IZVESTJE 4 ▪ 2007 KATJA JERMAN percepcija Skupnega trga odisejadi iskanja primernega skupnega imena za trg, ki se ni udejanjil, zato so s skupnim imenom poimenovali le mo- zaik 13 . Tako na koncu ugotavljam, da je trg percepiran tako s strani lokalnih poli- tikov kot tudi obmejnega prebivalstva kot izjemen simbolni in manj praktični 13 Že pred vstopom Slovenije v EU so se pojavili predlogi za poimenovanje trga s skupnim imenom. Predvsem na italijan- ski strani je prihajalo do velikih nego- dovanj, ki je vodil v protestno zbiranje podpisov za ohranitev imena Piazza- le della Transalpina in imel posledico sprejetje resolucije mestnega sveta za potrditev tega imena. Na slovenski stra- ni so se pojavljali različni predlogi: Trg Evropa – Piazzale Europa, Trg Združe- ne Evrope – Piazza dell’Europa Unita, Trg Darka Bratine, Trg prijateljstva, Trg Evropa 2004, Na Blančah, Trg Edvar- da Rusjana, Svetogorski trg, Trg sožitja – Piazza di convivenza, Trg Franca Jo- žefa, Placa Val Blancja, ter dva predloga s kančkom ironije Trg Titino Novak in Trg Maršala Tita kot odgovor na spre- minjanje napisa Naš Tito na Sabotinu. Končni kompromis poimenovanja med obema občinskima upravama se je udejanil v skupnem poimenovanju zgolj mozaika, ki nosi ime Mozaik nove Evrope – Mosaico della nuova Europa. potencial, vendar pa povezovanje pre- bivalcev dveh ločenih mest ni odvisno le od odstranjevanja fizičnih pregrad, kar pa ponuja zanimivo perspektivo dogajanja med obema mestoma. LITERATURA LEFÈBVRE, Henri. 2003 �1974�. The Production of Space. Malden: Blackwell. HOMOBONO Martínez, José Igna- cio. 2003. Miradas socioantropoló- gicas sobre la cuidad y sus cultu- ras �una presentación�; V: Zainak, cuadernos de Antropogía – Etnografía, Autor(es): José Ignacio Homobo- no, Juan Antonio Rubio-Ardanaz eds. Lits. Donostia: Eusko Ikaskun- tza, 23, 19–52. LOW M. Setha. 1999. Introducition: Theorizing the City; V: Setha M. Low �ur.�, Theorizing the City. New Brunswick, New Jersey, London: Rutgers University Press, 1–33. MARUŠIČ, Branko. 1985. »Pohod lačnih«; V: Skupni slovenski kulturni prostor. Nova Gorica: Trinajsti sklic Plenuma kulturnih delavcev Osvo- bodilne fronte, 76-78. ŠUŠMELJ, Jože. 1997. Odpiranje meje, Sodelovanje med Novo Go- rico in Gorico; V: Zoltan Jan �ur.�, Nova Gorica – Gorica: izzivi in možno- sti sobivanja. Nova Gorica: Mestna občina, 9-28. časopisni Viri Isonzo, Soča, Giornale di frontera/Časopis na meji, Primavera/Pomlad 1994, nr./ št. 13. Primorski dnevnik, 5. 5. 1948: 2. Primorski dnevnik, 13. 2. 2004: 1, 15. Primorski dnevnik, 19. 2. 2004: 14. Primorski dnevnik, 1. 4. 2004: 15. DOKUMENTARNO FILMSKO GRADIVO Dumančič, Mojca in Tone Robič. 2004. Zgodba dveh mest. Produkcija TV Slovenija, Informativni in izo- braževalni program. Radmilovič, Marko. 1995. Marš sirko- vih metel. INTERNETNI VIRI Dostopno na URL: http://www.gori- ška.com �17. 2. 2004� Dostopno na URL: http://www. n ova -g o r ica .si/ fo r um/r ea d . php?f=1&i=1067&t=1067 �27. 9. 2006� DANILA ZULJAN KUMAR* O NASTAJANJU SlovenSkega lingviStičnega atlaSa SUMMARy The idea of creating a linguistic atlas which would include all Slovenian dialects has a long history, ever since the beginning of 20th century when there appeared first linguistic atlases in Europe. However, the idea began to realize two years ago when the Dialectological section of the Institute of Slovenian Language Fran Ramovš SRS SASA started the extensive and complex preparations for the first volume of Slove- nian Linguistic Atlas (SLA) – Human Body. The article tries to illuminate what a linguis- tic atlas is and what places in west Slovenia are the SLA net points. Key words Slovenian Linguistic Atlas, Slovenian dia- lects, western Slovenian dialects UVOD V zadnjih dveh letih Dialektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik Fra- na Ramovša pri Znanstvenorazisko- valnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, v * dr. jezikoslovnih ved, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Dzuljan@zrc.sazu.si izVLeček Ideja o lingvističnem atlasu, ki bi vključeval vsa slovenska narečja, tudi v zamejstvu, sega v začetek 20. stoletja, ko so v Evropi začeli nastajati prvi lingvistični atlasi. Uresničevati se je začela pred pred dvema letoma, ko se je Dialektološka sekcija Inštituta za sloven- ski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU lotila zahtevne in obširne priprave prve knjige Slovenskega linvističnega atlasa – Človek. V prispevku avtorica razloži, kaj lingvistični atlas vključuje ter kateri kraji so točke Sloven- skega lingvističnega atlasa v zahodni Sloveniji. ključne besede Slovenski lingvistični atlas, slovenska narečja, zahodna slovenska narečja  IZVESTJE 4 ▪ 2007 DANILA ZULJAN KUMAR SlovenSke1 lingviStični atlaS kateri delujemo raziskovalci Jožica Škofic – vodja sekcije, Vera Smole, Vlado Nartnik, Karmen Kenda - Jež, Peter Weiss, Tjaša Jakop in Danila Zu- ljan Kumar in od 1. oktobra 2007 da- lje Matej Šekli �vsi doktorji znanosti� ter mlada raziskovalka Mojca Horvat, pospešeno pripravlja prvo knjigo Slo- venskega lingvističnega atlasa �v nadalje- vanju SLA�. Veliko narečnega gradiva za atlas je že zbranega – v obliki t. i. listkovne in zvezkovne zbirke ga hrani Dialektološka sekcija, velik odstotek gradiva je že skeniran in nam je dosto- pen tudi v elektronski obliki – nekate- re točke v mreži SLA pa v preteklosti niso bile popisane, zato jih popisuje- mo vzporedno z nadaljnjo obdelavo gradiva za pripravo narečnih kart. kaj je LinGVistični atLas? Lingvistični atlas je zbirka jezikov- nih kart z vidnim prikazom jezikovnih pojavov na določenem ozemlju. Tovr- stne karte so lahko: 1. glasovne; te prikazujejo določene glasovne pojave �npr. reflekse za posamezne izhodiščnoslovenske glasove, soglasniške spremembe�; 2. naglasne; te prikazujejo posamezne besedne naglase in njihove premike; 3. oblikoslovne, ki prikazujejo obliko- slovne značilnosti leksemov �npr. končnico za posamezen sklon pri izbranem leksemu�; 4. besedne �leksične�, ki kažejo razširjenost različnih poimenovanj za neko entiteto �npr. v slovenskih narečjih poznamo več poimenovanj za teto, in sicer: teta, tetka, tetika, stri- na, njanja ter moma�. Jezikovne atlase že imajo vsi slo- vanski narodi, razen južnoslovanskih �z izjemo Bolgarov�. Poznajo pa jih tudi naši sosednji narodi, npr. Zdru- ženje madžarskih jezikoslovcev v Budimpešti trenutno pripravlja 10. knjigo jezikovnega atlasa madžarskih narečij v Transilvaniji v Romuniji, Ita- lijani imajo Atlante Linguistico Italiano �ALI�, Furlani pa Atlante Storico-Lin- guistico-Etnografico Friulano �ASLEF�. Obstajajo pa tudi lingvistični atlasi za posamezne pokrajine, npr. Atlante Lin- guistico ed Etnografico del Piemonte Occi- dentale �ALEPO�, Atlante Linguistico del Ladino Dolomitico e dei Dialetti Limitrofi I �ALD�, Atlante Linguistico della Basili- cata (ALBA). Pri nas je tovrstni atlas narejen za področje slovenske Istre, in sicer Slovenski dialektološki leksikalni atlas slovenske Istre (SDLA-SI� avtorjev Rade Cossutta in Franca Crevatina. atlante linguiStico italiano (ALI) IN PRIMORSKA Začetek nastajanja Italijanskega lingvističnega atlasa seže v leto 1924, ko so se pod vodstvom Matea Giulia Bartolia s Filozofske fakultete v To- rinu in na pobudo Società Filologi- ca Friulana G. I. Ascoli ter enega od njenih ustanoviteljev in predsednika Uga Pellisa �1882 Fiumicello pri Ogle- ju – 1943 Gorica� začele priprave na zbiranje gradiva. To je začel Ugo Pe- lis zbirati 29. oktobra leta 1925 prav v svoji rojstni vasi na osemnajstletnem potovanju po celotni Italiji na pod- lagi svoje lastne vprašalnice popisal 727 točk. Njegove delo je nadaljeva- lo več raziskovalcev. Italijanski ling- vistični atlas obsega 6 knjig. Prva je izšla leta 1995, v naslednjih letih sta izšli dve knjigi, leta 1999 četrta, 2001 peta, šesta je v redakciji. Za nas je delo pomembno predvsem zato, ker so v njem kot točke popisani tudi slovenski kraji v takratni italijanski državi. To so naslednji kraji: Bila v Reziji, Trbiž, Bo- vec, Tolmin, Gorica, Lože �Lonzano� pri Dolenju �vas, ki je danes v italijan- skem delu Brd�, Sovodnje v Beneški Sloveniji, Martinščina �San Martino del Carso�, Ajdovščina, Idrija, Postoj- na, Komen, Divača, Trst, Milje, Koper in Piran �ALI 1995: Carta 1 . Ker se je pri proučevanju različ- nih evropskih lingvističnih atlasov z namenom pregledati različne pristope h kartografiranju pokazala potreba po tem, da bi imeli tudi italijanski atlas, ki ga v Sloveniji nima nobena inštitucija – dostopen nam je bil le v goriški knji- žnici Biblioteca Statale Isontina, pa še tam samo na vpogled in ne v izposojo, smo se s prošnjo po doniranju sredstev za nabavo tega dela obrnili na primor- ske občine. Tako smo s sredstvi Obči- ne Ajdovščina nabavili prvo, s sredstvi občine Šempeter-Vrtojba drugo ter s sredstvi Mestne Občine Nova Gorica tretjo knjigo ALI-ja. Raziskovalna po- staja Znanstvenoraziskovalnega cen- tra SAZU v Novi Gorici je tako edina inštitucija v Sloveniji, ki ima to delo z dragocenimi leksičnimi podatki za primorske kraje. n ačrti za slovenski lingviStični atlaS Kot že omenjeno, za celotno slo- vensko narodnostno in jezikovno oze- mlje lingvističnega atlasa še nimamo, čeprav zamisel o takem delu sega že v prvo polovico 20. stoletja, v čas, ko so začeli v Evropi nastajati prvi ling- vistični atlasi �npr. L'Atlas Linguistique de la France, ki je izhajal med leti 1902 in 1910, Atlas de Catalunga leta 1928, Sach- und Sprachatlas Italiens und der Süd- schweiz 1928, Dialektatlas von Altbayern 1932�. Vendar velja poudariti, da se je gradivo za SLA zbiralo veliko let. Vprašalnico zanj je zasnoval Fran Ra- movš, dopolnili ter tehnično preuredi- li pa drugi jezikoslovci. Danes obsega 870 osnovnih vprašanj s podvprašanji in je razdeljena v 16 razdelkov: I. Telo, II. Obleke, III. Hiša, IV . Vas, V . Pra- zniki, VI. Orodje, VII. Živina, VIII. Rastline, IX. Planina, X. Bolezni, XI. Čas, XII. Pokrajina, XIII. Družina, XIV . Štetja, XV . Razno, XVI. Grama- tična vprašanja. Mreža krajev, predvidenih za zapis, obsega 406 točk po celotnem sloven- skem ozemlju, vključujoč zamejstvo. Do danes imamo zapisanih približno 90 % krajevnih govorov, manjkajo pa nam še zapisi za nekaj manj kot trideset točk, te so predvsem na robovih slo- venskega ozemlja, v Beneški Sloveniji, na Avstrijskem Koroškem in v Pora- bju. Že obstoječim točkam SLA bomo dodali tudi nove, in sicer v primerih, ko imamo na voljo zanesljive podatke �npr. Vrh Svetega Mihaela pri Gorici�. Tu nas seveda najbolj zanima, kate- ri kraji so vključeni v mrežo krajev za SLA na širšem goriškem področju na obeh straneh meje, v Beneški Sloveniji ter na Idrijskem in Cerkljanskem, kdo so bili zapisovalci ter katerega leta so  IZVESTJE 4 ▪ 2007 DANILA ZULJAN KUMAR SlovenSke1 lingviStični atlaS bile vprašalnice izpolnjene. V Beneški Sloveniji so popisani naslednji kraji: Jeronišče in Ošnje �Tine Logar 1963�, Bardo, Viškorša, Matajur, Dreka, Pod- bonesec �Tine Logar 1965�, Marsin �Lučana Budal 1979�, Špeter Slovenov �Tine Logar in Liliana Spinozzi 1989� ter Mirnik na meji z Brdi �Danila Zu- ljan Kumar 2006�. Manjkata pa še za- pisa za Dolnjo Černjejo in Fejplan. Na drugi strani meje so v mrežo krajev za SLA vključeni naslednji kraji: Breginj, Robidišče, Kred in Kobarid �Tine Lo- gar 1951�, Trenta �Tine Logar 1948 ter Jakob Rigler 1960�, Log pod Mangar- tom �Tine Logar 1952 in 1960�, Bovec �Tine Logar 1952�, Drežnica �Tine Logar 1951 ter Jože Kurinčič 1977�, Zatolmin �Helena Čujec 1965�, Čiginj �Justina Fon 1959�, Livek �Tine Logar 1958 ter Zvezdana Škorjanc 1976�, Kanal, Deskle, Ročinj in Avče �Tine Logar 1952, Avče tudi Helena Bavdež v 50. letih ter Alenka Božič 1971�, Kal nad Kanalom �Tine Logar 1955�, Pod- lešče – Banjščice �Tine Logar 1956�, Lokve ter Grgar �Tine Logar 1952�, Solkan �Tine Logar 1954, Majda Bra- tuž 1959/69, Ilka Češnovar 1966, Marjeta Živec 1972 ter Maja Nemec 1984�, Trnovo in Šempas �Tine Logar 1953�, Šempeter pri Gorici �Ana Mer- ljak 1975�. V Brdih: Brdice pri Kož- bani, Medana in Kojsko �Tine Logar 1956�, Kozana �Milena Židanik 1976�, Oslavje �Ana Primožič 1976�, Štever- jan – delni zapis �Danila Zuljan Ku- mar 2006�. Naprej proti jugu so točke naslednje: Sovodnje �Franc Mermolja 1954�, Miren �Tine Logar 1954, Luci- ja Budin 1967 ter Marta Pavlin 1981�, Renče �Stanislava Lukežič 1968�, Bra- nik in Štanjel �Tine Logar 1948; Štanjel tudi Majda Zalesjak 1959 in Jože Ho- čevar 1960�, Doberdob �Tine Logar 1969�, Opatje selo �Tine Logar 1954�. V Vipavski dolini: Skrilje �Sonja Hor- vat 1981�, Ajdovščina �Tine Logar 1981, Mirka Pestelj – Branislej 1979, Gaberje �Marija Pegan 1960 ter Marija Nemec�, Vipava �Tine Logar 1951�, Štjak �Tine Logar 1954�, Podnanos �Tine Logar 1948, Irena Žvanut 1962 ter Marija Lozej 1969�. Proti SV pa so točke SLA naslednje: Čepovan �Tine Logar 1952�, Grahovo ob Bači, Še- brelje, Cerkno ter Most na Soči �Tine Logar 1951, Most na Soči tudi Jelena Kušar 1960, Cerkno pa Sonja Moč- nik 1959/60 in Slavica Bric – Makuc 1982�, Gorenja Trebuša �Tine Logar 1962�. Na idrijskem področju je točk šest �od teh Kanomlja še ni popisana�: Laniše �Olga Turen - Bertole 1961�, Idrija �Tine Logar 1950, Vlado Božič 1959/60, Marinka Petrič 1965 in Li- dija Novak 1970�, Črni Vrh, Godovič in Hotedršica �Tine Logar 1947, Črni Vrh tudi Ivan Tominec�. NASTAJANJE slovenskega lingviStičnega atlaSa Dialektološka sekcija pripravlja 1. knjigo Slovenskega lingvističnega atlasa – Človek. Poleg delov človekovega te- lesa bo zajela še poimenovanja za so- rodstvo in bolezni. Atlas bo leksični, kar pomeni, da bomo kartografirali različne narečne lekseme izbranega po- menskega pojma – ti leksemi pa bodo v legendi zapisani v poknjiženi različici in torej na karti ne bodo prikazane nji- hove narečne glasoslovne uresničitve. Taka odločitev je bila nujna zaradi rabe različnih načinov fonetične transkripci- je in večkrat nezanesljivega gradiva, saj so vprašalnice poleg dialektologov iz- polnjevali tudi študentje, ki morda niso bili dovolj pozorni na vse glasoslovne nianse izbranih krajevnih govorov. Tudi s tehničnega stališča gre za izjemno zahteven projekt, ki poleg jezikoslovnega znanja zahteva tudi iz- delavo podpornih računalniških pro- gramov. Trenutno vnašamo gradivo iz klasičnega arhiva, to je z listkov in iz zvezkov v računalniško podatkovno bazo SlovarRed, pri čemer uporablja- mo vnašalni sistem ZRCola, ki ga je za jezikoslovne, predvsem dialektološke potrebe, razvil sodelavec Dialekto- loške sekcije Peter Weiss. S pomočjo geografskega informacijskega sistema GIS, s katerim je povezan SlovarRed, pripravljamo že tudi prve poskusne karte s prikazom geografske razpore- ditve poimenovanj za posamezne dele telesa. Delo je zahtevno in dolgotrajno predvsem zaradi natančne jezikoslovne obravnave vsakega izmed leksemov, ki poimenujejo nek pojem. Poleg tega je potrebno natančno preverjanje fone- tičnega prepisa z listkov in iz zvezkov. Vsakemu leksemu določimo etimo- loški izvor, pri čemer si pomagamo z etimološkimi slovarji, pri izposojen- kah pa tudi z dvojezičnimi slovarji ter obstoječimi narečnimi slovarji, ter ga poknjižimo. Te informacije bodo za- pisane ob karti v komentarju. Iskanje etimološkega izvora in poknjiževanje oziroma prestavljanje iz fonetične v t. i. ortografsko transkripcijo je pri neka- terih leksemih enostavno �glej npr. le- ksem lice v Prilogi�, pri drugih pa lahko zapleteno. Tako nam npr. še ni uspelo poknjižiti narečnih leksemov hnga �Njiva�, h ng e, xȗng e �Osojani� za pojem gleženj. V takih primerih je potrebno raziskati glasoslovne razvoje govora ali širše narečja ter ugotoviti, ali gre za slovensko besedo ali izposojen- ko. Karte bodo znakovne, pri čemer bomo uporabili simbole iz t. i. nabora znakov SIMBola, ki ga je izdelal Peter Weiss �v Prilogi so znaki iz SIMBole zastopani s številčno kodo�, izoglosne �izoglosa je črta, ki povezuje kraje z is- tim leksemom� ali napisne. Mogoča bo tudi kombinacija dveh ali treh oblik. Naj za zaključek v pokušino ponu- dimo samo nekaj različnih poimenovanj za naslednja dela človeškega telesa: lice in obrvi, kot so bili zapisani v naštetih krajih. Lekseme podajamo v poknjiženi obliki, kar pomeni, da je izgovorna raz- ličica v posameznih govorih lahko ne- koliko drugačna �npr. líca, líc, lnite, γ bac, ob rv , wḁb rvi, əb rv , sopračȋl �. Lice: v Breginju, Robidišču in Viškorši je zapisana beseda lanita ( < verjetno praslovansko *olnita ‘upognjen telesni del’ prim. rusko lanita ‘lice’; Bezlaj 1982: 123�, v Bardu skranja �praslovan- sko morda *skorni ‘čeljust’�, v Logu pod Mangartom in Bovcu blanja �← morda dalmatinskoromansko *plana; leksem morebiti sprejet preko furlanščine, kjer je pogosten -b za -p na začetku besede; Bezlaj 1976: 24�, v Podbonescu gobec, v ostalih krajih pa lice. o brvi: prevladuje leksem obrvi, v Marsinu v Beneški Slove- niji najdemo zapisa sopraobrvi in obrvi ta velike, v Doberdobu in Števerjanu sopra- čilje �← italijansko sopracciglio ‘obrv’�, v  IZVESTJE 4 ▪ 2007 DANILA ZULJAN KUMAR SlovenSke1 lingviStični atlaS Števerjanu tudi čilje �← italijansko ciglia ‘obrv’�. Poglejmo si zapis teh pojmov še v ALI; za lice prevladuje lize, sledi mu guanča �← italijansko guancia ‘lice’� ter v Bovcu skranja. Pri pojmu obrvi pre- vladuje leksem obrvi, v Tolminu poleg tega še trepalnize, v Postojni pa soprači- le, za Bovec je zapisano poimenovanje čoie �←morebiti italijansko ciglia ‘obrv’, vendar nam etimološki izvor še ni znan� ter v Bili v Reziji lače ta nad oko �← ver- jetno furlansko, glede na to, da imajo izraz lač ‘obrv’ tudi sosednji furlanski kraji, npr. Pesàris �Prato Càrnico�, Tra- monti di Sopra, Raveo in Collins �For- ni Avoltri�, vendar etimološkega izvora besede še nismo raziskali�. LITERATURA Atlante Linguistico Italiano. Vol. I. Il Cor- po umano. Carte I-III, 1-93. 1995. Instituto del Atlante Linguistico Ita- liano: Torino. BENEDIK, Francka 1999. Vodnik po zbirki narečnega gradiva za Slovenski lingvistični atlas (SLA). Založba ZRC: Ljubljana. BEZLAJ, France 1976. Etimološki slovarj slovenskega jezika A-J. Lju- bljana: Slovenska akademija zna- nosti in umetnosti. BEZLAJ, France 1982. Etimološki slovarj slovenskega jezika K-O. Lju- bljana: Slovenska akademija zna- nosti in umetnosti. KARTA  IZVESTJE 4 ▪ 2007 DANILA ZULJAN KUMAR SlovenSke1 lingviStični atlaS BRECELJ, Marijan 2005. Furlansko- slovenski slovar. Goriška knjižnica Franceta Bevka: Nova Gorica MERKù, Pavle 1999. Slovenska krajevna imena v Italiji. Priročnik. Toponimi Sloveni in Italia. Manuale. Trst: Narodna in študijska knji- žnica. SMOLE, Vera PETEK, Urška 2007. Komentiranje leksično- besedotvornih kart v 1. zvezku Slovenskega lingvističnega atlasa »Človek« �na primeru V617 teta in V618� ujna�. Jezikoslovni zapiski; Merkujev zbornik 13, 1/2. Založba ZRC: Ljubljana. Str. 351–359. ŠKOFIC, Jožica. Slovensko nareč- no besedje na stičišču kultur �po gradivu za SLA�. V: STABEJ, Marko �ur.�, 2005. Večkulturnost v slovenskem jeziku, literaturi in kultu- ri: zbornik predavanj. V Ljubljani: Center za slovenščino kot drugi/ tuji jezik pri Oddelku za slove- nistiko Filozofske fakultete, str. 51–66. ŠLENC, Sergij 2006. Veliki italijan- sko- slovenski slovar. DZS: Ljubljana. INTERNETNI VIRI http://www.atlantelinguistico.it/ atlante http://www.alepo.it http://ald.sbg.ac.at/ald/ald-i http://www.jstor.org TABELA