raziskovalna dejavnost 171 Differences in the structure of motor abilities of the former prospective ski jumper and today’s top cyclist Abstract The aim of the study was to establish the differences in the motor ability profile of a person who was considered a promising ski jumper a few years ago and is now a top cyclist. He quickly made progress in his ski-jumping career and, at the age of 16, he became one of the most talented Slovenian ski jumpers. At the Nordic Junior World Ski Championships he won a medal twice in team competitions. As a junior athlete he won three competitions in the FIS Continental Cup. Unfortunately, a severe fall on the ski-jump on 22 March 2007 prematurely ended the ski-jumping career of the then minor athlete. At 22, his big desire for sport activity brought him into cycling which appears to be completely different from ski jumping. Following a few years’ training, he succeeded in joining the top professional cyclists. In the last two seasons he scored top results in this endurance sport, including a silver medal at the 2017 World Championship in time trial. At the end of his ski-jumping career in 2010, he was well prepared in terms of basic motor abilities and he had an excellent morphological profile. Besides typically ski-jumping abilities, he also had a high endurance component of power which surely eased his transition to top cycling. After seven years of strenuous training and cycling competitions, his final score of potential competitive performance in ski jumping significantly decreased. The largest decline was established in the tests of dynamic jumping power and movement coordination, which are important measurement instruments in ski jumping. He was still able to achieve high level of repetitive power of legs and abdominal muscles. As regards balance, flexibility and movement speed he has preserved a high level of movement potential, which can be of great benefit to him when developing cycling technical skills, especially in the technique of riding in difficult, new and unexpected conditions. Keywords: ski jumper, cyclist, morphological and motor profile Izvleček Namen raziskave je bil ugotoviti razlike v profilu gibalnih sposobnosti pred nekaj leti perspek- tivnega smučarja skakalca in danes vrhunskega kolesarja. V svoji skakalni karieri je dokaj hitro napredoval in pri 16 letih postal eden od najbolj talentiranih slovenskih skakalcev. Žal je ver- jetno hud padec 22. 3. 2007 takrat še mladoletnega športnika na letalnici povzročil prehiter konec kariere smučarja skakalca. Njegova velika želja po športni dejavnosti ga je pri 22 letih pripeljala v kolesarski šport, ki se zdi povsem drugačen od smučarskih skokov. Že po nekajletni vadbi je uspel priti med vrhunske profesionalne kolesarje. V zadnjih dveh sezonah je v tem vzdržljivostnem športu osvojil vrhunske rezultate vključno s srebrno kolajno na svetovnem pr- venstvu leta 2017 v kronometru. Ob koncu skakalne kariere je bil v letu 2010 dobro pripravljen v prostoru osnovnih gibalnih sposobnosti in je imel odlično morfološko profiliranost. Poleg tipično skakalnih gibalnih sposobnosti ga je odlikovala tudi visoka vzdržljivostna komponenta moči, kar mu je prav gotovo olajšalo prehod med vrhunske kolesarje. Po sedmih letih naporne- ga treniranja in tekmovanj v kolesarstvu se je njegova končna ocena potencialne tekmovalne uspešnosti v smučarskih skokih značilno znižala. Še največji padec je bil ugotovljen pri testih dinamične skočne moči in koordinacije gibanja, ki so v smučarskih skokih pomembni merski instrumenti. Še vedno je dosegel visoko raven repetitivne moči nog in trebušnih mišic. Pri ravnotežju, gibljivosti in gibalni hitrosti je ohranil visoko raven gibalnega potenciala, kar mu lahko koristi pri razvoju kolesarskih tehničnih spretnostih, še zlasti pri tehniki vožnje v oteže- nih, novih in nepričakovanih pogojih. Ključne besede: smučarski skakalec, kolesar, morfološki in motorični profil. Bojan Jošt, Samo Rauter, Maja Ulaga, Janez Pustovrh, Janez Vodičar Razlike v strukturi gibalnih sposobnosti nekdanjega perspektivnega smučarskega skakalca, danes vrhunskega kolesarja Foto: Bogdan Martinčič 172 Uvod „ Vrhunski športni dosežek terja od špor- tnikov večletno usmerjeno treniranje in ustrezno raven talentiranosti (Martin, Carl in Lehnertz, 1991; Zhelyazkov in Dasheva, 2001; Ušaj, 2011). Malo je tistih športnikov, ki lahko tekmujejo v dveh različnih špor- tnih panogah in pri tem v obeh dosežejo vrhunske rezultate. Nekateri športniki tudi menjajo svoje športne zvrsti in tekmoval- ne discipline. Razlogi za to so različni. Med takimi športniki je tudi bivši smučarski ska- kalec, ki se je po hitrem zaključku skakalne kariere preusmeril v vrhunsko kolesarstvo. Kot skakalec je bil odličen v mladinski kate- goriji, kjer je kot član slovenske ekipe osvojil naslov ekipnega mladinskega prvaka leta 2007 v Trbižu in srebrno kolajno leta 2006 v Kranju. V kontinentalnem pokalu je osvojil v sezoni 2006/07 pri 17 letih tri posamične zmage in končno 8. mesto v skupnem se- števku pokala. Njegovo kratko skakalno ka- riero je zaznamoval hud padec na letalnici v Planici. Nadaljevanje kariere ni prineslo vrhunskih skakalnih dosežkov, kar je v letu 2012 povzročilo konec kariere. V istem letu se je pričel ukvarjati s kolesarskim športom. Že po treh letih načrtnega treniranja se je iz popolne anonimnosti prelevil v vrhun- skega profesionalnega kolesarja. Leta 2015 je osvojil Dirko po Azerbajdžanu in Dirko po Sloveniji. V letu 2016 je osvojil etapno zmago na Giru d'Italia in deseto mesto na olimpijskem kronometru v Riu de Janeiru. V zadnji sezoni je zmagal na 17. etapi Tour de France in na Svetovnem prvenstvu 2017 v Bergnu na Norveškem osvojil srebrno ko- lajno v kronometru. Cestno kolesarstvo je vzdržljivostni šport, kjer se predpostavlja, da odigrajo ključno vlogo dobro razviti aerobni procesi (Ra- uter, Milic, Žele, Hvastija in Vodičar, 2015). Posledično je za vrhunski rezultat potrebna zelo velika vadbena količina. Profesionalni kolesarji prevozijo s kolesom 700–1000 ki- lometrov na teden, letno pa naredijo kar 35.000 km (Faria, Parker in Faria, 2005a, 2005b). Profesionalni kolesarji se v pripra- vah na tritedenske dirke, kot je Dirka po Franciji, poslužujejo drugih, krajših etapnih dirk. Za dosego najboljše kolesarske uspe- šnosti oz. uresničitev kolesarskega poten- ciala posameznika je potrebnih 6–10 let sistematičnega treninga. Kolesarji dosežejo najboljšo zmogljivost pri starosti 23–27 let. Ob primernih pogojih je to raven zmoglji- vosti mogoče vzdrževati 10 let (Costa, Vitor Pereira in De oliveira, 2015; Delattre, Garcin, Mille-Hamard in Billat, 2006; Menaspà idr., 2012). Pri članski konkurenci je razdalja, ki jo morajo kolesarji prevoziti, običajno veli- ka (do 260 km) tako pri enodnevnih dirkah kot tudi pri posameznih etapah večdnevne dirke. Vožnjo na čas delimo na posamično ter ekipno. Pri obeh vrstah vožnje na čas je razdalja običajno dolga 10–50 km, prevoziti pa jo je potrebno z najvišjo možno inten- zivnostjo (Jobson, Hopker, Korff in Passfie- ld, 2012). Pri vseh vrstah dirk je čas napora dolg 10– 360 minut, zato je tudi proizvedena moč mišic odvisna predvsem od počasnih mišič- nih vlaken, ki so najbolj vzdržljiva. Ta imajo več in večje mitohondrije, celične organele, kjer potekajo aerobni energijski procesi. Ko pride do velike utrujenosti teh dveh tipov mišičnih vlaken, potreba po visoki intenziv- nosti pa se ohrani, se za krajši čas aktivirajo tudi hitra glikolitična vlakna. Odstotek po- sameznega tipa mišičnih vlaken je različen pri specialistih za končni sprint, hribolazcih ter specialistih za vožnjo na čas. Sprinterji imajo več hitrih mišičnih vlaken kot hribo- lazci ter specialisti za vožnjo na čas (Padilla, Mujika, Orbañanos in Angulo, 2000). Hkrati z izboljšanjem vzdržljivosti je v kole- sarstvu prav tako pomembno povečanje moči (Hansen, Rønnestad, Vegge in Raa- stad, 2012). Pomemben faktor pri kolesarski zmogljivosti je tudi sposobnost kolesarja, da razvije veliko moč na krajše razdalje. To je pomembno pri zagotavljanju dobre pozicije pred pomembnimi odseki dirke, priključevanju skupini, kjer kolesar vozi "na veter", uspešnemu pobegu ali zaključnem sprintu (Rønnestad in Mujika, 2014). Za vrhunsko uspešnost športnika je v obeh športnih panogah potrebna ustrezna ta- lentiranost in kakovostni proces treniranja. Obe športni panogi sta med seboj v popol- nem nasprotju. Smučarski skoki sodijo med monostrukturna gibanja, ki trajajo kratek čas in praktično ne terjajo nikakršne vzdr- žljivosti. Kolesarjenje pa sodi med dolgo- trajne ciklične gibalne dejavnosti, ki terjajo visoko raven vzdržljivostne energije. V smu- čarskih skokih z vidika osnovnih motorič- nih mehanizmov prevladuje informacijska komponenta gibanja ob hkratni kratkotraj- ni visoko intenzivni energijski komponenti gibanja. Pri kolesarjenju pa so hipotetično navedeni mehanizmi v podrejenem polo- žaju glede na pomembnost dolgotrajne vzdržljivostne energijske komponente gi- banja. Morda pa prav visoka raven pripra- vljenosti športnika v nevzdržljivostni kom- ponenti gibanja daje dodatno vrednost v izbranih momentih tekmovalnega nastopa pri kolesarjih (vožnja v spustih, prehiteva- nje, vožnja v ekstremnih razmerah, ki terja visoko koordinacijo in ravnotežje). Infor- macijska komponenta gibanja hipotetično skrbi za optimalno obliko tehnike gibanja športnika, pri čemer zagotavlja: optimalno koordinacijo posamičnih gi- • bov v celovito gibalno strukturo glede na prostorske in časovne parametre gibanja; optimalni položaj telesa pri izvedbi posa- • meznih faz tehnike gibanja; ustrezno prijemališče in smer delovanja • sil ter njihovo optimalno časovno narav- nanost pri izvedbi tehnike gibanja; optimalno momentno situacijo delujočih • sil v smislu regulacije optimalne tehnike gibanja in ustrezno raven funkcionalne gibljivosti v • posameznih sklepih. Vsekakor naj bi športnik, ki želi uspeti v smučarskih skokih in nato še v kolesarstvu, moral posedovati visoko raven osnovnih gibalnih sposobnosti ob predpostavki vr- hunske taktične in tehnične pripravljeno- sti. Uspešnost informacijske komponente gibanja je hipotetično odvisna od učinko- vitosti delovanja mehanizma za strukturi- ranost gibanja in mehanizma za regulacijo sinergistov in antagonistov (Jošt, 2009). Prvi mehanizem je po funkciji upravljanja nadrejen drugemu. Če prvi ne deluje do- bro, potem tudi drugi ne more bistveno prispevati k uspešnosti tehnike gibanja. Mehanizem za regulacijo delovanja mišic agonistov in antagonistov temelji na pod- zavestnih nevromišičnih mehanizmih, ki se vključujejo v gibanje. Visoka stopnjo slučaj- nosti pri delovanju tega mehanizma lahko povzroči nezanesljivo in naključno izvedbo tehnike gibanja. Takšna izvedba pa je lahko odlična ali pa zelo slaba. Omenjeni meha- nizem je v osnovi odgovoren za delovanje treh temeljnih fenomenoloških motoričnih sposobnosti: gibljivosti, ravnotežja in hi- trosti. Uspešnost tehnike gibanja (UTG) se na manifestni ravni obravnava s pomočjo modela motoričnega obnašanja, pri kate- rem je gibalna uspešnost tehnike gibanja določena kot seštevek dejavnikov oziroma faktorjev, ki jih predstavljajo posamezne manifestne gibalne sposobnosti: koordina- cija (K), hitrost (H), ravnotežje (R), preciznost (P), gibljivost (G), moč (M) in vzdržljivost (V). Vsaka od teh sposobnosti ima svoj speci- fičen delež pri določevanju uspešnosti iz- vedbe tehnike gibanja športnika (Enačba 1): raziskovalna dejavnost 173 Uspešnost tehnike gibanja (UTG) je hipote- tično toliko večja, kolikor večji je seštevek vrednosti posameznih specialnih gibalnih sposobnosti. Problem v tej enačbi speci- fikacije predstavljajo šibke točke oziroma kritične točke, ki lahko povsem spremenijo končni seštevek. Zato je osnovni namen pri treniranju športnikov dvigniti skupni sešte- vek in hkrati odpravljati šibke točke. Drugi problem se skriva v nejasnih in nepredvi- dljivih relacijah med sposobnostmi, ki se lahko kažejo v bolj ali manj sinergističnih učinkih. Zaradi tega vsota ni in ne more biti zgolj običajen matematičen seštevek. Spe- cialne motorične sposobnosti športnikov so tisti dejavniki, ki v največji meri določajo uspešnost tehnike gibanja in v osnovi iz- virajo iz razsežnosti športnikovega psiho- somatičnega statusa, ki ga določajo psi- hološki, morfološki, gibalni in funkcionalni dejavniki biodinamične strukture osebno- sti športnikov. Ugotavljanje stanja posameznih gibalnih sposobnosti poteka s pomočjo izbranih te- stnih gibalnih nalog (Schmidt in Lee, 1999). Te se izberejo na podlagi prispevka, ki ga imajo pri določanju posamezne gibalne sposobnosti v povezavi s prispevkom k tehniki gibanja v posamezni športni pa- nogi. V smučarskih skokih se za oceno po- tencialne tekmovalne uspešnosti z vidika morfoloških in motoričnih dejavnikov že več kot 25 let uporablja standardni nabor testnih merilnih postopkov. Vsaka testna naloga daje eno ali več osnovnih spremen- ljivk, pri čemer te služijo tudi za izračune iz- peljanih oziroma indeksiranih spremenljivk. Celotna struktura morfoloških in gibalnih dejavnikov predstavlja vsebinsko strukturo ekspertnega sistema "SPORT MANAGER", ki služi za oceno reducirane potencialne tek- movalne uspešnosti športnikov (Jošt, Čoh, Čuk in Vodičar, 2016). S pomočjo ekspertnega sistema se lahko pridobi vpogled v trenutno in longitudi- nalno stanje pripravljenosti posameznega športnika. V ta sistem je bil vključen tudi obravnavani športnik kot smučarski skaka- lec. Pri tem se odpirajo vprašanja o njegovi oceni potencialne tekmovalne uspešnosti v smučarskih skokih: "Ali je bila njegova potencialna zmogljivost primerna za ra- zvoj v vrhunskega smučarja skakalca?" in "Ali je ugotovljena struktura profila stanja pripravljenosti lahko pomenila tudi primer- no podlago za kasnejši razvoj v vrhunske- ga kolesarja?" Iskanje odgovorov na ti dve vprašanji predstavlja tudi predmet in pro- blem pričujoče raziskave. V športni praksi je malo tovrstnih primerov, da se športniki kratkotrajnih monostrukturnih športov pre- levijo v vrhunske športnike v vzdržljivostnih športnih panogah. Hipotetično je sicer to moč pričakovati ob predpostavki, da ima posamezen športnik izjemno širok profil osnovnih gibalnih sposobnosti in drugih osebnostnih dejavnikov, ki mu omogočajo razvoj v vrhunskega športnika. Takšno hi- potezo se lahko postavi tudi za proučeva- nega športnika. Metode raziskovanja „ V raziskavo je bil vključen vrhunski športnik, ki je svojo športno kariero začel kot smu- čarski skakalec. Pri 17 letih je sodil med naj- bolj perspektivne skakalce v slovenskem in svetovnem okviru. Po hudem padcu na le- talnici se njegova tekmovalna kariera smu- čarja skakalca ni več razvijala v smeri vrhun- skega skakalca. Pri 22 letih se je usmeril v Enačba 1. Dejavniki uspešnosti tehnike gibanja (UTG) v motoričnem prostoru (K, H, M, G, R, P ,V – osnovne motorične sposobnosti), ∆t – časovno obdobje spremljanja stanja dejavnikov. 5 Šifra Ime Enota PUSPEH K O K S . M S : h e p s u n e d i v d e r P ├ ─OSMORMOTST Osnovni morfološko-motori čni status smu čarja skakalca │ ├ ─MOTORIKA MOTORI Č I T S O N B O S O P S E N │ │ ├ ─ENKOGI a j n a b i g a t n e n o p m o k a k s j i g r e n E │ │ │ ├ ─TRAEKS Mehanizem za regulacijo trajanja živ čno mišičnih procesov │ │ │ │ └ ─REP_MOC Repetitivna mo č │ │ │ │ ├ ─MMRNPK3 Preskoki preko švedske klopi 3 x 20 s z 10 s odmorom pon. │ │ │ │ └ ─MMRTDT45 Dviganje trupa v č . n o p j n i p o t s 5 4 - s 0 2 u s a │ │ │ └ ─INTEKS Mehanizem za regulacijo intenzivnosti energijskih procesov │ │ │ ├ ─HIT_MOC Hitrostna mo č │ │ │ │ ├ ─MMENSDM m c a t s e m z o n i j l a d v k o k S │ │ │ │ └ ─SMABAV0 Višina vertikalnega odskoka iz skakalnega po čepa cm │ │ │ ├ ─EKS_MOC Eksplozivna mo č pri vertikalnem odskoku │ │ │ │ ├ ─EKSPL0 Eksplozivnost v celotnem č - a v i r d o u s a │ │ │ │ └ ─EKSPLO1 Eksplozivna moč v prvi polovici časa odriva m/s2 │ │ │ └ ─ELAST_MOC Elasti čna odrivna mo č │ │ │ └ ─MMEN3SM m i k o k s o p i m i n ž o n o s s a t s e m z k o k s o r T │ │ └ ─INKOGI a j n a b i g a t n e n o p m o k a k s j i c a m r o f n I │ │ ├ ─REGSIN Mehanizem za regulacijo sinergistov in antagonistov │ │ │ ├ ─RAVNOTEZ Ravnotežje │ │ │ │ ├ ─MRSAGIT s o n l a t i g a s e j ž e t o n v a R │ │ │ │ └ ─MRFRONT s o n l a t n o r f e j ž e t o n v a R │ │ │ ├ ─HITROST Motori čna hitrost │ │ │ │ ├ ─MHFNTD . n o p o g o n o n s e d z g n i p a T │ │ │ │ ├ ─MHFNTL . n o p o g o n o v e l z g n i p a T │ │ │ │ └ ─MHPK20 Preskoki švedske klopi v č . n o p s 0 2 u s a │ │ │ └ ─GIBLJIVOST Gibljivost │ │ │ ├ ─MGGTPK m c h i k o b v t s o v i j l b i G │ │ │ ├ ─MGGTPKR / o n v i t a l e r - h i k o b v t s o v i j l b i G │ │ │ ├ ─MGGOLS . t s a 1 h i j n ž e l g v t s o v i j l b i G │ │ │ └ ─MGGOLS_2 . t s b 1 h i j n ž e l g v t s o v i j l b i G │ │ └ ─KOORDIN Koordinacija │ │ ├ ─MKKROSP s m e j n a b i g o p e r p s a c i m s O │ │ ├ ─MKPOLN s j a z a n n o g i l o P │ │ └ ─MFE50 s ) m c 0 5 ( r i v o e j n a v o k a k s e r P │ └ ─MORFO MORFOLOGIJA SMU ČARJA SKAKALCA │ ├ ─BAZDIM Bazi č e j i z n e m i d e n │ │ ├ ─AT g k a ž e t a n s e l e T │ │ ├ ─AV m c a n i š i v a n s e l e T │ │ └ ─BMI e s a m e n s e l e t s k e d n I │ └ ─MORF_IND Morfološki indeksi smuč v e c l a k a k s v e j r a │ ├ ─INDPLOV - i t s o n v o l p s k e d n i i k š o l o f r o M │ └ ─INDODSK - a k o k s d o s k e d n i i k š o l o f r o M └ ─SPMORMOTST Morfološko-motori čni indeksi smu čarjev skakalcev ├ ─MMISSK Osnovni orfološko - motori č - s k e d n i i n └ ─SMISSKA Specialni morfološki - motorič - s k e d n i i n Opisne ocene Zg. meja f(x) Opisna ocena 2 nepr. 3 spr. 3,5 dobro 4 z. d. 5 odl. Slika 1. Struktura dejavnikov ekspertnega sistem "SPORT MANAGER". Opis spremenljivk ekspertnega siste- ma je podan v monografiji Jošt (2009). 174 profesionalno kariero kolesarja in v nekaj letih dosegel vrhunske rezultate. Športnik je bil vključen v sistem meritev smučarjev skakalcev do leta 2010. Po sedmih letih, ko je postal vrhunski kolesar, so bile jeseni 2017 opravljene ponovne meritve z ena- kim ekspertnim sistemom, v katerega so vključene izbrane morfološke in motorične razsežnosti biopsihosomatičnega statusa športnika. Vzorec posameznih spremen- ljivk je razviden iz vsebinske strukture ek- spertnega sistema SPORT MANAGER (Slika 1). Poleg vsebinskih referenčnih spremen- ljivk je v bazo znanja ekspertnega sistema vključena tudi konfiguracija vseh dejavni- kov ekspertnega sistema. S pomočjo konfi- guracije dejavnikov ekspertnega sistema je oblikovana pomembnost prispevka posa- meznih dejavnikov k reducirani tekmovalni potencialni uspešnosti smučarjev skakal- cev. Ta se potem pokaže kot končna ocena ekspertnega sistema. Meritve so bile izve- dene 30. 9. 2017 v laboratorijih Fakultete za šport. Merjenec je nekatere testne naloge opravil enkrat, nekatere dvakrat oz. trikrat. Obdelava podatkov je potekala s pomočjo računalniškega programa SMMS. Rezultati „ Na Sliki 2a in 2b so prikazani rezultati ek- spertnega sistema "SPORT MANAGER" v smučarskih skokih za izbranega vrhunske- ga športnika. Razprava „ Ocena reducirane potencial- ne tekmovalne uspešnosti v času aktivne kariere smučarja skakalca S pomočjo ekspertnega sistema "SPORT MANAGER" je bila za obravnavanega špor- tnika ugotovljena visoka ocena njegove reducirane potencialne tekmovalne uspe- šnosti v smučarskih skokih. Primerjava z ostalimi slovenskimi smučarji skakalci v zadnjih dveh letih (2009 in 2010) je poka- zala, da je bil celo najvišje ocenjeni športnik (ocena 4,1). Že pri 17 letih je dosegel izje- mno visoko oceno potencialne tekmoval- ne uspešnosti (3,8), ki že dopušča najvišje rezultate tudi na najvišji ravni tekmovanj v smučarskih skokih. To mu je omogočilo, da je na mladinskih svetovnih prvenstvih osvojil kolajne v ekipnih nastopih in tudi na posamičnih tekmah dosegel visoke uvr- stitve. Visoka potencialna ocena je prispe- vala k temu, da je že kot mladinec osvojil 10.10.2005 5.05.2006 11.05.2007 26.11.2007 Šifra Enota Rez. f(x) Ocena Rez. f(x) Ocena Rez. f(x) Ocena Rez. f(x) Ocena PUSPEH 3,4 dobro 3,7 z. d. 3,8 z. d. 4,0 odl. ├ ─OSMORMOTST 3,7 z. d. 3,8 z. d. 3,9 z. d. 4,1 odl. │ ├ ─MOTORIKA 3,3 dobro 3,6 z. d. 3,8 z. d. 4,0 z. d. │ │ ├ ─ENKOGI 2,5 spr. 3,0 spr. 3,1 dobro 3,4 dobro │ │ │ ├ ─TRAEKS 4,2 odl. 4,6 odl. 4,3 odl. 4,5 odl. │ │ │ │ └ ─REP_MOC 4,2 odl. 4,6 odl. 4,3 odl. 4,5 odl. │ │ │ │ ├ ─MMRNPK3 pon. 112 4,1 odl. 122 4,9 odl. 118 4,6 odl. 120 4,8 odl. │ │ │ │ └ ─MMRTDT45 pon. 22 4,5 odl. 20 4,0 odl. 19 3,8 z. d. 20 4,0 odl. │ │ │ └ ─INTEKS 2,0 spr. 2,5 spr. 2,8 spr. 3,1 dobro │ │ │ ├ ─HIT_MOC 1,9 nepr. 2,6 spr. 3,0 spr. 3,4 dobro │ │ │ │ ├ ─MMENSDM cm 255 1,9 nepr. 262 1,9 nepr. 266 1,9 nepr. 281 2,5 spr. │ │ │ │ └ ─SMABAV0 cm 45 1,9 nepr. 53 3,0 spr. 56 3,4 dobro 59 3,8 z. d. │ │ │ ├ ─EKS_MOC 2,6 spr. 2,9 spr. 3,3 dobro 3,4 dobro │ │ │ │ ├ ─EKSPL0 - 83 2,8 spr. 92 3,6 z. d. 93 3,7 z. d. 94 3,8 z. d. │ │ │ │ └ ─EKSPLO1 m/s2 7,49 2,5 spr. 7,64 2,6 spr. 8,16 3,2 dobro 8,3 3,3 dobro │ │ │ └ ─ELAST_MOC 1,8 nepr. 1,9 nepr. 1,9 nepr. 2,0 nepr. │ │ │ └ ─MMEN3SM m 7,89 1,8 nepr. 8,43 1,9 nepr. 8,4 1,9 nepr. 8,77 2,0 nepr. │ │ └ ─INKOGI 4,1 odl. 4,2 odl. 4,3 odl. 4,4 odl. │ │ ├ ─REGSIN 3,9 z. d. 4,0 z. d. 4,2 odl. 4,1 odl. │ │ │ ├ ─RAVNOTEZ 4,3 odl. 4,3 odl. 4,3 odl. 4,3 odl. │ │ │ │ ├ ─MRSAGIT s 30 4,1 odl. 30 4,1 odl. 30 4,1 odl. 30 4,1 odl. │ │ │ │ └ ─MRFRONT s 30 5,0 odl. 30 5,0 odl. 30 5,0 odl. 30 5,0 odl. │ │ │ ├ ─HITROST 3,7 z. d. 4,2 odl. 4,1 odl. 4,2 odl. │ │ │ │ ├ ─MHFNTD pon. 35 3,4 dobro 41 4,3 odl. 39 4,0 odl. 41 4,3 odl. │ │ │ │ ├ ─MHFNTL pon. 39 4,0 odl. 39 4,0 odl. 40 4,2 odl. 39 4,0 odl. │ │ │ │ └ ─MHPK20 pon. │ │ │ └ ─GIBLJIVOST 3,8 z. d. 3,7 z. d. 4,1 odl. 3,8 z. d. │ │ │ ├ ─MGGTPK cm 69 4,4 odl. 70 4,6 odl. 71 4,8 odl. 70 4,6 odl. │ │ │ ├ ─MGGTPKR / 273 3,5 z. d. 275 3,6 z. d. 284 3,7 z. d. 276 3,6 z. d. │ │ │ ├ ─MGGOLS st. 46 3,9 z. d. 43 3,7 z. d. 50 4,4 odl. 47 4,0 odl. │ │ │ └ ─MGGOLS_2 st. │ │ └ ─KOORDIN 4,2 odl. 4,4 odl. 4,4 odl. 4,8 odl. │ │ ├ ─MKKROSP s 15,1 3,6 z. d. 14,1 4,9 odl. 14,7 4,1 odl. 14,7 4,1 odl. │ │ ├ ─MKPOLN s 5,5 4,9 odl. 5,4 5,0 odl. 5,6 4,7 odl. 5,2 5,3 odl. │ │ └ ─MFE50 s 4,4 4,0 odl. 4,5 3,8 z. d. 4,3 4,3 odl. 4,1 4,8 odl. │ └ ─MORFO 4,5 odl. 4,2 odl. 4,2 odl. 4,4 odl. │ ├ ─BAZDIM 4,9 odl. 4,4 odl. 4,6 odl. 4,6 odl. │ │ ├ ─AT kg 55,4 4,1 odl. 58,8 4,5 odl. 58,6 4,5 odl. 58,7 4,5 odl. │ │ ├ ─AV cm 172 4,5 odl. 173,3 4,7 odl. 174,4 4,9 odl. 174,9 5,0 odl. │ │ └ ─BMI 18,7 4,9 odl. 19,6 4,4 odl. 19,3 4,6 odl. 19,2 4,6 odl. │ └ ─MORF_IND 4,1 odl. 3,9 z. d. 3,9 z. d. 4,1 odl. │ ├ ─INDPLOV - 1065 4,3 odl. 1015 3,9 z. d. 1030 4,0 odl. 1040 4,1 odl. │ └ ─INDODSK - 198 3,8 z. d. 200 4,0 odl. 198 3,8 z. d. 202 4,2 odl. └ ─SPMORMOTST 2,9 spr. 3,3 dobro 3,6 z. d. 3,9 z. d. ├ ─MMISSK - 1358 3,5 z. d. 1317 3,3 dobro 1344 3,5 dobro 1392 3,7 z. d. └ ─SMISSKA - 241 2,4 spr. 262 3,4 dobro 270 3,7 z. d. 281 4,0 odl. 24.10.2008 23.10.2009 22.10.2010 15.11.2017 Šifra Enota Rez. f(x) Ocena Rez. f(x) Ocena Rez. f(x) Ocena Rez. f(x) Ocena PUSPEH 4,0 z. d. 4,1 odl. 4,0 odl. 2,8 spr. ├ ─OSMORMOTST 4,0 z. d. 4,0 odl. 4,1 odl. 3,0 dobro │ ├ ─MOTORIKA 3,8 z. d. 3,9 z. d. 4,0 odl. 2,9 spr. │ │ ├ ─ENKOGI 3,5 z. d. 3,7 z. d. 3,8 z. d. 2,8 spr. │ │ │ ├ ─TRAEKS 4,5 odl. 4,4 odl. 4,7 odl. 4,2 odl. │ │ │ │ └ ─REP_MOC 4,5 odl. 4,4 odl. 4,7 odl. 4,2 odl. │ │ │ │ ├ ─MMRNPK3 pon. 118 4,6 odl. 117 4,5 odl. 120 4,8 odl. 117 4,5 odl. │ │ │ │ └ ─MMRTDT45 pon. 21 4,3 odl. 21 4,3 odl. 22 4,5 odl. 18 3,5 z. d. │ │ │ └ ─INTEKS 3,3 dobro 3,5 z. d. 3,6 z. d. 2,4 spr. │ │ │ ├ ─HIT_MOC 3,5 dobro 3,7 z. d. 3,8 z. d. 2,1 spr. │ │ │ │ ├ ─MMENSDM cm 276 2,1 spr. 279 2,4 spr. 280 2,5 spr. 252 1,8 nepr. │ │ │ │ └ ─SMABAV0 cm 61 4,1 odl. 63 4,3 odl. 63 4,3 odl. 49 2,3 spr. │ │ │ ├ ─EKS_MOC 3,9 z. d. 4,0 odl. 4,2 odl. 3,6 z. d. │ │ │ │ ├ ─EKSPL0 - 101 4,3 odl. 105 4,6 odl. 108 4,9 odl. 90 3,5 dobro │ │ │ │ └ ─EKSPLO1 m/s2 8,79 3,8 z. d. 8,88 3,9 z. d. 9,06 4,1 odl. 8,59 3,6 z. d. │ │ │ └ ─ELAST_MOC 2,1 spr. 2,3 spr. 2,3 spr. 1,8 nepr. │ │ │ └ ─MMEN3SM m 8,81 2,1 spr. 8,92 2,3 spr. 8,91 2,3 spr. 7,79 1,8 nepr. │ │ └ ─INKOGI 4,1 odl. 4,2 odl. 4,2 odl. 3,1 dobro │ │ ├ ─REGSIN 4,0 odl. 3,9 z. d. 3,9 z. d. 3,6 z. d. │ │ │ ├ ─RAVNOTEZ 4,3 odl. 4,3 odl. 3,9 z. d. 3,3 dobro │ │ │ │ ├ ─MRSAGIT s 30 4,1 odl. 30 4,1 odl. 30 4,1 odl. 23 3,2 dobro │ │ │ │ └ ─MRFRONT s 30 5,0 odl. 30 5,0 odl. 20,2 3,4 dobro 23 3,6 z. d. │ │ │ ├ ─HITROST 4,2 odl. 4,2 odl. 4,2 odl. 3,5 z. d. │ │ │ │ ├ ─MHFNTD pon. 40 4,2 odl. 40 4,2 odl. 40 4,2 odl. │ │ │ │ ├ ─MHFNTL pon. 40 4,2 odl. 40 4,2 odl. 40 4,2 odl. │ │ │ │ └ ─MHPK20 pon. 40 3,5 z. d. │ │ │ └ ─GIBLJIVOST 3,7 z. d. 3,6 z. d. 3,7 z. d. 3,8 z. d. │ │ │ ├ ─MGGTPK cm 70 4,6 odl. 64 3,1 dobro 70 4,6 odl. 66 3,7 z. d. │ │ │ ├ ─MGGTPKR / 277 3,6 z. d. 278 3,6 z. d. │ │ │ ├ ─MGGOLS st. 44 3,8 z. d. 41 3,6 z. d. 44 3,8 z. d. │ │ │ └ ─MGGOLS_2 st. 44 3,8 z. d. │ │ └ ─KOORDIN 4,1 odl. 4,3 odl. 4,6 odl. 2,6 spr. │ │ ├ ─MKKROSP s 14,4 4,5 odl. 15 3,7 z. d. 15,3 3,3 dobro 16,2 2,0 nepr. │ │ ├ ─MKPOLN s 5,4 5,0 odl. 6 4,1 odl. 5,1 5,5 odl. │ │ └ ─MFE50 s 4,7 3,4 dobro 4,1 4,8 odl. 4,2 4,5 odl. 5,1 2,9 spr. │ └ ─MORFO 4,3 odl. 4,2 odl. 4,1 odl. 3,3 dobro │ ├ ─BAZDIM 4,7 odl. 4,7 odl. 4,6 odl. 3,0 dobro │ │ ├ ─AT kg 58,1 4,4 odl. 58,8 4,5 odl. 59,9 4,7 odl. 66,4 4,4 odl. │ │ ├ ─AV cm 174,5 4,9 odl. 175,4 5,0 odl. 176 4,9 odl. 175,9 4,9 odl. │ │ └ ─BMI 19,1 4,7 odl. 19,1 4,7 odl. 19,3 4,6 odl. 21,5 3,0 dobro │ └ ─MORF_IND 4,0 odl. 3,8 z. d. 3,7 z. d. 3,5 z. d. │ ├ ─INDPLOV - 1030 4,0 odl. 1028 4,0 z. d. 995 3,6 z. d. 955 3,3 dobro │ └ ─INDODSK - 201 4,1 odl. 195 3,5 z. d. 199 3,9 z. d. 200 4,0 odl. └ ─SPMORMOTST 4,0 z. d. 4,1 odl. 4,0 odl. 2,3 spr. ├ ─MMISSK - 1386 3,7 z. d. 1389 3,7 z. d. 1374 3,6 z. d. 1171 2,0 nepr. └ ─SMISSKA - 286 4,2 odl. 292 4,4 odl. 288 4,3 odl. 242 2,5 spr. Slika 2a. Rezultati ekspertnega sistema "SPORT MANAGER" v smučarskih skokih za izbranega vrhunskega športnika od leta 2005 do leta 2007. Slika 2b. Rezultati ekspertnega sistema “SPORT MANAGER” v smučarskih skokih za izbranega vrhunskega športnika od leta 2008 do leta 2017. raziskovalna dejavnost 175 tri zmage v celinskem pokalu v smučarskih skokih. Športnikove telesne razsežnosti so bile za smučarja skakalca odlične. V zadnjem letu testiranja 2010 je prišlo do rahlega znižanja indeksa aerodinamične plovnosti (ocena 3,6). Ocena gibalnih sposobnosti se je na splo- šno dvigovala do zadnjih meritev 22. 10. 2010, ko je dosegel oceno odlično (4,0). Znotraj motoričnega prostora je prevlado- vala odlična ocena informacijske kompo- nente gibanja (ocena 4,2) nad energijsko komponento gibanja z oceno 3,8. Pri ener- gijski komponenti gibanja je v zadnje letu testiranja izrazito prevladovala repetitivna moč (ocena odlično 4,7). Še zlasti je bil športnik uspešen pri testni nalogi Sonožno preskakovanje nizke švedske klopi v času 3 x 20 sekund z 10 sekundnim odmorom (120 ponovitev, ocena 4,8). Pri tej gibalni nalogi gre za izrazito zahtevo po visoki rav- ni mišične energije, pri čemer so udeleženi ustrezni anaerobni in tudi aerobni meha- nizmi, ki zagotavljajo to energijo. Pri izved- bi testne naloge se levji del energije tvori in izkorišča pri mišicah, ki delujejo v prede- lu kolenskega sklepa, v bokih in skočnem sklepu. Gre za podobno aktivacijo mišic, kot je po Sasakiju (1997) prisotna pri izvedbi odskoka smučarja skakalca (Slika 3). Omenjena sposobnost je bila dobra pod- laga za bodoče ukvarjanje s kolesarjenjem, kjer prav tako prevladuje moč mišic, ki de- lujejo v predelu kolenskega sklepa. To se je pokazalo tudi pri merjenju potisne moči v skakalnem počepu, kjer je merjenec dose- gel maksimalno silo potiska 3572 N oziro- ma 53,3 N na kg telesne teže. Vrhunski smu- čarski skakalci dosegajo od 40 N do 46 N na kilogram telesne teže. Merjenec je tako močno presegel najvišje rezultate smučar- jev skakalcev. Kolesarska vadba vzpodbuja razvoj mišične mase v predelu kolenskega sklepa, ki potem zaradi večjega preseka delujočih mišic povzroči tudi povečanje potisne moči mišic v kolenih. Struktura me- hanizma, ki regulira velikost mišične sile je zapletena in je predvsem determinirana s koordiniranim in usklajenim delovanjem tistih delov centralnega živčnega sistema, ki v osnovi regulirajo frekvenco živčnih im- pulzov, količino aktiviranih gibalnih enot in prevodnost nevronskih polisinaptičnih po- ti (Verhošanski, 1979). Z vidika zagotavljanja potrebne mišične sile je pomembna mobil- nost živčno-mišičnega aparata, predvsem pri postopnem vključevanju novih gibalnih enot v odvisnosti od funkcionalnega polo- žaja mišic glede na anatomske značilnosti lokomotornega aparata in biomehanične zahteve tehnike gibanja. Mišice pri gibanju delujejo kompleksno v sistemu kinetične verige (Latash, 1998), ki terja prefinjeno medmišično in znotrajmišično koordinaci- jo. Le tako bo lahko zagotovljena optimal- na rekrutacija (proces vključevanja) novih motoričnih enot. Rezultanta delujočih mi- šičnih sil je lahko največja takrat, kadar ob optimalni rekrutaciji deluje kar največ gi- balnih enot z njihovo največjo možno fre- kvenco (Sage, 1984). Pomemben dejavnik, ki določa uspešnost tehnike gibanja, je tudi visoka sposobnost aktiviranja in sproščanja tako agonističnih kot tudi antagonističnih mišic (Holmberg, Lindiger, Stöggl, Eitzimair in Müller, 2005) ter je odvisna tudi od veli- kosti in strukture mišičnih vlaken. Merjenec je imel tudi visoko raven repeti- tivne moči trebušnih mišic, kjer je pri testu trebušnih zgibov v 20 sekundah dosegel odlično oceno 4,5. Na področju kratkotraj- ne energijske komponente gibanja, kjer je potrebna visoka intenzivnost živčno mišičnih mehanizmov, je bil športnik oce- njen nižje, vendar še vedno z oceno zelo dobro 3,6. Pri tem je bil najbolj uspešen pri izvedbi testne naloge Vertikalni odskok iz skakalnega počepa, kjer je dosegel odlično oceno pri eksplozivni moči odriva, še zlasti v prvem delu odriva, ki je za smučarske sko- ke ključnega pomena (ocena odlično 4,1). Nekoliko nižjo oceno je športnik dobil le pri testu elastične moči troskok z mesta (oce- na 2,3). Na področju informacijske kom- ponente gibanja je bil merjenec najuspe- šnejši pri testiranju koordinacije. Dosegel je odlično oceno pri dveh testih in eno zelo dobro oceno. Z vidika gibalne strukture smučarja skakalca je imel športnik odlično pripravljenost v eni od najbolj pomembnih osnovnih gibalnih razsežnosti, ki igra ključ- no vlogo pri formiranju in izvedbi tehnike smučarskega skoka v prostorsko-časov- nih in gibalno zapletenih okoliščinah. Na področju hitrosti alternativnih gibov (test taping z nogo) je bil merjenec v zadnjem letu testiranja odličen (ocena 4,2). Zelo do- bro oz. odlično je imel merjenec ocenjeno gibljivost, ki je za smučarje skakalce dokaj pomembna gibalna sposobnost, ki mu omogoča vzpostavitev optimalnega polo- žaja pri izvedbi tehnike smučarskega skoka. Odlično oceno je športnik dobil tudi pri izvedbi obeh testov ravnotežja tako v sa- gitalni kot tudi frontalni ravnini. Na podlagi vpogleda v strukturo gibalnih sposobnosti ob koncu skakalne kariero lahko ugotovi- mo, da je bil športnik izjemno talentiran za smučarske skoke in da je bila prekinitev njegove skakalne turneje morda prehitra. Vendar so razlogi, ki niso v ničemer bili po- vezani z ugotovitvami testiranja, povzročili končanje kariere smučarja skakalca in kma- lu začetek nove športne poti v kolesarstvu. Ocena reducirane potencialne tekmovalne uspešnosti sedem let po koncu kariere smučarja skakalca Po sedmih letih kolesarske kariere se je vrhunski kolesar jeseni 2017 pri 29 letih ponovno udeležil testiranja, s katerim je za- ključil svojo skakalno kariero v letu 2010. Pri tej starosti bi še vedno lahko nastopal kot vrhunski smučarski skakalec, bi pa seveda v procesu treniranja uporabljal bistveno dru- gačne metode in sredstva kot v svoji kole- sarski karieri. V kolesarstvu je poudarek na vzdržljivostnih gibalnih sposobnosti. Poleg osnovne vzdržljivosti mora tekmovalec razviti predvsem tiste gibalne mehanizme, ki mu zagotavljajo vrhunsko raven special- ne kolesarske vzdržljivosti. Po sedmih letih se je ocena reducirane potencialne tekmovalne uspešnosti v smučarskih skokih dokaj znižala iz odlične ocene 4,0 na vrednost 2,8. S takšno oceno Slika 3. Delež tvorjenja energije oziroma moči pri odrivu v oporni fazi odskoka v kolenskem in kolčnem sklepu (Sasaki idr., 1997). 176 danes v smučarskih skokih ni možno dose- či vrhunskih dosežkov. Športnik pa je v tem času postal vrhunski kolesar in z večletnim treningom so bile na področju posame- znih gibalnih sposobnosti narejene velike spremembe. Pri telesnih značilnostih se je ocena potencialne tekmovalne uspešnosti za smučarske skoke znižala od ravni odlič- ne ocene 4,1 na oceno 3,3. Do znižanja je prišlo predvsem v predelu aerodinamične plovnosti oz. telesno masnega indeksa te- lesa (BMI). Značilno se je znižala konča oce- na potencialne uspešnosti z vidika gibalnih sposobnosti (iz odlične ocene 4,0 na oceno 2,9). Do znižanja gibalne zmogljivosti je pri- šlo v obeh gibalnih komponentah. Pri ener- gijski komponenti gibanja je športnik ohra- nil odlično oceno pri izvedbi testnih nalog s podarjeno vzdržljivostno komponento gibanja. Njegov vzdržljivostno usmerje- ni trening je omogočil ohranjanje visoke vzdržljivostne moči, potrebne za uspeh v smučarskih skokih. Pri tem pa je večletni trening vplival na znižanje gibalnih me- hanizmov, ki skrbijo za visoko intenzivnost gibanja smučarjev skakalcev (sprememba ocene iz 3,6 na oceno 2,4). V živčno mišič- ni strukturi bivšega skakalca in sedanjega vrhunskega kolesarja so se prav gotovo zgodile značilne strukturne spremembe mišičnega tkiva, ki mu danes omogočajo učinkovito vzdržljivostno delovanje v vlogi kolesarja. S treniranjem se je vplivalo na: količino aktivne mišične mase, ki sodeluje v gibanju, relaksacijo agonistov in antago- nistov, biokemične ter anatomske lastnosti mišic ter mehanske značilnosti mišic (dolži- na ročic oz. navorov, dolžina mišic, fiziološki preseki mišic, hitrost kontrakcije mišic). Pri dalj časa trajajočem vzdržljivostnem giba- nju se pomembnost kratkotrajne sposob- nosti razvoja visoke mišične sile zmanjšuje (Stegemann, 1971; McArdle, Katch in Katch, 2000). Vse bolj so pomembni fiziološki me- hanizmi, ki zagotavljajo in regulirajo dalj ča- sa potrebno mišično energijo (Fox, Bowers in Foss, 1988). Z vadbo se morajo vzposta- viti ustrezni adaptacijski mehanizmi, ki bo- do razvili učinkoviti sistem za zagotavljanje visoke ravni akumulirane mišične energije in predvsem sposobnost njene obnove. Delež energije mišic je predvsem odvisen od : intenzivnosti in časa gibanja – močnej- • še gibanje zahteva več energije (inten- zivnost gibanja s podaljševanjem časa upada, v začetku nekje do 30 sekund nekoliko močneje, potem pa praviloma blažje, linearno in zvezno); strukture mišičnega tkiva z vidika funk- • cionalne gibalne sposobnosti; količine uskladiščene energije in meha- • nizmov, ki to energijo lahko koristijo; sposobnosti športnika za večjo porabo • kisika, s čimer se oksidira več piruvata v mitohondrijih in posledično manj mlečne kisline in učinkovitosti in racionalnosti tehnike • gibanja, s čimer se energija bolj učinko- vito in racionalno uporabi. Kolesarjenje je dolgotrajna gibalna ak- tivnost, ki zahteva visoko raven aerobne vzdržljivosti. Te aktivnosti zahtevajo veliko količine energije (Porekar, 1970). To ener- gijo lahko zagotovijo le aerobni energijski procesi, ki potekajo preko aerobne oziroma oksidativne faze glikolize (Rusko, 2003; Wil- more in Costill, 1999). Do znižanja ocene RPMU je prišlo tudi na področju informacijske komponente giba- nja. Športnik je po sedmih letih še vedno posedoval kar visoko raven ravnotežja (ocena 3,3), gibalne hitrosti (ocena 3,5) in gibljivosti (ocena 3,8). Izrazito znižanje se je zgodilo na področju koordinacijskih spo- sobnosti (iz ocene 4,6 na oceno 2,6). Te so za kariero smučarja skakalca ključnega po- mena, za kariero kolesarja pa prav gotovo nimajo pomembne vloge. Morda pa ohra- njanje visoke ravni ravnotežja, gibljivosti in motorične hitrosti omogoča bivšemu ska- kalcu in danes vrhunskemu kolesarju bolj uspešno razreševanje učinkovite tehnike vožnje v bolj ekstremnih pogojih (vožnja v štartu, ob prehitevanju, v spustu, v ovinkih, pri slabšem oprijemu na cestišču itd.). Zaključek „ Kolesarska kariera proučevanega vrhunske- ga kolesarja se je pričela pred sedmimi leti, potem ko je pri 22 letih predčasno končal kariero kot potencialno vrhunski smučarski skakalec. Njegova usmeritev v kolesarski tekmovalni šport je bila presenetljiva za ve- liko ljubiteljev slovenskega športa in tudi za strokovnjake, ki so med naravo smučarskih skokov in tekmovalnim vrhunskim kolesar- jenjem videli nepremostljivo razliko. Never- jetna vztrajnost in želja mladega športnika je prispevala k nepričakovanem vzponu med kolesarji, ki je iz leta v leto poleg ču- denja odpirala tudi vprašanje "Od kod izha- ja in na čem temelji talentiranost smučarja skakalca tudi za vrhunskega kolesarja?". Del odgovora na to vprašanje je moč raz- brati iz naslednjih sklepnih ugotovitev: Na podlagi meritev proučevanega • športnika je bilo moč ugotoviti izje- mno visoko raven talentiranosti za smučarske skoke, ki se je pokazala tako v morfološkem, kot še bolj v gibalnem prostoru. Svojo kariero v smučarskih skokih je • športnik pri 21 letih končal na najvišji ravni svojih morfoloških značilnostih in gibalnih sposobnosti, ki je sodila na vrh potencialne pripravljenost najbolj talentiranih slovenskih smučarjev ska- kalcev. Kot smučar skakalec je prihajal iz majh- • nega kluba, ki ni zmogel opraviti dol- goročno usmerjene rehabilitacije po hudem padcu in mu zagotoviti vrhun- skih pogojev za povratek med najbolj- še skakalce. Svojo novo športno pot je športnik začutil prav med dolgoročno usmerjenim treniranjem, ki ga je opravil na kolesu še v času, ko je morda še upal na povratek med najboljše slovenske skakalce. Želja po tekmovanjih ga je pri 22 letih • pripeljala med najboljše slovenske ko- lesarje, ki kar niso mogli verjeti, da se lahko nekdo, ki ni bil kolesar, tako hitro povzpne med vrhunske tekmovalce. Njegov hiter vzpon med vrhunske ko- lesarje ima svoje vzroke tudi v izjemni talentiranosti, ki ga je odlikovala v profi- lu osnovnih gibalnih sposobnosti. Ta je bil precej širši, kot je bilo to potrebno za vrhunskega skakalca. Z vidika temeljnih gibalnih sposobnosti • je že kot smučar skakalec razvil najvišjo raven na področju moči, gibalne hitro- sti, koordinacije, gibljivosti, ravnotežja in kratkotrajno izražene vzdržljivostne moči. Te sposobnosti so mu omogočile hiter razvoj specialnega motoričnega in tehničnega potenciala v kolesarstvu. Po sedmih letih treniranja in tekmovanj • v kolesarstvu se mu je pri 28 letih zna- tno znižala odrivna moč (eksplozivna in elastična komponenta). Ohranil je visoko raven izometrične moči iztego- valk kolena. Nekoliko nižja je bila spo- sobnost koordinacije gibanja. Še vedno je imel visoko raven sposobnosti rav- notežja, gibljivosti in motorične hitrosti. To mu lahko pri kolesarjenju omogoča bolj racionalno izkoriščanje energijske komponente gibanja in bolj uspešno raziskovalna dejavnost 177 razreševanje učinkovite tehnike vožnje v ekstremnih pogojih (vožnja v štartu, ob prehitevanju, v spustu, v ovinkih, pri slabšem oprijemu na cestišču itd.). Literatura „ Delattre, E., Garcin, M., Mille-Hamard, L. in 1. Billat, V. (2006). Objective and subjective analysis of the training content in young cyclists. Applied physiology, nutrition, and me- tabolism = Physiologie appliquee, nutrition et metabolisme, 31(2), 118–125. Faria, E.W., Parker, D.L. in Faria, I.E. (2005a). The 2. science of cycling: physiology and training - part 1. Sports medicine, 35(4), 285–312. Faria, E.W., Parker, D.L. in Faria, I.E. (2005b). 3. The Science of Cycling Factors Affecting Performance – Part 2. Sports Medicine, 35(4), 313 –3 37. Fox, L.E., Bowers W. R. in Foss, L. M. (1988). 4. The Physiological Basis of Physical Education and Athletics. New York: Sauders College Pu- blishing. Holberg, L.J., Ohlsson, M.L., Supej, M. in 5. Holmberg, H.C. (2012). Skiing efficiency ver- sus performance in double-poling ergometry, Computer Methods in Biomechanics and Bio- medical Engineering. London: Taylor & Fran- cis. Jobson, S. A., Hopker, J. G., Korff, T. in Passfie- 6. ld, L. (2012). Gross efficiency and cycling per- formance: a brief review. Journal of Science and Cycling, 1, 3–8. Jošt, B. (2009). 7. Teorija in metodika smučarskih skokov (izbrana poglavja). Ljubljana: Fakulteta za šport. Jošt, B., Čoh, M., Čuk, I. in Vodičar, J. (2016). 8. Expert modeling of athlete sport performance systems. Hamburg: Verlag Dr. Kovač. Latash, L. M. (1998). 9. Neurophysiological Basis of Movement. USA: Human Kinetics. Martin, D., Carl, K. in Lehnertz, K. (1991). 10. Han- dbuch Trainingslehre. Shorndorf: Verlag Ho- fmann. McArdle, W. D., Katch, F. I. in Katch, V. L. (2000). 11. Essentials of exercise physiology. Lippincott Williams & Wilkins. Menaspà, P., Rampinini, E., Bosio, A., Carloma- 12. gno, D., Riggio, M. in Sassi, A. (2012). Physi- ological and anthropometric characteristics of junior cyclists of different specialties and performance levels. Scandinavian Journal of Medicine and Science in Sports, 22(3), 392– 398. Padilla, S., Mujika, I., Orbañanos, J. in Angulo, 13. F. (2000). Exercise intensity during competi- tion time trials in professional road cycling. Medicine and science in sports and exercise, 32(4), 850–856. Porekar, M. (1970). 14. Osnove fiziologije človeka. Maribor: Pedagoška akademija Maribor. Rauter, S., Milic, R., Žele, L., Hvastija, M. in 15. Vodičar, J. (2015). Laboratorijske meritve in kriteriji uspešnosti pri kolesarjih mlajših kate- gorij. Šport, 63(1/2), 161–167. Rønnestad, B. R. in Mujika, I. (2014). Opti- 16. mizing strength training for running and cycling endurance performance: A review. Scandinavian Journal of Medicine & Science in Sports, 24(4), 603–612. Rønnestad, B. R., Hansen, E. A in Raastad, T. 17. (2011). Strength training improves 5-min all-out performance following 185 min of cycling. Scandinavian journal of medicine & science in sports, 21(2), 250–9. Rusko, H. (2003). 18. Handbook of Sports Medicine and Science – Cross Country Skiing. Jyväskylä: Research Institute for Olympic Sports. Sasaki, T., Tsunoda, K., Uchida, E., Hoshino, H. 19. in Ono, M. (januar 1997). Joint PowerProducti- on in Take-Off Action during Ski-Jumping. V E. Kornexl, E. Muller, C. Raschner, H. Schwame- der (ur.), Proceedings of the first International Congress on Skiing and Science (str. 49-60). Austria: St. Christoph a. Arlberg. Schmidt, A.R. in Lee, D.T. (1999). 20. Motor Control and Learning – A Behavioral Emphasis. USA: Human Kinetics. Stegemann, J. (1971). 21. Leistungsphysiologie. Stuttgart: Georg Thieme Verlag. Ušaj, A. (2011) 22. . Temelji športne vadbe. Ljublja- na: Fakulteta za šport. Verhošanski, J.I. (1979). 23. Razvoj snage u sportu. Beograd: Partizan. Wilmore, J. H. in Costill, D.L. (1999). 24. Physiology of Sport and Exercise. USA: Human Kinetics. Zhelyazkov, T. in Dasheva, D. (2001). 25. Train- ing and adaptation in Sport. Sofia: National Sports Academy. Prof. dr. Bojan Jošt, prof. šp. vzg. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport bojan.jost@fsp.uni-lj.si