Uilteljevo poreklo In delo V zadnjem času se v našem udruženju kakor tudi v sorodnih društvih vedno močneje pojavlja zahteva, da se omogoči učiteljska služba predvsem kmetskim otrokom. Glavni vzrok tej zahtevi je baje premajhno poznavanje kmetskih potreb in iz tega izvirajoče nedovoljno sodelovanje pri kmetijskih gospodarskih ustanovah učiteljev iz meščanskih družin. Preden pa na tak splošen in ne dovolj raziskan način obsodimo delo cele vrste idealnih učiteljev mcščanskega porekla, morarno trezno preiskati delovanje enih in drugih. Kajti domnevamo, da ne tiči zajec v tem grmu, ampak nekje drugje. Zlasti hrvatski listi mnogo pišejo o pokvarjeni inteligenci, pa tudi med Slovenci kroži precej zgodb o izobražencih, ki so se odvrnili od naroda, iz katerega izhajajo. Posebno so pogosti primeri, da se inteligenti kmetskih staršev sramujejo svojega kmetskcga rodu. Da so v takih primerih tožbe o pokvarjeni go-spodi utemeljene, ni potreba dokazovati, da pa taka gospoda noče in ni sposobna pomagati kmetstvu, čeprav iz njega izhaja, ni treba podčrtavati... Pa to je v človeški naravi. Naš kmet gleda gospodo kot nek^j višjega, ki ugodno brez dela živi in ji je žmjenje večen praznik, sebe pa primerja ubogi pari, ki je samo zato na svetu, da jo gospoda izkorišča. V takem neznanju in v takih predsodkih se vzgaja in dorašča kmetska mladina in ni čuda, če se njeno stremljenje po inteligenčnih poklicih izprevrže v. golo hlepenje po zunanjem videzu gospodstva, to je po manirah in modnih oblekah. 'Pa nočem žaliti množice največjih mož našega naroda, ki so izšli iz kmetskih koč. Hočem le prikazati resnično stanje. Dogaja se eno in drugo. Zato tudi neutemeljeno obsojanje učiteljev iz meščanskih družin ni na mestu, dokler se točno ne dožene, kdo in kje pomaga pri stavbi naše narodne kulture. Radi zgrešene kmetske misehiosti in napačne domače vzgoje se kmetski otrok dostikrat že kot dijak sramuje svojih staršev (opisal Cankar) ter skuša predvsem vse zunanje znake svojega porekla (okornost kretanja v družbi) čimprej izbrisati. Hoče se prilagoditi novi družbi, njenim navadam in njeni miselnosti. Vse, kar ga spominja na kmetski izvor, mu je neljubo in manjvredno. Njegova stremljenja gredo za tem, da se čimprej prclevi v salonskega leva, da bo cvet »inteligence«, kakor si jo predstavlja kmet. Poglejte samo naše kmetske punce v mestih! Sinovi meščanskih staršev po večini nimajo teh idealov. Že v mladosti so spoznali lepote in težave meščanstva, poznajo družbo, v kateri so zrasli, navajeni so njenih manir in uglajenega kretanja, zato streme po onem, česar nimajo: po prirodnosti življenja in lepoti prirode. Enim je cilj mesto, drugim priroda. Zato bi bil enostranski sprejem v učitcljske šole zgrešen in dvomljive vrednosti. Vsakdanje življenje nam potrjuje, da mnogi najboljši učitelji in najvnetejši prijatelji in sodelavci kmeta izhajajo baš iz meščanskih poklicev. Tudi je bila mestnim otrokom v mladosti dana prilika, da so posečali gledališče, sodelovali v društvenem življenju, so bili športniki, goslači, so spoznali dobrine in slabc strani mest, ter vsa ta znanja in dognanja morejo vliti v naše podeželje, za čemer se obupno trudimo, da bi vzdignili gladino razgleda našega kmeta. Istočasno je dotok zdravih kmetskih sil v mesto nujna zdravstvena potreba našega rodu, da meščanstvo ne degenerira in se ne izrodi. Le na ta način, da dežela oploja mesto in obratno, je možno pričakovati zrelega, preudarnega in sposobnega rodu. Tudi siljenje sodelovanja učiteljev pri kmetskem gospodarstvu je zgrešeno, kakor svoj čas poizkus s telovadbo, ko je moralo telovaditi vse, staro in mlado. Pustimo talentom prosto pot! Umetniško nastrojena duša mladega učitelja more z zvoki gosli ali z uspelo predstavo izvabiti v kmetu več smisla za lepšc in plemenitejše življenje, kakor neuspcl pouk o kmetijstvu, ako narava tega daru učitelju ni dala. Ne more biti namen učiteljevega izvonšolskega dela samo gmotna stran kmeta, nego obratno, duševna! Ali vsaj obe v enaki meri. Gotovo potrebuje kmet več znanja o kmetijstvu in višji donos s kmetij. Okrnitev vzgojnega vpliva s strani učiteljstva bi se pa prav tako kruto maščevala, kakor nazado^anje gospodarstev. Obojega se prav dobro zaveda učiteljstvo, saj je prav iz njega izšel »kmetski pokrct«, ki prav zdaj najživahneje deluje. Kmetu gmotno pomagajo predvsem kupci. Dajte kmetom priliko, da bodo mogli ugodno vnovčcvati svoje pridelke, pa bodo zidali gnojišča, kupovali umetna gnojila, krčili pustinje in zasajali travnike! Kupujtc brezalkoholne pijače, pa bo kmet opustil vina in prodajal pijačo po želji! Sam bo iskal znanja, kadar bo videl, da mu bo koristilo. Dokler pa kmet nima denarja, so vsa predavanja o silosih. o sušilnicah in breskovih nasadih brezuspešna, ker kmet predavani ne posluša in beži od njih, ko mu doma joka bosa deca. Vse je potrjebno in vse je enako važno. Zahtev življenja ni mogoče utesniti z ozkosrčno uredbo. Ona bo le okrnila in oškodovala razvoj našega naroda. Nujno je potrebno, da se omogoči šolanje kmetski mladini. Naj se tudi ona vrže v tekmo kulturnega življenja našega rodu. Krivično bi pa bilo zapreti učiteljišče mestni mladini, če vidi cilj svojega življenja v učiteljskem stainu. Omogočiti vsem vsc šole naj bo cilj prizadevanj oblastnikov! Ako pa učiteljišča dajejo premalo kmetske izobrazbe, preuredite učiteljišča! Učitcljišča s samimi kmetskimi sinovi bi nujno okrnila drugo stran življenja našega kmeta. Istočasno bi ostal v mestih kader meščanske mladine brez izgleda na zaposlitev v stanu, ki mu ustvarja zvezo s kmetstvom, s prirodo in ga vodi nazaj k izviru zdravja in umskih moči, v božjo naravo. Mnogovrstne so potrebe kmetskega stanu. Nikjer ni pisano, da bodo baš kmetski sinovi prinesli rešitev kmetu. Samo oni, ki so prežeti globoke ljubezni in vere v našega kmeta, pa najsi bodo tega ali onega porekla, bodo zmogli dati kmetu ono, kar potrebuje. Odprite vse šole vsem, dajte narodu možnosti šolanja, pa naj si mladina v svobodni tekmi pribori najboljši šolski uspeh in odloči svoj poklic! Ako pa želite jasno sliko o delu učiteljev kmetskega in meščanskega porekla, izvršite statističen pregled! Rojstni podatki, kakor tudi podatki o izvenšolskem delovanju učiteljstva so v rokah odločujočih. Db.