Politični ogled. Avstrijske dežele. Novo dačo dobimo v Avstriji; liberalai poslauci so sklenoli, da bo vsak človek, bodi kuiet, mestjau ali hlapec itd. ki ima yeč kakor 600 fl. na leto dohodkov, placeval prihodniusko dačo. lzmed štajerskih poslauccv so bili vsi z g. Hermauom vred zoper ovo dačo, le Wildhauski g. Karneri, Hrastovski g. Pauer, baron Kiibek in grof Attems so glasovali za njo. Poslanec dr. Hoffer je pismeno vprašal ministre, naj javno izpovejo, ali bode Avstrija TurČiji vsaj toliko priskočila ua pomoč, da bo Srbiji zabranila iti v boj ? Prašanje so podpisali skoro vsi štajerski, nemški in nemškutarski poslanci ter se nabajajo med njimi tudi Forregger, Dubač iu Seidl. Ti gospodje so torej trdi turkoljubi in želijo krščanskim Slovanom večno robstvo pod tarškim trinoštvom. Liberalni dunajski poslanci pogovarjajo se tudi o uovi kazenski postavi ter so za to, da bi se smrtna kazen čista zatrla. No, muogovrstni sedanji morivci, tolovaji itd. med nami bodo tega najbolj veseli; pridnih državljanov življenje pa pride še y večjo nevarnost. Morivci bodo lehko drzniši, ker se jim ne bo treba bati za lastno življenje. — Na južnein Tirolskem so pri volitvah propali italijaaski liberalci; za državni zbor izvoljeni so 3 konservativci in zvesti Avstrijani; nemškim liberalnim listom se je to budo v nos zakadilo. — Advokati avstrijski so imeli v Gradcu splošen sbod, pri kateiem 80 se pogovarjali in sklepali o svojih etanovskih zadevah. Dobro, ali zakaj bi se pa kaj enakega kmetom ne dovolilo ? — Saksouski kralj je prišel našega cesarja obiskovat. — Hrvatski sabor je eklenil pismo do svitlega cesarja, v katerem zabteva združenje Dalmacije, mesta Fiume ali Reke, in vojaške granice z Hrvatsko: ob enem prosi, naj svitli cesar tudi svojo velemoč položijo na stran osvobodjenja turških kristijanov izpod turškega jarma. Magjari so pa pretečeni teden slavili Turke in turške zmage; mesta so razsvetili, potem pa na čat*t turškim zverinam govorili, peli in pili, c. kr. o-ficirjeni, škofom, mešnikom itd., ki Di80 bili tarkoljubja pijani, pa vbijali sipe na oknih ; tudi v Sombotelju in v Kaniži so razsajali. V Pestn so po ulicah v procesiji nosili zastavo z napisom : Rusi so uničeni — eljen a Torek. Dobio, Slovani si bodemo tuagjarsko pobratimstvo z divjim ia zverinskim Tuikom v trenutku, ko se gre za osvobodjenje tužuib nasih slovanskih biatov na Turskem, zvesto zapomnili. Turk še se ni obranil ruske sile, slovaDski meč ni zlomljen. Vnanje države. Ruski narod tirja, naj car yojsko nadaljuje, dokler ne bo Turk iz Europe izgnan, naj velja, kaj velja. — Neraški cesar boče Francozem vzeto Alzacijo in Lotringijo združiti z Badenskim. Hanoveranci in Bavarci postajajo čedalje bolj nezadovoljni; prvi so v poslanca izvolili Lethe-ja, iskrenega naspiotnika Prusov, drugi pa tožijo, da imajo sedaj silne dače in vendar zopet pomanjkljej 16 milijonov; prej so vsako leto nekaj prihranili. Sicer so pa nekateri Nemci postali prav pesji lizuni ; Bismarkov pes nNero" je ciknil in nemški pesniki niu pojejo žalostinke. Tako častijo Bismarka, preganjalca sv. Cerkve! Pred volitvami je izdal fiancoske republike piedsednik, general Mak-Mabon, oklic, v katorem volilcem na srce polaga, naj izvolijo pametne, za mir, pravico in red vuete može, sicer jini jib pošlje zopet domov. Resni oklic je Francozem bil res potreben! — Angleži bi radi Avstrijo dobili ua svojo stran, da bi Rusom nadaljevanje vojske proti Turkom zabranili; se jim bržčas nc bo posreeilo. Rnski-rnmunski-črnogorski-turški boj. Junaški Rusi držijo Plevno, Bjelo in Sipko, dokler jim ne dojde vsa garda in pritisnejo tadi Srbi na Turka. Pred Plevno gromi 320 ruskih in rumunskih kanonov; 18. sept. eoseRumuni naglo hotli polastiti najbližnje tnrške redute pri Grivici, se jim pa ni posrečilo, zgubili so 400 mož; ali tudi Osman je 17. in 20. sept. zastonj napal Grivico, bil je budo tepen; vse njegove zgube znašajo do sedaj 12.000 mož; 23. sept. mu je Huci-paia prignal od Zofije in Vidina 10.000 mož in precej živeža in streliva; Rusi so pa med tem dobili 2 diviziji garde, tretja je ostala pri Bjeli in pomnožila vojsko cesarjeyičeyo, ki je silen napad Mehemed-paše pri Cerkovni 21. sept. slavno odbila; palo je 2000 Turkov; ruski general Tatičev seje posebno odlikoval; ta zmaga je velevažna; kajti vsled nje je Mehemedpaševa vojska, 80.000 mož močna, ustavljena in ne more pri Dragovi čiez Jantro prodreti, da bi Ruse razklaU na 3 kose in zlasti ruske junake v Trnovi in Sipki odrezala. Tukaj se je 17. sept. unel strahovit boj. Sulejman-pasa je z sultanovo gaido in z arabskimi regimenti šanco sv. Nikolaja v Sipki ljuto napal; kakor divje mačke so Turki plezali po strminah in skalah do ruskih šanc, toda po 6urnem boju so jih Rusi zastirnoglaviii v globočine; 3000 Turkov je obležalo inrtvih.v Če te prištejemo prejsniiin turškim zgubam v Šipki, moramo reči, da je Sulejman ondi zgnbil že 24.000 mož. Ruse je komandira! geneial Radecki in je od carja dobil zlato sabljo z briljanti obsejano. Tudi niu je poslal 1 divizijo garde v pomoč. Pri Silistriji skušajo Turki črez Donavo vdreti v Rurnunijo, toda opravili ne bodo veliko, ker je geneial Cimerman preveč blizu Silistrije in bo kiualu imel 60.000 mož. V Aziji se bode tudi brž začelo živahneje gibati, v Abalčik je došln 20.000 in v Aleksanidi-opol 25.000 Rnsoy. V Bolgariji razsajajo Turki strašno, in vesijo Bolgaie vsaki deo, drevesa okoli Adrijanopolja so polna bolgarskih obešancev; y Filipopolju so 19. sept. obesili 21 ljudi, iued Djimi 4 mešnike, 2 nčitelja in 1 doktorja zdravilstva, ki je v Pragi študiral.