn do 15.07.2009; SINTAL d d , LITOSTROJ- SKAC. 38.LJl)BUANA PER do 0e.0».2009; GRATIS, doA. CEROVAC PH âMAfUU 3 A, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH HUM do 22.07.2009, JELOVICA HIŠE. d.o.o^ Hf^lB 1. PREDDVOR do 1707.2009; ?OSi(m\ SlSTiM MERCA-TOR. d.4.. DUNAJSKA C. 107. LJUBLJANA IMLA do 26.07^009; REA METAL. lOj) < RAJŠPO-VAUL 18.2250 PTIU dO 08.08^009. REA METAL, d.o.o.. RAJ-SPOVAUL 18.2250PTLU do 1S.07.2009; TCIMOMDNT, do.o^ RA2UV G0VAUL11,2000 MAPIBOR AmiMEMNft dO 14.07,2009; AVTOhSA KRANJ. doj>.. UUSLJ^NSKA C. 22. KRANJ ElBaKIMR ENER&mK do 06.08.2009; GASTRONOMIJA KRST7V. dJîXi. FîRRARSKA UL 12, SOOO KOPER PDUfiALfC POOOIM TUKOf dc 09.Ce.2009: LITOSTROJ • LrTOSTROJ-SKO INV. POOJ., d.0.0.. LITOS^OJSKA C. SO. U J3UANA DimtKM dO 19.072009; REGIUS, d.oo.. ZAGREBŠKA C. 20.2000 M/^lBOR PRDOiUALfC do 29.072009, DEUJICA, do.o., TRŽAŠKA C. 2. UUBUANA do 18.072009; MESMNE DEŽELf KRAHJSKE. d.0.0. POLWiSKA C. es A. GC^eUA VAS do 18.072009; PS MERCATOR • INTER* SPORT. eORDVŠKA C. 92, KRANJSKA GORA dO 15.07,2009; VENERA SHOP. d.o.O,. ZG. JEZERSKO 82. ZG. JEZERSKO mm do 25.072009; KUSTERLE JAKA Si», SREDNJA VAS 87. SREDNJA VAS V BOHINJU do 20.072009; KARUN ANDR&; S.P. KIDR^ ČEVAC, 16. ŠK. LOKA do 18.07.2009. NJAM NJAM SLAŠČICE. 225, UUeUANA • PLAN. ao.o.. 8REZNICA ; d.0,0., : nsumoTunK • do 18.07.2009; i 1. ŽIROVNICA : SOUdÙVHSGOViUEC ! do 15.07.2009; CENTER ZA SOCIALNO i DELO ŠK. LOKA. PARTIZANSKA C, 1 0. ŠK. i LOKA ! SftEDKJA P04JMA IZDeRUBA ; NATAKAR; do 2$.072009: Wm L£CWAR i DO.do.o. KONJIŠKA C. 6.2317 OPLOTNICA i SLAŠĆIĆAR; do 25.072009; MARKO ZOR-i MAN S?. SMIEONIŠKA C. 21. KRANJ i NATAKAR; do 16.07200^; TEHNOCAR, I d.o.o.. BROOE 20. SK. LOKA j CEVAR; do 18.072009; TEřfWMONT. do.o., i RAZLAQOVA UL 11.2000 MARIBOR ; dû 26,07.2009; TIP-TOP OESIGN. d.o.o., I KOMPOUE68.1312 VIDEM.DOBREPOUË ; l£SiU5ia TFMK < do 1B,072009. ZAVOD ZA GOZOOVE SLO-' VENUE. C, STANETA ŽAGABJA 27. KRANJ i STBOJNITBOOK dO 20.072009; ISKRA ISD-UV/^NA. d.o.o. SAVSKA LOKA 4. KRAW : do 29.07,2009; SAVA TIRES, (to o. ŠKOFJE LOŠKA C. 6. KRMU nnrmTFMK do 16.07.2009; KREATA. d.oa. GORENJSKA C. 39, NAKLO KOaffn^TtttHK : do 15.07.200^ MANCA MALI SJ>., ALPSKA C, 37 B, L£SCE ; EKONOlCn TĐfllK ^ dO 19.072009; RATIO. d.0,o., STRUŽEVO 3. : KRANJ i KOlOClAUST I do 26.072009; ZALOŽBA MIKLOŠIČ, fl.o.o, ; PARTIZANSKA C. 3.2000 MW^IBOR ' VZBOJiïEU fSKOL^ mK 1 dO 18.07.2009; OSNOVNA ŠOLA POLOETA i STRAŽIŠARJA. UL VIKTORJA KEJŽARJA ; 35, JESENJE [ UBORlïïORUSn miHIK i do 02.08.2009; OZG. ZDRAVSTVENI DOM i ŠK. LOKA. STARA C, 10. ŠK. LOKA : ZAVAROVALNO FINANČNI SVETOVALEC; do ' 18.072009; A3ENTA 36 d.o.o.. STEGNE 27, i UUeUANA ! SVntVALfC/ïït^ Fff^ANČNO ZAVARÍ^AL-i NIH PRODUKTOV; &> 27.072009; KURÁTOR, « d.OJ).STlOBjEC)7.12SOLUGLJANA-POLlE ' ZASTOPNIK H; dO 07Xf92009: MDVOJR ' Vinica, dd. tXJNAjW a 58. UlOLJAKA ! VODJA IZMENE • SOBARICA • ČÍSÍLKA; do : 22.072009, PREDENCE, d.o.C., DVORSKA VAS 37 A. BEGUNJE : PREMOŽENJSKI SVETOVALEC; tio 19. 07. ! 2009; MJHA BOHINC S,P.. LANGUSOVA UL 26, RADOVUlCA UČnEJ IM2REDNE6A PODU do 18.072009; OSNOVNA ŠOU MATIJE ČOPA. UL TUQA VIDMAAJA 1. KRANJ PBEDMETM UČnEU S10L06UÍ do 18.07.2009; OSNOVNA ŠOLA MATIJE ČOPA. UL TUGA VIDMARJA 1, KRANJ PREDMETNI UÙTEU BUSSENE ÏÏ8UE do 25,07.2009: OSNOVNA ŠOLA MATIJE ČOPA. UL TVGA VIDMARJA 1, KRANJ i&^mimjmABk NEPREMIČNINSKI POSREDNIK; dO 13. 08. 2009: VEDA INVEST, d.o.o., ANKARANSKA C. 7 B. 5000 KOPER IIWV. «PL EKOKOmr do 24.072009; SPLOŠNO GRADBENO POD- JETJE TEHNIK d.d., STARA C. 2. ŠK. LOKA uuv. DIPL mm ; CO 1707.2009; NOTARKA • MARIJA MUR-i NIK.K0^ŠKAC.21.KR/^ j PftOF. MZREDHEBA raUKA i 00 15.072009; OLOVNA ŠOLA STANHA ' ŽAGARJA. ItPNICA 12. KROPA ! DR. MGKIHE ! do 06.08.2009; OZG, ZDRAVSTVENI DOM • aADOVUNX KOPAUŠKA C. 7. RADOVUlCA ! &) 25,072009; OZG, ZDRAVSTVENI DOM Î TRŽIČ, BLEJSKA C. 10, TRŽIČ ' OIL DENTALNE MESKlItf i úo 29.08.2009; OZG. ZDRAVSTVENI DOM : ŠK. LOKA. STARA C. 10. ŠK. LOKA I do 19,072009; OZG, ZDRAVSTVENI DOM : TRŽIČ, BLEJSKA D. 10, TKŽtČ : DR MCnCINE SPECRUSIPEDUTTUJE i do 23.07.2009; OZG, ZDRAVSTVENI DOM i FWMVUCA. KOřAUŠKA C. 7. RAMVUJCA ; « 29,08.2009. OZG. ZDRAVSTViNf DOM :ŠK. LOKA. STARA C, 10. ŠK. LOKA i UUV. DIPL SOGlAiMI PHMfiOe : Cû 18.07.2009; VZGOJNI ZAVOD KRANJ. I SEMPETERSKA UL 3. KRANJ ! WSOKOSOtm STBIHOVIU tZOBflAZBA : FINANČNO RAČUNOVODSKA IN KNJIGO-; WDSKA DELA; » 19.072009; B-AGOJCO : HICOV S.P.. KOLODVORSKA C. 7. KRANJ < VODJA KLJUČNIH KUPCEV; do • 20.07.2009; TOSAMA d.d., ŠARANOVIČE. VA C. 35.1230 DOMŽAÍ.E IMfVEftmnM I20ÍM2BA do 29.08,2009, OZG. ZDRAVSTVENI SK. LOKA, STARA C. 10. ŠK. LOKA »» U Itd» telom nM 0MMD Ifl KttUb Zm il na terael)' r L ^ • 1 v * 9 Dedna cef« .M 42 i vs« k dao Gorenjski Glas i t 1 9 À 4 22 KAŽIPOT, ZAHVALE ~ GORENJSKI GLAS torek, 14. julija 2009 HALO - HALO gorenjski glas telefon: 04 201 42 00 N^ro/ile M ofe^*'! ^nr^jNTumo po ^ptifonu v Kranju 01M CiA) * M ponfMiU in ]»Uu 04/701-42-13 dli otftHK» "i Blt^^mnkn^ 4 àwr In pond) v nibitti ijrKino ivojAj. )ANEZ ROZMAN S.P. • ROZMAN BUS, LANCOVO 91, RADOVgiC^ HU 04/53 ^S M9 Izleti: MADŽARSKC TOPLICE: 27. 8. • 30. S., 31. 8. ' 5,9.. 3.10 • 6. lO; TRST: 17. 9 ; PEL|€SA0 21. 9. -28. g.; KOPALNI IZLET. IZOLA: 20. 7., 27. 7.: OUCI OTOK: 18. 8. - 22. 8.; POREČ KOPALNI: 22. 7.; MED20C0Rf£: 9, fo- IMO. Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki glasov Kažipot brezplačno samo enkrat. prireditve ) u LIJ s KA TR IC LAVS KA TRŽNI CA » Bled «Triglavski narodni park julija med 10. in 12. uro vabi na julijsko Tr glavsko tržnico pred Info središčem Triglavska roža na Bledu. Na tržnici bo med io. in n. uro v okviru programa SOS predstavitev orientacijskega ^ka kot športne dejavnosti v naravi. Likovne urice v Ateljeju Puhart Kranj • Po poskusnih dveh tednih po<^itniških delavnic vas obveščamo, da bodo v Ateljeju Puhart za kratkočasne likovne urice odslej na voljo le na podlagi predhodnih najav. Osnovni razpoložljivi termin je dopoldanski, od 9. do 10.30, po dogovoru pa $0 možni tudi drugi. Danes, 14. julija, ob 9. uri je delavnica že zagotovljena, prostih stolčkov pa je še dovolj. Najave po: e-pošti petra (g) p uha rt.com ali telefonu 031/671 690. Dan kamniških planin Kamnik - Planinsko društvo Kamnik ob n6-letnici vabi na Dan kamniških planin združen s kulturnim in zabavnim pro' gramom, ki bo v nedeljo, julija, ob 11. uri prt Cojzovi koči na Kokrskem sedlu. obvestila Obratovanje planinskih postojank ' Obveščamo vas, da je Zavetišče pod ŠpiČkom od 4. julija spet odprto, predvidoma do konca septembra 2009. koncerti Koncert predavateljev poletne glasbene šole Bled • jutrr, ob 20.30 bo v Grand Hotelu Toplice Bled koncert predavateljev poletne glasbene šole Glasbenega centra Edgar Willems. Vstop na koncert je prost. razstave čista sreča - Félicita pura jesenice - Fotografsko društvo jesenice in avtor razstave Jure Kravanja (KMFFZS, član OF "SVIT CELJE), vabita v Fo-togalerrjo na Jesenicah, Trg Toneta Čufarja 4, na odprtje samostojne razstave ban/nih fotografij "ČISTA SREČA - FELICITA PURA". Razstavo bodo odprli s kulturr^im programom, obenem pa si boste lahko ogledali tudi projekcijo fotografij s popotovanja po Islandiji. Odprtje razstave s projekcijo bo v sredo, is< julija, ob 19. uri v Fotogaleriji. Razstavljena dela bodo na ogied do 12. avgusta. Potovanje na ladji Beagle Ljubljana* Prirodoslovni muzej Slovenije vabi ob zoo-fetni- ci rojstva Charlesa Dan^vina na razstavo fresk na lehnjaku, akvarelov in orjaškega globusa, ki prikazujejo Darwinovo potovanje in raziskovanje z ladjo Beagle. Pripravila jo je akademska slikarka Maja Subie, Razstava je na ogled do avgusta. Slikarska razstava avtorice Joane Zajac Kranj • V petek, julija, ob 20. uri vas vat>jmo v Galerijo Pungert, na koncu starega dela mesta Kranja, na odprtje slikarske razstave avtorice Joane Zajac. Razstava bo na ogled štiri tedne. izleti Kopalna izleta v izolo Bitnje, Stražišče • DU Bitnje-Stražišče vabi na dva kopalna izleta v Izolo, ki bosta v petek. 31. julija, in v ponedeljek, 10. avgusta, obakrat z odhodom ob 6. uri iz avtobusnih postaj od Žabnice do StražišČa. Cena posameznega izleta je 20 evrov in vključuje avtobusni prevoz, cestnine, kosilo. zavarovanje in organizacijske stroške. Karta za notranji in zunanji bazen stane 4 evre in se plača na avtobusu. Kosilo bo ob 13. uri v prostorih hotela Delfm. Prijave in vplačila sprejemajo v času uradnih ur v sredo, 13. julija, v Šmartinskem domu v Stražišče in v ponedeljek, 20. julija, v društveni pisarni v Spodnjih Bitnjah. Uradne ure na obeh lokacijah so od 9. do 11. ure. Prijavite se lahko tudi po tel. 041/706 673 ali 04/231 00 61 pri Mariji Bogataj. Prijave sprejemajo do zasedbe mest v avtobusu. Izlet na Dobrač Stražišče, Bftnje - DU Bltnje-Stražišče vabi na izlet na Do-brač (2166 m) v torek, 4. avgusta, odhod bo ob 6. uri iz av« tobusnih postaj od Bitenj do Stražišča. Na Dobrač se bo možno povzpeti v dve smeri, po težji in daljši poti iz Bad Bleiberga (3 ure) ali po krajši in lažji poti s parkirišča na gori (2 uri). Obe skupini pa se bosta vrnili po isti poti proti avtobusu. Cena izleta znaša 18 evrov, vsebuje prevoz, vodenje in zavarovanje. Malico In pijačo si priskrbite sami. Prijave in vplačila sprejema Cirila Resman v sredo, julija, v Šmartinskem domu v StražiŠču ter v ponedeljek^ 20. julija, v društveni pisarni v Bitnjah. Možne so tudi prijave na številko: 040/268 005. Izleti medobčinskega društva invalidov Jesenice jesenice * Medobčinska društvo invalidov Jesenice vabi na kopalni izlet v Portorož, ki bo 16. julija in na Planinski dan invalidov, ki bo 1. avgusta na Kopah pri Slovenj Gradcu ter na družabno srečanje - piknik, ki bo 12. avgusta pri Planinskem domu na Pristavi z začetkom ob 11. uri. Do» datne informacije in prijave na telefonski številki: 040/767 8S6 ali pri poverjenikih. Na Kališče in Mali Crintovec Šenčur - Pohodniška sekcija Društva upokojencev Šenčur vabi člane 18. julija r>a pohod na Kališče in Mali Grintovec. Odhod z osebnimi avtomobili ob 7 uri iz Šenčurja. Skupne hoje bf>od5 do7 ur. Informacijein prijave telefonsko Številko: 04/253 15 91. V primeru neugodnega vremena bo pohod prestavljen. Planinski izlet na Weisseck Radovljica • Planinsko društvo Radovljica organizira 18. julija planinski izlet na Weisseck (2711 m) v Radštatskih Turah. Izhodišče je dolina Riedingtal, gora se ponaša z lepimi razgledi na Visoke in Radštatske Ture. Pot je lahka in traja 6 ur. premagati je treba 1000 višinskih metrov. Odhod minibusa je ob 5. uri z avtobusne postaje Radovljica. Prijave v pisarni PD Radovljica v sredo in četrtek od 18. ure do 19.30, ali na telefon: 031/34$ 209 ali 04/531 55 44. Dodatne informacije dajeta vodnika janež Pretnar, 031/429 970 in Jure Vreček, 041/718 965. Tura na Kalški greben, ki bi morala biti na isti dan, ie prestavljena na 10. oktober. OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je umrl naS upokojeni sodelavec Matevž Ahačič magistei fanoacije Pogreb dragega pokojnika bo danes, 24. julija 2009, ob 15. un na pokopališču v Tržiču. Sodelavke ic sodelavci Gorenjskih lekam Več na www.gorenjskiglas.si/Oažipot aedna ceoa- ka «T^a- ^ . OA/101 A 42 .sv od 8. Gorenjski Glas MojeDeloxom Izberi prihodnost Prodaja loc/prodaJalka v trgovini 2 žMli (Kranj) Zaposfimo pitKlajalko za delo v žh/ifsKI tr^vini. Pekama Zewlk. Uifbijanskd c. 36a. 4000 K'anj. prijave zb ramo do 19. iuli)a HvvMv. moiedeio.com. d. o. o. I na J, spletnj markeung, d.0,0., Podutiška ana. Slovenija, T: 01 51 35 700 1000 LJubljana. Slovenija, T: 01 51 35 700 VEČ INFORMACIJ )N ZAPOSLITVEWJH OGLASOV i300 • NA: www. o.com. I ,coni Več ioJhajBv In r>atakaf]M - bra volja Je najbolja] Na yubljanď marljKiosl, pridnost ir^ 0>ajdi)wo9, Poniijamo redno delom razmerje» dobre delovne rszmeie In dek> v dopoldanskem času, Slaââôaiiivo M.M. Marko Zonnan. s. p.. Smiedniéka cesta 21, 4000 Kranj, prijave zbiramo do 5. evgusta 20d9. Ve6 na wmv. mojedeb.com. Kuha/ m/i (Mengeé) Dnizinsko podjelje r\a poCn^ćju tunzma vabi, da postanete član naâega kolektiva In se nam pridr\jate r>a detariem mestu kunar)a Pričakujmo: rv.^iv.slopnioiz{>> brazba srneri kufw ali dru^e ustrezne smeri, ^al ^ leto delovni izkušenj z delom v kuhlr^. samostc^nosl pri delu. InovatNDOâ. nataoćoosl ti kr&atM>ost. Batuk, d. o. o. Unrwtova 33. 1234 Mer>gdi. prijave zbirarrx) do 2d. ji^ija 2009. Več na VAVW. rTK^edeio.com. AnaflUfc - programer m/i (Žiri) láčemo strokovnjake, ki jim nf tuje področje AO/domen, poStn^ga sistema Ex-cftang©. Linux in VMware okolja, pozr«vanje SQL področja, poznavanje TCP/IP protokotov. Će želite ddativpoc^lju. ki se nenehno raziija in éiri suCfe poalovav ie, če vamniti^e mednartdno sodekjvan^. ste gotovo pravi za nas. Al^na, d. d. Žiri. Strojaiska j^ca 2, 4226 Ž3ri, prljaše zbiramo do 24. juiya 2009. Več na WWM moieo9lo.com, Sodelavec za obračun plač m/t (SkoQa Lcka) Od vas pričakiiemo Vil. ali stopnjo izobrazbe ekonomske smeri» dobro poznavanj flmnčne računovodske n davčne zakonodaje ter ptične poSbke. pozna» vanje dela z računalnikom. Ponujamo vam sCmulatrvno enačilo, prijetno m stabUno delovno okolje, odll6^rrH9žnostizastn?k9i.rr^ In osebni razvoj. SQPTehnik.d. d., Stara cesta 2. 4220 Ško&a Loka. pnjstve ztiramo Oo 9. avgijsta 2009. Več na lAViw.moledelo. com. Samostojni kvhar v prestlžrl restamdjl m/i (Moánj». Padm^aň V prBStižni Restavradii Podvin zaposlinK) sanostojnega kuhana m/ž. Pričaki^e- mo: poznavanje priprave In kuhanje jedi mednarodne kuhmie 'a la oarle'. eesnost. poétenost in dalevnost. Ponuamo redr)o zaposHtev in delo v mladem kc4«kt^. Deb poteka Izmensko od torka do nedelje. Cobrmtosll so tudi kuharji ali kuharice z manj czkuâenj, M so odprti inpr%}r3vljeni na učenje z naáimt kjriarii, Maxicom» O. 0. o., Prečna Jica 4b, 1000 Ljubiim, pr^ do 4. avgusta 2009. Več na wwMv.mojecblo.com. Vodja podieUfrdUektor-mara^er (CerttJie) Iščemo sod^a/ca v manjšem podjetju za vocjenjs obstoječega poskivanja rn àtr* ienje poslovanja m podro^h: organizadja m vodenje pfofi&iodnje, komerciala, nabava ild. K.LK.. d. o. o.. N^engeška ce^ 26. 1236 Trzh. prijave â^tramo do 1. avgusta 2009. Več rta vwuvr. mojedelo. com. Sprejemnik vozit v servia m/ž (Kmnj) PričakujerTH) IV. ali V. stopNo ustnâzne izobrazbe, organizacijske in komurnkaclj-ske sposc^nosci. izkusr^ s popravťom vozil so prednost, pcznavanje dela z računalnikom, marje angleéksga jezS^ ir najma-^i 3 leta delovrîh izkuženi z eftakimi ali podotxiimi deli. OekM>o rajneije bomo sklenili za določen čas 6 mesecev in 30 Kranj, pnjave ^ramo do 1. avgusta 200d. Več na vvMv.mo^delo.com. Metianik m/ž (Kranj) Pričakujemo izobrazbo avtomehanične ozin^na druge ustre^ smeri, vsai 3 leta delovnti ć^ois^ in samostojri đagnostidranje nap^ r^ vodih. Delovrio rszmer-ie bomo sklenili za nedoločen delovni čas s 3-mesečnlm poskusnim delom. Avtohiâa KranI, d. o. o.. Uut^is^ska c. 22, 4300 Kranj, pnlave zbiramo do 1. avgusta 20O9 Več na SMSVW. mojedefo. com. i S I f GORENJSKI GLAS torek, 14. julija 2009 MALI OGLASI, ZAHVALE info ^g-^as.si 23 Več na www.gorenjskiglas.si/0 ažipot Gorenjska 96 MHz RAD O Z A GG naročnine 04/201 4241 e-po^ta: ndr0cnine@g-9las.si www.QorfnJskíqtds.sí LOTO Rezultati 33. kroga • 12. julija 2009 3r 9.12,30,33» 34^ 38 In 28 Lotko: 169390 Loto PLUS: 7, i6, 21, 24, 29» 33» 39 in 31 Garantirani sklad 36. kroga za Sedmico: 200.000 EUR Predvideni sklad 36. kroga za Lotka: 600.000 EUR Predvideni sklad 36. kroga za PLUS: 77.000 EUR Mdii oglasi tel: 201 42 47 fax: 201 42 13 c-nail: mdlíoglQSÍ(^g glss.si Maie oglase sprejemamo: za objavo v petek ' v sredo do 13.^0 in za objavo v torek do petka do 14.00! Delovni čas: od ponedeljka do četrtka leprekinjeno od 8. do 19. ure, petek od 8. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. NEPREMIČNINE $TANOVANJA ODDAM GAfíSONJčRO v centru BÍ9Ú2, zd đatjsJ čas, 9 041/650^06 SOM»? DVOSOBNO $lânovanjâ v Drnlicjij v okokoi 6oh. Sietnce 2 vrtom in tocaco. « ZAHEKJAM DRUŽINSKO âlenovanje. 30 m2 1er kj0t in men^rn za çanonjen) v Karrinjku. Dotrkždle, Mengeš« 04/ Moam HIÍE MAJAMEH HIŠO v okolici Kranja, ^Kof)e Loke ali Medvod. « 040/265-283 J- U R-^'" "T A -N |UR«TAN| nepremičnine, dao. PE Cankar^ utica 03 (sUro-m«(tno 4000 Kfdnj, ttl.; 04/33 C 14. mobr: 04^/451457 e^polta: irib^juMan.si RADOVE KsKERN NEPREMIČNINE Maistrov trg 12,4000 Kranj Tel. 04/2021353,20Ž 25 66 CSM O5i/yo700. imtti: I % % I V p&s lovne sunovjnjskem objektu na Na20^ievi ulrcr v Kranju, bivSi Dom )LA« prodajamo novo^ takoj ri 61,50 rrra s pripadajočim parkirnim meftom v parkimi hiŠi. V poslovno stanovanjskem objelctu na Ndiorjcvi ulici v Krenju, bWi\ Dom )LA, prodajamo ttovo, takoj vs«liiyo 241 • sobno stanovanje v iz* rn*" < di/ema pripadajoči- ma parkirnima mestoma v paricimi hiSi in $ pnpadejoto shramtw* V poslovno sUnevanjskem objektu na Masorjevi uki ) v Kranju, na me* stu nekdanjega Doma jlA prodaja* mo poslovni prostor za pisarniško dejavr)ost v skupni smeri 93,90 m2. PixAubfwjle mfbnnftcQv vtm bomo z veseJfftm po$fedova}l, te tiu beçtft pôkXkaTt na tiMencko Havíko mp Striar)eva ulica 4000 Kranj www.neprenkninegndsi «•naslov; mfb^gnd.si telr ^386 4 aSi 39 04. fax: 4281 59 07 um: i FESCT. d. o. o., nepremičninski družba, Koroilu C 2. Kranj, Telefon: 73 73 Fax: 2j6 73 70 E-poita: i nfo(|>fe$st.si lnterr>et: KVKVW.ÎKSt.Si ITO NEPREMIČNINE, d.0.0. MAISTROV TRG 7. 400Û K RAN j TřL: 04/2341 •"»%<}. 941 /755*296, 040/204'661, 041/900009 e-(>o$t4: it in nadstreškom, stacionirano v ValKanelk, O03l/S2&^94 dc04ll6 OSTALO PRODAM OSEBNI avto Toyctâ Cc^'rolâ I, 2003. 7C.OOOkm, in3o{f4,l. 1998,98.000 km, if) Riiha bijknva rfrva. fl 051/Í?.->ÍV 912 9CIM1tâ RENAUL CNo 1.2, 1.98, 11.600 Hm in motor Dealim VT 125 E, « 041/705- 107 0m41o4 STROJI IN ORODJA PRODAM AGRSûAT Oiesel LamDorgínÍ motcr 2 x220 1 X 380. Skoraj nov. « 031/ 31S^Û9 BOun; GRADBENI MATERIAL GRADBENI MATERIAL PRODAM SMREKOVE deske, 9 041/44^86 18 mm KUPIM MECESNOVE dss^e rn oloh«, O ODKUPUJEMO hkxJovino in celukzni les iglavcev, v U4i / STAVBNO POHliTVO PRODAM GARAŽNA vraU Z kcvrtskjm o^rcidiem 260 * 220 cm • D.V., n 041/725- 648 KURIVO PRODAM DRVA metrska ali raMagana, motna DRVA mešana; çaber, /avor. je- $en, "krast, moinost razreza in dostave. cena 40 EUR. tř 070/323-033 DRVA možnost plačila na obroka, irie-trska dli razžagana. možnost dosuve, 040/338-719 SUHA bukova, razi^gana dtva ter skOfTSt. «03l/$61-707 ftoonika za klubeko koio r>& Krvavcu. ASK Partizanska 37, Kranj. 041/796-929. tr 040/743-407 sooAco V FRIZERSKEM saloru v Kranju zaposlimo 'rizeriâ/ko z iJuj&iijamI, slimulativno plsâlo, možen tud najem dela^iega mesta. Fen kreativ« d. o. o.. KMSrićeva 12, Kranj, 9 031/365-040 ZAPOSLIMO- delavca za montažo Slastnega pontsfva na terenu, Knmos PrimotZupan. s. p., Sveteljeva ul. 13. Šenčur. 9041/871-097 Mo^no l&ČEM ISĆEM DELO v domaćem promelu, éo^er C • E kaiegon.e z ćzkušnjami v domačem in mednarodr^em prometu, tr 041/949-124 e«Mii3 IŠČEM OELO, čišćenje, likanje, pranje v okolici Tržiča ali Kranja, ff 040/326-761 mM STORITVE NUDIM ADAPTACIJE, novogradnje od teme'la do strehe. Notranje omete, fasade, Kamnite škarpe, urejanje in tlakovanje dvorišč, z našim ali vašim materialOffi. SGP BytyQid.n.o., St^ževo3a. Kranj, tr 041/222-741 «cca^» AOAPTACUE kopalni;, stanovanj, starejših objektov, sllkopleskarska dela. lasade, prenova kmečkiti peči, kerarrji-čarska dela, polaganje naravnega kamna. Betu stud«, O o. o.. Predosiie 95, Kj^j. 9 031/379-256 ASTERIKS SENČILA Rozman Peter, s. p.. Senićno 7, Krtže. tel : 59-55-170, 041/733-709; ialuzije, roloji, rolete, lamelne zavese, plise zavese, ko- mamfki, ma^ze, vAvw.aster1ks.net BELJENJE in glajenje sten, premazi, barvanje napuéčev m fasad, dekorativni ometi m ople^, Pavec t/o s.p., Fodbrezje 179, NaUo. « 031/ 3Q2-Q0Ô DELAMO ^ o&rđta d^. notrm vnete in tasade z našim ai sesm mâenalcm, A*-ianlti, do.o., Ž^ica 47, ŽaOnice, ir 041/2^73,041/876<386 FLORIJANI, d.o.o., G r>a 3rdo 4:, Krani izi/a;a vsa aradtena deta od t^ meljev do strehe, adaptacije, ometi. ometi fasad, kamnite ikarpe, tlakovanje dvoftšč. « 041/557-871 IZVAJAMO sanacije dmnikov, vrtanje, ?idava. monTdia novili, pop^avv^ starih, nudimo dimne obloge, dimne kape. Novak &Co, d.n.o., Ljubijanaka 89. Domžale, » 03V422-800»a«M IZVAJAMO VSA QRAOBENA DELA od iemeljev do strehe, Walfteino, Lo^ ni na 2007, G rađl«n lifvo, d.o.o . Glavni tro 14. Kranj, « 041/257-320, .si SLIKO PLfSKARS K£ storib/e izvajam, Pnmož Zupan, s. p., GOlmSka c. 99, Kranj, ir 031/868-3S3 eowm TESNJENJE OKEN IN VRAT uvožsra tesnila, do 30 % prihranka pri ogreve-nju. Prep>ha in prahu ri večl Zmarvjiai hnjp. 10 let garancúe. BE & MA, d. 0. o., Ekserjeva 6. Kammk. tr 01/83-15-057,041/694-229 Moae;s POSLOVNI STIKI GOTOVINSKI KREDm D010 LET ZA VSE ZAPOSLENE, TUOI ZA DOLOČEN ČAS, TER UPOKOJENCE, do 50 % obr., obvezrwsti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozi'a m leasingi, Možnost odplačila na polotni* ce, pndemo tudi na dom. NUMERO UNO, Kukovec s^., Mlinska 22,2000 Maribor, 02/25Z-48-26» 041/750*5^ ZASEBNI STIKI 65 LETNI moški, preprost, léčem preprosto partnerico za skupno pol, 9 03l/48e'933 «04^0(1 DEKLETA. vMaS In sa zađcri spozna-se^ s â?i>*v7ii* íanO z ctz^ a isl«^ naiazrmr^ ŽEN ITN A poorodovolrloaZaupan|a Ic densko poveže ogromrvo ljudi vseh starosti iz vse države. PoKl^e in se soo- znavaite, tr 031/636^76 RAZNO PRODAM EDELVi'EiSS plezalni pas, 35 EUR tn iáčem pomivalno korito z omarico, cb mi podsrtte, V 041 /424-164 900«i67 KONTEJNER za komunalne odpadke. 2401, nov, ugodno, C 031/560-936 KVALTTETNA omelâ za dbrrice h peâ ter cost^,troi/S3-23-107 900itx SOBNO stfanisće. ncvo In dom. žganje. « 01/75-40-07$ M(M100 SPOROČILO O SMRTI Svojo življenj'sko pot je sklenil naS upokojenec Herman Pirc Od njega smo se poslovili, v soboto, u. julija 2009, na pokopaliáfu v Komendi Ohranili ga bomo v trajnem spominu. AERODROM LIUBLIANA, d, d. Pomlad bo m ti^^ji vrt priSo in čakak, da prideš ti. In sedla ho na roitut Ha in jokala, kir te ni. (S. Crteor&č) ZAHVALA V 81, letu staiosti smo pospremili k večnemu počitku našega dragega moža, očka, starega ata, pradedkâ in tasta Antona Dobrajca (3. 2.1929-27. 6. 2009) iskreno se zahvaljujemo dobrim prijateljem, sorodnikom, sosedom, sodelavcem in znancem za izrečeno in pisno sožalje, po-darjeoo cvetje, sveče in svete maše ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala njegovi osebru zdravnici dx. Manji Zaman, zdravniškercu osebju SB Jesenice, pogrebni službi Akris in pevcem za zapete laiostinke. Hvala g. župniku Matiju SeJanu in g, župniku Alojziju Snoju za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem imenovanim in neimenovanim Še enkrat iskrena bvaia. ŽaJujo^i: žena Nada, hčerki Bematda in Meta ter sin Slavko 2 družinami I f À 24 GORENJSKI GLAS torek, 14. julija 2009 Anketa Knjige ali časopisi? Mariana Akaćič O tem» kaj najraje berejo poleti in ali jih je julijsko slabo vreme prisililo v kakšno knji* go več, smo ta konec tedna povprašali turiste» ki so po* čitriikovali v Kranjski Gori. VeČina jih za knjigo kljub (deževnemu) poîetju težko najde čas, z veseljem pa sežejo po časopisih. Folo: Anka BulovK Srečo Hirbar, Radomlje: "Včasih, sem bral knjige, zdaj pa ne več ... verjetno prehitro živimo, da bi ndŠli čas za branje. Časopise ps redno berem. Zdaj, poleti, ko je nekaj več Časa, verjetno celo nekaj več kot sicer. " Alei Červek, Maribor "Letos med počitnicami berem strokovne knjige. Zaradi Študija imam namreč premalo časa za kaj drugega. Med počitnicami tako za sprostitev posežem le še po različnih časopisih.' Danijela Črv, Idrija: "Tudi če je slabo vreme poletje raje izkoristim za pobude. Za bianje knjig boveČ časa pozimi. Brez časopisov pa seveda tudi jaz ne morem. Listam in berem jih redno, vsak dan." Nataša Keršič, Ljubljana: i Mojca Žunkovič, Ljubljana: "Na daljšem dopustu redno j Obožujem knjige^ preberem in veliko berem, kadar pase : vsaj po tri na tedeni Najraje tako kot tokrat na dopust j imam zgodovinske krimi- odpravim za konec tedna, i nalke; izposojam si jih v največ časa namenim rekre- j knjižnici. Časopisov ne ku- aciji-in zraven seveda preli- ; pujem • vse, kar je novega, stam tudi kakšen časopis, i zvem, ko gledam televizijo/' enemu so izmerili nasmeh Letošnjega srečanja janezov v Novi Oselid se je udeležilo 64 janezov In štiri Ivanke. Žal jih je veliko prestrašilo slabo vreme. Boštjan Bogataj rumene barve žilne nagrad? Nova Oselica • Pod starima pa sta dva laneza ustvarila lipama v Kovi Oselid je Tu- zanimiva ristično društvo Sovodenj letos pripravijo že 22. srečanje Janezov. Žal jim jo je le- žena. Pûmerili samokol ign tos zagodlo vreme, posle- vrvi-pa so [anezi morali dično je bil obisk bolj skro- "Tokrat smo našteli men. znati premoč ne«Janezom. V kulturnem programu je na* 64 janezov, pridružile $0 se stopila FoUdoma skupina nam 5e Stín Ivanke," nam je povedala organizatorica društva Sovodenj pokazala Milka Burnik. Najstarejši renjskih Janez je bil Janez Kalan s Sovodnja, ki je na dan državnosti praznoval 83. rojst- no Šuštarja prosil. Kot uvod v srečanje Edini janež, ki si je pustil izmeriti nasmeh zov je turistično društvo tudi lice in spoznavali življenje Črta, ki že dve desetletji razis- ni dan, najmlajši pa je bil tokrat, letos že petič, dodalo ob nekdanji državni meji. knjemejoinvse. kar jepove-Jan Pokom s Fužin» ki je ja- §e pohod ob delu Rapalske Pri Pagonovi domačiji so si zano z njo. Pri mejniloi 56/I nuarja upihnil štiri svečke. vremenu, ogledali prikaz grobega po- pa je zbrane nagovoril še Najširši nasmeh si je pu- občasno je padlo tudi nekaj sega meje v prostor dveh do- profes o r^Tomaž Pavšič, " je stil izmeriti le en Janez, pole- pohodniki mačij. "Pohodnikom je spre- povedala Milka Bumik. Ob vodnja ob govoril Miloš Haberm). če- mejniku je mašo daroval vo- tni sneg so izdelovali trije Ja- podali vse od S( nezi, vendar so zaradi preveč PodosojnšČici do Nove Ose- ški avtor knjige Rupnikova jaáki Župnik Milan Pr^lj. Zaradi slabega vremena se je letos pod lipama v Novi Osellcl zbralo manj kot 70 Janezov in Ivank vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes bo jasno, pihal bo jugozahodni veter. Jutr? bo sončno z jugozahodnikom. Zvečer in v noči na Četrtek se bo od severa prehodno pooblačilo. V četrtek bo pretežno jasno. Agend|l RS lè okolje. Utèd tà rnettor^bfiio TOREK O 12/29°C SREDA 13/32°C ČETRTEK 12/30°C o C«10VK Z2/\4'C o 33/15*0 ÍJ" O fle»» _ ai/is'c co«je Upravno sodišče pritrdilo županu Upravno sodišče je zavrnilo tožbo svetnika Afojza Poklukar-ja in pritrdilo odločitvi župana Corij Petra Torkarja, ki je zavrnil pobudo za razpis referenduma o delitveni bilanci med občinama Sled in Gorje. "Sodišče je v postopku odločanja ugotovilo» da je Poklukarjeva zahteva kot takšna nedopustna in da glede sprejetih sklepov o delitveni bilanci referendum ni mogoč," je pojasnil župan Peter Torkar in dodal, da zoper odločitev upravnega sodišča pritožba ni mogoča. Postopek delitvene bilance se bo tako nadaljeval in v kratkem naj bi župana občin Bled in Gorje na podlagi sprejetih sklepov delitvene bilance podpisala še sporazum o finančni razdelitvi premoženja, ki bo podlaga za vpis posamičnega premoženja v zemljiško knjigo. M. R. IgUdLJANA Že enaindvajseti primer nove gripe v nacionalnem referenčnem laboratoriju za influenco inštituta za varovanje zdravja so potrdili nov» že enaindvajseti primer okužbe z novim virusom gripe A (HiNi). Kot so zapisali na spletni strani inštituta za varovanje zdravja, gre za žensko, ki je kazala blage znake, značilne za omenjeno okužbo, bolezen pa poteka brez posebnosti. Oskrbel jo ]e lečeči zdravnik, regionalni epidemiolog pa tudi tiste, ki so bili z njo v tesnih stikih. Bolnica je v domači oskrbi. Razen tega so laboratorijsko pregledali še pet vzorcev, ki pa so bili vsi negativni. M. R. Mladoporočenci v Kranju so se 8, julija poročili Peter Pucelj in Vesna Mart^č ter Luka Planine in Veronika,Primožič. V Škofli Loki pa sta se n. julija poročila Tomaž Čadež in Monika Aiič. Mladoporočencem čestitamo ir jim podarjamo polletno naročnino na Gorenjski glas. Novorojenčki Minuli teden smo Gorenjci dobili 40 novih prebivalcev, od tega v kranjski porodnišnici 27, v jeseniški pa 13. V Kranju se je rodilo 12 deklic in 15 dečkov. Najtežji je bil deček, ki je tehtal 4170 gramov, najlažja pa je bila deklica z 2860 grami. Na Jesenicah se je rodilo 5 deklic ir^ 8 dečkov. Med njimi sta bila tudi dvojčka. Najlažja je bila deklica z 2020 grarri, najtežjemu dečku pa je tehtnica pokazala 3900 gramov. RADIO KRANJ d.0.0. Stntari^vs ul. 6. KRANJ niêMi (CM) 201 (04) 2 BI (04) 2022 fOSI) 222 MoaiUAi (04) 201 (04) 2ei cûmsff mmtd E>po6(a! rad tolirafiMiracllo-l(r*ni. »I www.radio-kranJ.si i ! \