m
Leto V.	TRST, v petek dne 30. junija 1899.	štev. 18.
nžctch.
Brije trikrat na mesec.
Brivec stane v Avstriji 7,a vse leto 6 kron; zunaj Avstrije 8 kron. - Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino sprejema upravništvo. — Oglasi se računajo po številu besed. — Uredništvo in upravdništvo se nahajata v ulici S. Lazzaro št. 11, II. nadstr. Brivca dobiš v Trstu po 5 novč., v Gorici, Ljubljani, Pulju, Nabrežini, Št. Petru in Pragerskem po 6 nvč.
Nemška brata: Mutterle scliau! Ogrom si dala kar so vprašali; oni si zdaj oblizujejo prste pri avstrijski pogači. — Kaj dobimo pa mi? Če pridejo češki otroci, ti vse pojedo, — zamahni z nožem, saj ne bode nihče vedel koliko si nama dala. — Vlada : Nikar se ne bojitaj vama vže prihranim kakor navadno, najboljši kos; samo da mi preveč ne upi jeta.

Politično pismo.
Dragi boter!
Kaj meniš Brivče ali bode kedaj na tem svetu »mir in sprava« ; ali sploh bode ta človeški rod še kedaj pameten. —- Jaz mislim, da pojdc težavno — ker nimamo še nikjer zalogo »pameti« na prodaj. No, Ti bi morda trdil, dani še obupati, dokler sede svetovni zidarji v Haagu pri zeleni mizi, ki imajo nalogo postaviti »dom« svetovni spravi.
Ti dobro veš, da pri takem delu, se ne morejo ozirati na majhne domače prepire, kakor so na pr. na Slovenskem oso-bito pa na Kranjskem med »zmaji in hudiči« kakor jih Ti izvrstno imenuješ; tudi jih ne motijo gnjila jajca, katera nosijo kokoši v hrvaških in srbskih kurni-kih. — Vse to slovensko lasanje in ščipanje, dragi moj je zdravo ker kaže, da jc rod čil in pogumen; pa tudi »moder« come 41 fo! —
Pomisli dragec, kaj bi pa delali Slovenci, ako bi ne bilo domačega »ravsa in kavsa«. Ali ni morda naš narod že tako preobložen samih dobrot in pravic : Kmet je obogatel na svoji »suhoti«, obrtnik ne ve kam z delom, trgovci pa že posojajo denar Engležem : ergo so prepolni bankovcev. »Vse cvete a sadje so lesnike« bi morda mislil Ti, ki si bil vedno neverni Tomaž.
Dobro veš, da Nemcev in Lahov ni več meti nami, ki so nas nekdaj »gulili« do kosti, zato smo pa mi bolj »šparovni«.
Poglej samo na Goriško; tam so že tako politično obogateli, da mislijo zidati
PODLISTEK. Pismo iz Olimpa
(piše oče svojemu sinu).
Dragi sin!
Po velikih mukah in vicanju smo srečno prišli v nebeško kraljestvo, ali da govorim s Homerjem - v Olimp. Saj veš, da je že dolgo časa od takrat, ko sem zapustil ta »sfrdirbani« svet, a še le danes sem mogel občudovati nebeško krasoto. Nebesa niso taka, kakor jih je opisoval naš ranjki župnik — čudno da njega nikjer v Olimpu ne srečam — a vendar Ti jih jaz opisati ne smem, ker gre vsako pismo v kontrolo. O nebeški krasoti Olimpa pa zemljani ne smejo vedeti.
Rad bi pa Ti kot socijalist, seveda v širšem pomenu besede zvedel, kako je tukaj. Zabave imamo vedno dosti; politič-
celo »novo« Gorico; a ne preblizu »Soče«, ker se je te vode zadnja leta posebno »Sloga« zbala. Meni je to sicer zadnja briga ali vsekako - morajo vendar tudi goriški poslanci imeti svojo posebno glasilo — »da bodemo saj vedeli kaj žele«. Slovenski volilci so si nekdaj mislili poslance kakor aposteljne iz časa sv. Pavla. — Vsaka vas bi jih rada sprejela in poslušala; pa kaj hočeš to ne gre tako; šlo je iz mode — danes človek, ako ima kaj povedati si ustanovi list in piše v senci svoje misli — ali misli drugih. Tako je tudi pri Vas na Tržaškem. Vaši gospodje poslanci ne hodijo več v deželni zbor ne v mestni svet; zato pa tem marljivejc obiskujejo svoje volilce v zgornji in spodnji okolici, jih podučujejo se žnjimi posvetujejo jih sploh navdušujejo in to je res treba v denašnjih dneh »duhomorne politične soparce.
Dovoli mi, da se zopet vrnem na Goriško. — Tedaj nova »Gorica« je že zagotovljena ; zdaj ne manjka druzega, kakor da ustanovita se še gosp. Bajt in Me-vešček svoje glasilo, ker vendar ne grč, da bi tudi radikalni učiteljski elementi pisali v »poslancev glasilo«. Soča tudi menda ne mara prati njih perila — ergo prav -silno potrebujemo še en list, ki bi imel nalogo — delati spravo med Italjani in Slovenci. Pri vas v Trstu imate dnevnik Edinost, sobotnik Novi list, za ženske »Slovenko« za delavce pa »Rdeči prapor« in vrh vsega še Brivca. Kakor vidiš listov je kot listja, a sloge in pozitivnega delovanja pa nam že tako nij treba. — Kodo bode žel pa največji dobiček —:
nih strank ni tukaj. Ravno pretočeni teden se jc ustanovilo konsumno društvo, katero ima smoter razveseljevati ljudi obojega spola brez razlike na narodnost. Načelnik mu je ranjki Brezoviški oš tir — saj si ga poznal. Ves je še tisti kakor je bil; vesel in dobrovoljen možiček. Čitalnica je že od nekdaj tukaj, notri se nahajajo raznovrstni časopisi, pomisli nahajata, se tam v najlepši slogi »Narod« in »Slovenec« ; a vendar so začeli nekateri »pobožni« zabavljati čez Narod, pa se je poleglo, ko jc vmes segnil sv. Nazarij. Včeraj je imela biti seja čitalniškega društva, a ker je dotič-nik, kateri je imel referat o tem, če se sprejme novo »Prešo« mej nebeške vesti, zbolel, se je ista prenesla. »Brivca« imamo tudi tukaj. Posebno rade ga bero stare farovške kuharice ; naročeni smo na 5 iz-tisov, a dobim ga v roke še le 5 dnij poznoje ko izide. »Edinost« imamo tudi
tiskarne in naročniki. Znamo priti še do tega, da bodemo čitali liste ne samo brezplačno - - ampak naročniki dobe še koncem leta nagrado —- od bogatih založnikov. Brivče, nikar se ne boj, ti molči in brij dokler imaš še kaj žajfe.
Tvoj stari Groga Medved.
-r?
Lenuhu.
Guncaj se, guncaj, — Lenuh ! boš vže zvedel, Prazna ti čeva Bo pajek zapredel.
Lakoti hudi Navajam ti vzroke »Ako ne seješ Ni žita ne moke«.
Več ne lenari Brž primi za delo; Glava bo zdrava In srce veselo.
Papa: »Gospod Slabe, Vi obiskujete že par mesecev vsak večer mojo hišo in ostanete tu vedno par — jaz Vas moram vprašati, kaj to provzroča ?
Prestrašeni eestilec: Ja, — jaz nimam peči doma in se hodim samo gret.
Papa: Ce se hočete samo greti, pojdite v pekel, moja hči ni ogenj za Vas!
o
oo
tukaj in še celo obojno izdanje: Kakor vidim, se razmere tam pri Vas niso nič poboljšale, še celo poojstrile so se. In pa to me je najbolj užalostilo, da toliko let moledovane slovensko šole še sedaj ni v Trstu. Oh ti neumni zakajeni svet! Jaz mislim, da taki državniki, ki narodu ne dajo kar je narodnega, ne bodo videli nebeškega kraljevstva. Saj še jaz, ki sem živel tako pošten® in ki sem učinil samo en velik greh — za tistega ve že Balan-tova Mreta, tista stara, ki osebenkuje za vasjo — sem še le po dolgili mukah prispel sem.
Brali smo tudi o tistih neumnih deželnih zborih v Istri in v Trstu. No ta je pa res lepa.
Še sam Bog Oče je zmajal z glavo, ko mu je sv. Janez bral te komedije. Najbolj zanimivo za te razmere je pa to, da se je sam sv. Just, katerega, kakor veš,
Popvor med Špeletom in Brivcem.
Spele: Naznanjam Ti, da so se oni bar-kovljanski klesarji, katerim je bila namenjena britev in škarje v zadnji številki tvojega lista, močno jezili.
Brivec: Zakaj pa so se jezili ?
Spele : Rekli so namreč, da so po nedolžnem prišli v tvoje grozne roke, ker oni niso ničesar tirjali za ono poda-rovano mizo od odbora »Narodnega doma«.
Brivec: Kako pa, da si mi tako napačno poročal o tem ?
Spele: Veš, meni je pravil o tem nekdo, ki je menda velik sovražnik onih kle-sarjev. Jaz, misleč, da mi govori resnico naznanil sem to tebi. Mislim pa, da bo zdaj zopet vse dobro, in da se bo njihova jeza potolažiia, ako preklicem ono laž pri tebi in pri vseh onih, ki so morebiti čitali moj pogovor s Teboj v zadnji štev. Brivca. Nikdar nočem več takih in jednakih vesti spravljati med svet, ako ne bom do cela prepričan o njihovi resničnosti.
Brivec: Tako je, popravljena naj bode ona laž in pazi, da mi ne prideš več z lažmi pred obraz, drugače Tebe prav pošteno obrijen, da Ti bodo brke še manje rastle kakor ras to in da boš pri tem delu potočil še kako krvavo solzo, ker Ti pa ne bo posebno prijetno.
Špele : No, no, rajše bom potrpel jaz, kakor da ima trpeti kdo drugi po nedolžnem Z Bogom, pa brez zamere!
Jagodigodigoda.
častijo Tržačani kot svojega patrona, izrazil bravši dogodke v Tržaški mestni hiši: »Oh ubogi ničle ! Ti majhni Italijani!« Če se njih zaščitnik izražuje tako- o njih mislim, da jih ni dosti prida.
Kakor vidiš, je nam vse znano, kaj se doli na svetu godi. Ce bode tako šlo, kakor sedaj, se bode nebeškemu Očetu tudi enkrvt zadosti zdelo.
Jaz moram končati, kajti ura me kliče, imamo namreč zabaven večer »pri treh slovanskih lipah«.
Pozdravi mater in ji zabiči, da se naj nikar v drugo ne moži; Tebe bo že ubogala. Za Brnežovem Froncom je gledala rada, preden sva se midva vzela. Take neumnoati ji izbij si glave, pa se Ti raji oženi.
Kadar bo prilika Ti pišem kaj več.
Podravljen od
Rekrut.
(Zložil Josip Anton).
Ko spomlad prihaja, Se svet veseli, Le fantam tak težko Pri srcu se zdi.
Ko ptički pojejo Veselo že vam, Beriči nesejo Ze »cegelce« nam.
Podoba pa gori Naslikana je, In orlova glava Pove kaj to je.
Ko pridem k pregledu, Če bodem zakaj, Pa pravi mi doktor: Okrenem se naj.
Ko kaižem mu hrbet, Ze vpije na glas, Da nosil bom puško He kakor za špas.
Opravim se hitro, Zaviskam na glas; Domu grem pogledat Za kratek še. čas.
Kar hitro preteče Sest mesecev preč; Iu pride oktober Doma me ni več.
Zdaj pridem v Ljubano V kosamo grem spat Sol dat mi star reče: Marš zgodaj vstat.
Povedal bom tukaj Vse to še naprej, Kdor bil pri vojakih Vse to ve že zdej.
In drugi dan prav'jo 1'reoblecite ga. Raztrgane hlače So dobre za nj' ga.
Z vsakim začnejo Gerdo zdaj ravnat, l'o noči pa mora Obleko krpat.
(Dalje prihodnjič).
o
o o
Lesnike.
Prijateljstvo ima dolžnosti : ljubezen pa same pravice.
V veri in ljubezni verujemo najraje to, kar upamo.
Ljubosumnje je dokaz ljubezni, še večkrat pa dokaz samoljubja.
Varuj se ženske, katera se smeje vedno in moža, kateri se ne smeje nikoli.
V zakonu je živahnost in prijaznost žene večji zaklad nego demanti in biseri.
Neprisotnost umori ljubezen le tedaj, ce ista že pri odhodu boleha.
Vedno govorijo oči prej nego jezik.
Največji goljuf je upanje in vendar se mu človek najraje uda.
A mor je bog, kateri je z čelom v oblačili z nogo v blatu.
Ireos.
o
oo
Burke slmi! Zabrilžanov.
(Narodno blago; priredil Silvester.)
XXII.
Vsak umen živinorejec ve, da je listje najboljša nastelja domači živini. To so vedeli tudi slavni Zabrždani. Vsako leto hodili so pridno grabit listje v gozd, ki seje razprostiral iz doline do vrha precej strmega hriba. Ker so bili pa pri vsakem delu jako brzi in nemudni, niso si vzeli toliko časa iti najprej vrh hriba, ampak začeli so delo brž tam, kjer so najprej dospeli v gozd. Od tamkaj grabili so naprej, toraj z doline v hrib. Da jo bilo to delo težavno, je lahko umeti. Ko so zgrabili listje na vrh, znosili so ga v vrečah v dolino in ga zapeljali domu.
Neke jeseni dovršili so ta opravek ravno tako daleč, da so še nekateri grabili, ko so mislili drugi listje že v vreče devati, kar pride po vrhu hriba tujec in začne začuden opazovati nerodno njihovo početje. Se smehom začne jih opozarjati, da bi bilo delo veliko lažje, če bi grabili listje navzdol in ga takoj na vozu zapeljali domu.
Reči moramo, da Zabrždani niso bili trdih glav in so si vsak zlat nauk, posebno če je prišel iz ust tujega človeka, dobro zapomnili in se brž po njem ravnali. Tudi zdaj so takoj uvideli korist takega grabenja in so se takoj hoteli prepričati o njegovem uspehu. Ker pa niso imeli več kaj grabiti, ukrenejo nadarjene glavice tako, da so mora vso že nagrabljeno listje — še en-enkrat raztrositi in potem navzdol pograbiti.
Ko so delo skončali, so dejali: »Bolje je že šlo, bolje! A bilo je veliko dela! No —■ pa saj je vsak začetek težak. Bode že drugo leto bolje!«
In imeli so, kakor vsikdar, tudi to pot prav.
Kaj, ali nič!
Narodno cimanje Repa je mehka; Jed ni zabeljena Vedno preplehka.
o
oo
Ogenj v vojašnici.
Mesca maja ko so bili rezervni vojaki nastanjeni na Marčnem Trgu v Trstu se jc dogodila sledeča:
Dnč 10,-ga maja v noči okolu 11. ure začne kričati v spanju neki Furlan: fogo, fogo!
Drugi vojaki so se zbudili na to kričanje misleč, — da gori v gornem na-stropj u.
Hitro pograbi vsi vsak svoje reči in halo doli po stopnicah. To vam je bil ropot in kričanje, da so se tudi v tretjem nadstropju zbudili, ter privreli dol. Gnječa, kričanje, — vsak je hotel prvi biti na prostem.
Ko pridejo na ulico, vidijo da ni nič posebnega. Prestrašeni so bili pa tako, da smem reči: imeli so srce v žepu.
Eden iz Cerknice se je tožil: «Komaj sem doli »prilajzii«. Tolminca sem tudi slišal ko je pripovedoval svojemu tovarišu: »Kaj tacega pa nisem še nikoli »b i d e 1«. En Triestin je zeval od strahu, mislil sem da bo luno požrl. Bil je tudi še drugi Ribnčan; ki pa ni bil nič v strahu ter nas potolažil: »Saj sam znov, da brez «feiier-alarma« nas ne »biijo pustli«. —
Jaz pa ko sem videl to babilonsko zmešnjavo sem jo zagnal v veseli: ha - ha - ha!
S k n k.
Naj bol ja.
Moj očka so djali: Oženim naj se, In zdaj premišljujem, Bi vbogal al ne?
Na levo, na desno, In križem sveta Skrbno se oziram, — Dovelj je blaga. *
Velike ne maram, Zapodil bi jo, Bojim se, da nosil Bi lojtro zanjo.
Premajhne ne maram Ce tud ima grad, Ko bi jo poljubil, Bi zlomil si vrat.
Debele ne maram, Je polna masti, Se goska pretolsta Mi nič ne diši.
Pretenke ne maram, Ta je le za post; Če treba polena, Grem sekat ga v gozd.
Bogate ne maram, Če nima možgan; Saj kruha ne stradam In tudi nisem cigan.
Prevboge ne maram, Brez cvenka ni nič; Z njo bi se le jokal, Sam lahko pojem ko tič.
Prestare ne maram, Ker kača jc kač; Se nečem znebiti Prezgodaj še hlač.
Premlade ne maram, Je hude krvi, In kar posušila Bi moje kosti.
Pregrde ne maram, Ker zame le ni, Le srečem je, kdor se Božičkov boji.
Učene ne maram, Narhujši je zlod, Ker jaz bi bil hlapec Pa ona gospod.
Neumne ne maram, Ker meni gorje, Če prazna ji slama Le raste z glave.
Nemškute pa narmenj, Ker Slave sem sin, Slovencem ne manjka Slovenskih deklin.
Najbolj jc : n o b ena! Pa kaj bi več pel, Saj veste, da tiček Se je davno — žc vjel.
Sivoj.
Gospa A.: Povej mi Dora, bi te ne usmrtilo poročilo, da je tvoj mož z drugo ubežal.«
GrOSpa B: (mirno) Mogočo, včasih veliko veselje tudi umori.
S O

Pozor!
Upeljali smo pred krčmo pri »Stričevi Speli št. 13.« nam preljubljene ponočne vaje »Ultra nemčurskih Silukov« sicer blede krvi a črne duše!
Za sedaj sodelujejo svetovnoznane osebe:
J o r g e 1 Vik. T h o r, pokvarjen fotografski pomagač, ob jednem postopač in skupajganjač vitezov »Barabov« ; solo- tuli vec, bobnar na ištrument s strunami. Žre Slovence z veliko žlico (akoravno njegov očka krpa Slovencem cunje).
Hans Pasjek, fotografski »Piccolo«, koji goni velikanskega psa, ki ima »nem-čursko marko« in dela »saltomortale« na nemški vrvi; Haselšek zraven trobi na konjička, ki ima piščalko od zadej. Ob jednem je branjevec z raznimi stvarmi, koje dobode brez posebnega naročila brezplačno.
Imamo tudi »Gašper č k a« in M. Eier-ja koja tulita kakor dva divja volka, celo po »Hefenlinderiš — Ungariš«, brez prenehanja, kar v eni sapi; «Špič-parkeljna«, ter druge tuleče, plesajoče in plezajoče živali.
Potem pa punce take: G a r j e n o Zefo, K a j fe ž o v o Kom i 1 ko, Ko-marjevo Jel o (ta suho) in druge »P i c c o 11 o - p u n c e«. Vse nosijo svetinjo zveličanega Bizmarka.
Vaje se prično redno vsaki večer točno ob 9. uri in trajajo pozno v noč, dokler nas policija ne razkropi. Dan in svitloba škoduje našemu podjetju.
Dnevni red; Hečel-lanje, tulenje, ne-umetna godba? na inštrumente domačega pridelka. Kričanje, vriskanje, cviljenje. — Končno: Die Wacht am Rhein«, »das Lied vom Sclnvein« in pantomina: Nem-šuroki hlev«.
Natanjčneji program sledi, ko se dalje izurimo in pridejo novi sodelovalci.
Vstopnina prosta in se prosači po celem mestu za mnogobrojni obisk.
Dobode se tudi okrepčava: kršeno pivo in vino domačega pridelka (ne ponarejeno iz vinske trte) po najdražji ceni. — Požro se pa sploh Slovenci od glave do repa, brezplačno.
Ljubljena Ana meseca junija 1899.
Začasna upravitelj ica :
Lena Flickschneider.
pohaja a lka obrtne šole in prodajalka nemčurskih zijal.
Zgled vleče.
Se krava zbezlja Se tele za njo; Če mati regija, Hči isto tako!
niso gozdna drevesa od svoje namere hotele odnehati gre Olka k staremu hrastu — kteri je 1 >i 1 več gozdom za glavarja ali prvaka postavljen — v posvete. Hrast je prijazno sprejel Olko in jej obljubil svojo pomoč. Na plesne veselice dan, ki je prišel tako bliskoma, se vse pripravlja kar je bilo mladega in starega; še celo po gozdu rastoča robida bila je v vsoj svoji krasoti navzoča. Ko pa pride vetrič z napetim mehom, da bi gozdnim drevesom zaigral vstavi ga 14 akacij in 2 glogova trna hipoma ob robu gojzda. Tako ni mu bilo mogoče iti naprej, ker po njem bi bilo ako se ni vrnil od koder je prišel, ker akacije in trn zbadajo vsakega kdor se jim vstavlja.
Plesne veselice sicer ni bilo, a župana Olko je prijela zarad svojega trdosrčnega postopanja huda smola, ktera napada le navadno druga drevesa n. pr. češnje in breskve. I11 ker po mnenju veščakov v sad joreji ni bila več porabljiva za nadaljne županske odgovornosti se je vboga Olka na svojem deblu pokvarjena od smole ogrnila z kožuhom, da zamore opravljati še nadelje svoje posle. Sadna in gozdna drevesa so pa sklenila, da pri prvi volitvi župana, ne bodo več Ollce svojim županom volile. Marveč, da postavijo za to častno službo moža iz svoje srede namreč moža večine.
Lesnika.
#
DOPISI.
Iz piranske okolice. Velika burja brije po kosmatih piranskih bradah in trebuhih, ker bi si radi svoja kosmata čeva napolnjevali z našimi kmečkimi žuljami. No, da jim ta ne bo veduo veljala, si hočemo že sami priskrbeti dobro »mazilo«. Drugače bi ne nehali praskati našo poterpež-ljivo kožo z njih ostudnimi ščetinami. — Dragi moj Brivče! Piran in njega okolica bi bila za te prava mana, ker tukaj je zaslužka na cente; posebno ko bi bril tisto žlahtno kri »puro šangue«. Pridi, in da ne zgrešiš ti jih kar naštejem tiste bolj debele in bolj kosmate kalabreške ve-likaše: prvi bi bil šior podesta Pepo, potem Menigo Fratejakomo, Traversini, veliki kmetač Kaštro, Italo Gabrielli in Bar-toli in mnogo drugih. —
A7se te imenitne butice mislijo napraviti v Piranu »italjanski governo«, da bo veljal potem njih izrek: »ijuel ehe noi ordinemo deve essere«. »Poveraz/.i« bi vrgel
jim v zobe; ako res želite imeti »governo« smo takoj pripravni Vas poslati po bratih kjožotih v neslano in zmolženo Italijo, tam governajto kakor Vam drago.
Piranski jež.
Iz Vrhnike. Dragi! Kako vendar, da tako malo zahajaš tukaj na Vrhnik. Mislim, da sedaj se lahko sem oglasiš, ker bi se brez skrbi po železnici pripeljal, da bi malo naše fante (kosce) obril. Ti se pripravijo veš kosit, kadar se začne k dežju pripravljati.
Dne 24. t. m. so šli z Vrhnike na »morost« kosit mačji rep. Tako dragi Brivec. Takrat se spravijo sami krojači in opekači, ali žalibog, velika nesreča se jim je prigodila. Gospodarici, kateri so šli kosit, kupila jim je en liter »atkohola«, za popotnico, da bi bolj korajžno zapeli in nabrusili. Ali oblaki videč te navdušene klepače so jeli tako močno solziti, da so jo morali pobrisati še pred začetkom pod prvo lupo. Tamkaj so si zakurili in greli celo noč; proti zornicam so začeli cepati proti domu tako da dva skupaj nista »dam prišla«. Svoje orodje so vrh vsega na poti polomili. Tudi četovodja ni bil nič sreč-neji, ker se mu je palca vedno zadirala v zemljo, od hude sile.
Na vse zadnje so bili še srečni; ker je bila ravno nedelja, dajal jim je sv. Pavla zvon znamenje na kateri strani Vrhnika leži. Medved jim grehe ošpič, drugače bi bil lahko marsikdo zašel v Herjul k sveti maši. Tako te prosim dragi Brivec, ako ti je mogoče pridi in jih malo očedi, ker so silno blatni in zamazani da je joj.	Travnikov sin.
Iz Kozjega. Dolgo Te ni bilo v naše prusko (?) Kozje, »pomusi« vendar enkrat k nam. Saj poznaš tistega, ki smo ga večkrat brili in žajfali. Šmentani Krajgora je namencal onega Veintrogerja, da bi po vsem Kozjanskem razpredel svojo pajčevino. Tako je zdaj, pribil na svojo »kajžo« tablo z napisom »P o j t e pit k bistremu grabnu«. Hudi jeziki pa pravijo, da to je le zato, da bodo Slovenci rajši v slovenski »birchaus« zahajali in krčmarja odirali. Ali P oje h je fin, natoči Vam vin; če kreda ne plača, pa plača cekin!! — Dragi Brivče predno končam ti pošljem še pozdrav od mlinarjeve Micike; pošlji ji eno razglednico v spomin !
Iz Dolenje vasi. Lahko bi prišel tudi k nam, saj si bil že v Senožečah. Kosmatincev imamo dovolj. Toda ne pridi prazen, vzemi hleb kruha seboj, ker tukaj ne dobiš ničesar za pod zob. Orodja ti ni treba razun škarij in brezove metle. Ko prideš
pojdi najprvo v »hotel«. Tu zagledaš največje kosmatine in ne prizanesi nikomur niti hotelirju ne. Glej pa dobro, da te ne prime vertinc plesalcev in jeČmenopivcev. Ozri se po kosmatinkah, poglej si njih narodno nošo : gotovo bodeš mislil, da si zašel med Indijanke a ne med Slovenko, tako so ti »pisano«. Samo ena bi znala ugnati sedmerobarvno mavrico. Pa tudi kaj rade po drugih oči pasejo, kakor da jim niso zadosti domači.
Ko bi hotel še pošpegati skozi cerkvno ključavnico, bi videl ravno sredi stropa, kar pomanjkuje našim dečvam.
Zopet dve resnični.
Leta 18.. pogodil se jc bil podžupan v Martinjaku pri Cerknici z Martinkovem F. in Razdrhom, da bi mu sezidala novo kapelico. Takoj ste pričela delo in ko sta zgotovila, izbuhnil se je od ene strani zid. Ivrstna zidarja bila sta v velikem strahu, hitro podpresta zid, da se kapelica ni podrla.
Razdrli reče Francetu: »Jaz grem po denar, ti ta čas drži stole, da se prej ne podere«. Razderh hitro stopi do podžupana, pove mu da kapelica je že zgotovljena in da bi imel rad denar.
Podžupan, dobra duša, mu tukoj odšteje denar. Razdrli po strastno seže po novcih ter oddide. Ko pride ven zakriči: »Martinek! (seveda ta je že težko držali pod-poro)ali si dobil denar?! — Razdrli: »Da —- kar spusti!«
Martinek je spustil in kapelica se je podrla.
Letigrami.
Pariz: Ako Rotšild reši Dreifusa, ga židje prekličejo za kralja bodočemu izraelskemu kraljestvu.
Dunaj: Socijalizem silno napreduje; vsak Poljak, Ceh ali Slovak, ki pride iskat si dela na Dunaj, ga sprejmejo v socija-liste za en večer ali dva; — dokler ga policija ne pošlje zopet domu. Dr. Adler in sodrugi pa delajo vsako soboto bilanco koliko pive in vampov jih stane ta komedija. —•
Moskva: Pri nas je bil nek Bujatti in vec austrijskili trgovcev; so prišli ogledat si barbarsko Rusijo«. Morda Vam povedo kaj so videli in kako jih je pogostil » s e v e 11 ni medved«.
Trst: Gamberjev organ »II Lavoro« odpre v kratkem šolo denuncijantov in policijskih agentov, — ker tako neki zahteva napredek tržaških socijalistov.
Protlajalnica jestvin ? Barkovliali!
V moji prodajalniei dobi se vsake vrste jedil za naše gospodinje. V zalog imam: sladkor, kavo, riž in fino olje
po 28, 32, 36 nov.; kakor tudi tiru -1 zega blaga na izbcro. Vse blago zdravo, dobro in po ceni.	i
Priporočujem se našim barkovljansldm, ■ kontoveljskim in drugim družinam.
Udani
talca
Ivan Čergol
trgovec.
Zavaruj si dom in življenje.
Prijatelj imate svoj dom? — Ga imam. i Imate družino? — Dve hčerki. —Ali i ste zavaroval, dom in svoje otroke ? — Nisem še. — Nepreviden je vsak gospodar,1 1(1 ne zavaruje svoj dom in življenje svojih otrok To lehko storiš pri zavarovalnem društvu c. kr.priv. Assicurazioni Generali ■ v Trstu; družba je ustanovljena že leta 1831. Solidnost družbe kaže nje premoženje. Družba ima 5.250.000 zabž, kapitala.1 Varstvena zaloga je znašala 31. dee. 1896. 66 milijonov 174.000 gld. Asikuracije so znašale: 1, v zavarovanju na življenje 189 milijonov 549.000 gld.
regist rnvana zadruga z omejenim poroštvom, edini in prvi sovenski denarni zavod v Trstu
Ulica S. Francesco št. 2. sprejema hranilne nlogc 111 obrestuje 4%. Toliko ne plačuje v Trstu noben denarni zavod.
Ren t ni davek od vlog plačuje zavod in ne vlagatelji. Obresti se vsako leto kapitalu dripisujejo, da teko obresti od obresti, tudi če dotičnik ne prinese knjižice.
Vloženega je bilo leta 1892 gld. 17.663.76
1893	„ 38.245.13
1894	„ 49.741.66
1895	„ 88.644.52
1896	., 125.448.27
1897	., 164.907.79
1898	„ • 261.424.45
Skupni promet od I892d898 gl. 3,212.095 10
Pri slovenski tržaški posojilnici in hranilnici se denar podvoji 6krat prej kakor pri drugih hranilnicah.
Edino pravi
Paglianov sirup
kri očiščajoč. MMUB>
Ni jeden tolikih posnemaleev in ponarejevalcev Paglianovega sirupa, se ni nikdar upal tajiti, da iznajditelj istega ne bi bil prof. Girolam Pagliano
-	ustanovitelj tvrdke v Florencij, že lota 1838
—	katera sama poseduje izvirni proces tega izdelka, kateri je prešel po postavnem pravu dedinstva, in je samo ona v položenju ponuditi, kakov tudi ponuja deset tisoč lir vsakemu bi zamogel protestirati proti temu pravu in dokazati nasprotno.
To naj zadostuje, da bodo odjemalci smatrali nespristen vsak drugi, ki ne bi prišel iz edine fa-brike prof. Girolamo Pagliano iz Florencije ulica Pandolfini 18. Lastna hiša. Tudi naj se pazi, da vsaka steklenica ali škatijica mora imeti od fa-brike depozitirav pečat, ki ima obris v modri barvi privlečen z črnim zategnjenim podpisom.

Schutzmaike.
Vsi drugi pečati so ponarejeni.
14—

M:
^w
GOSTILNA
v ulica Conti
(za Holtom).
--
Javljam slav. občinstvu, da v moji gostilni dobi vsak mojih gostov dobro
črno istrsko in dalmatinsko, belo vipavsko vino. Točim tudi vedno sveže Dreherjevo pivo v sodčkih in buteljkah.
Lačni želodec dobi v kuhinji potrebna jedila. — Iman tudi prostor za kegljanje.
Priporoča se udani
Mihovil Ribarič. 1___M. __l

Usojam si slav. občinstvu naznaniti, da prevzamen in izvršujem točno naročila na
_ J kavo, čaj, olje, riž, makerone, delikatese, I _
1 «kh sadje, ribe, vina itd.	I
Pošiljatve v omotih po 5 kg. oddajam po pošti, one od 30 kg. naprej pa po železnici s povzetjem.
Take pošiljatve se izplačajo vsakomur, posebno p. n. gg. hrčmarjem, drežinam in onim, ki rabijo za dom različne jestvine ali žele o raznih prilikah nabaviti si speciali-tete, katerih se na deželi ne dobi, ali pa le zelo drago, n. pr. morske ribe, in rake, sveže sadje, fino olje, itd.
Glavni moj namen je razpošiljati dobro blago in po nizki ceni.
Cenike dopošljem radovoljno in brezplačno.
Za p. n. gg. trgovce imam poseben cenik in zamoren dajati blago po tako nizkih kupih, da se ne bojim konkurence.
Tudi sprejemam zastopstva in vsakojaka posredovanja.
Z odličnim spoštovanjem	fRNEST PEGAN
Trst, ulica S. Francesco št. 6.

M
m i
»Slovanski svet" in „SlavMes Eclio".
Na Dunaju izhajata obadva lista, prvi na slovenskem drugi na nemškem jeziku.
Izdajatelj je gosp. Fran Podgornik.
..Slovanski svet" izhaja 10. in 25. dan v mesecu na 16 straneh in stane za vse leto 1 gld. „SIaviselies Eclio" izhaja 1.. 10. in 20. dan v mesecu in stane na leto 5 gld. — V Trstu ga prodaja tobakarna Lavrenčič, v Ljubljani bukvama Schwentner po 14 nvč.
g)^" Oba časopisa vestno zasledujeta slovansko gibanje in temeljito razpravljata najvažnejša dnevna pelitična vprašanja. Noben slovenski poli-tikar ne bi smel biti brez teh listov.
i
m
o
a >
"S
M
%
M
cs
M §
Nikaka skrivnost
ni več napravljati si vsakdo doma brez vsake priprave in težave izborne likerje (tudi za prodajo), ki stanejo pod polovico cene in sicer se napravijo s pomočjo najboljših ekstratov.
E k s tr akt z a n a p r a v i t i:
5 lit. Rtiskega pelinovca stane samo	90	kr.
,, Ruma.....„ „	90	„
„ Konjaka.....„ „	95	„
„ Slivovke ....,, „	85	,,
„ Alaša .......75	„
„ Očaka......„ „	(J5	.,
SHT Franko pošta naročevalea.
Ekstrakte razpošiljam samo proti predplačilu. Zneski se mi dopošljejo tudi lahko v poštnih znamkah ob onem z naročilom. Vsakikrat pri-denem navodilo, kako se napravi dotični liker.
Josip Stoka. — Trst.
9*
9? d)
zn
9? <
P O
m
m >
>
EDINO PRAVI PALIANOV SIRUP
—----- ki čišti kri	-—
O F o M i M lastnpga
Pravi Paglianov sirup, ki čisti kri, je
edino oni iznajden po prof. Girolamo Pagliano
iz Florencij e (ne od Ernesta drugih Paglianov. Ernest Pagliano iz Napolja skuSa drznostjo slapariti občinstvo, češ da je njega sirup pravi. Ali to i>i res. Da je Ernestov sirup res njegov to ne tajimo, ali da ni od iznajditelja to trdimo.
Tvrak?, Girolamo Pagliano v Florencij, ponudi 10 tisoč lir vsakemu, ki bi upal dokazati nasprotno, kar pa Ernest nemore.
Opozarjamo Vas na edino tvrdko Grirolama Pagliana v Florencij, Via Pandolfini 18. Vsaka steklenica ali škatlica nosi položeno marko: — na svitlo modrem polju — črno in raztegnjeno tvrdko Girolamo Pagliano. (To je glavni znak.) Zdaj ste razumeli.
I
Domača krojačnica
-♦ TRST ♦—
ulica S. Maurizio št v. 11, II. nad str.
Podpisani javi slav. občinstvu, da kroji obleke in perilo za gospode po najnovejšem kroju in za vse letne čase po jako primerni ceni. Delo solidno. Na povabilo pride tudi na dom jemati mero in naročila.
Priporočuje se Tržaškim in zunanjim Slovencem udani
Josip Vičič
krojaški mojster.

Domača slovenska gostilna
FRAN VALETIČ
v ulici Solitario št. 12.
toči dobro, črno in belo
vipavsko, istrsko -
-«| in okoličansko vino
Daja se tudi vino na debelo krčmarjem in družinam po znižani ceni. — Kuhinja je preskrbljena z vsem potrebščinami.
Postrežba točna. — Cena primerna.
Za mnogobrojni obisk se priporoča udani Fran Vale ti č, krčmar.
[[ Leposlovni list za ženske i z -liaja v Trstu dvakrat v mesecu. Prinaša razno gradivo za ženski svet; posebno pri po vesti, pesmi in razne podučne nasvete za matere in h č e r-k e. — Za vse leto velja 6 kron. Naslov:
Upravništvo „Slovenke" Trst.
Leta 1881. v Gorici ustanovljenja tvrdka
priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svoje lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse
po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvo tudi svojo tiskarno črk na perilo.
Schivitz & Comp. v Trstu
se dobivajo stroj vsake vrste in potrebščine k istim. Sesalke in brizgalke vsake vrste. Cevi in kovin, kavčuka in platna. Medeni in broneni ventili, pipe itd. Orodje za obrtništvo in kmetijstvo. Vse iz prvih tu- in inozemskih tovarn. Nove posode „Emeri" in škropilnice proti peronospori svojega
izdelka in druge. Garantiram dobrote vsega blaga. 9W Cene nizke.
ooooooooooooooo
" Prodajalnica jestvin g
Vekoslav Pečenko O
ulica Commerciale 11. O
Naše slovenske gospodinje, hišne JJT in druge, katere stanujejo v obližji jJ moje prodajalnice naznanjam, da O se v moji zalogi dobč vse potrebne jestvino za katero si bodi družino: kava, olje, riž, sir, makaroni, fižol,
moka, sveče, frank itd. Vse po primerni ceni samo dobro in zdravo blago. Kedor pride enkrat sc vrne. Z obilni obisk se priporoča udani
Vekoslav Pečenko,
O	trgovec.	Q
OOOOOOOOOOOOOOO
Velika zaloga v ulici Zonta štev. 5.
MAT. ŽIVIC, inženir.
Izdelujem tudi načrte za napravo novih tovarn, plinov, vodovodov, cest itd. Moja tvrdka prevzame tudi izvrševanje istih del.
Fraio Fiar,
posestnik v Stari Loki pri Škofji Loki št. 19. _j (Gorenjsko).
Prodaja na drobno in debelo najbolj fino naravno sadjevo žganje, dober okusen brinjevec kuhan iz najboljših brinjevih jagod. Pijača je zdrava in krepilna za moške želodce. Oddaje prekupovalcem in družinam po najnižji ceni Obilo naročbe prosi gornji. '9G
Svoji k Svojim!
Podpisani priporoča slovenskemu občinstvu bogato založeno peJcarijo. — Postreže vsaki čas s zvežim kruhom: prodajalce, krčmarje in odjemalce na debelo s primernim obitkom. Kruh se prinaša na zahtevo na dom. Prodaja se vseh vrst molče — domače pecivo — sladkarije in pristno domače maslo. —- Sprejema v peko domači kruh; vse po nizkih cenah. Pekarija jo v
ulici Stadion št. 20.
odprta je od 5. ure zjutraj do 10. zvečer. Priporoča se udani
Jakob Perliavc,
lastnik.
WVVVII ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦»€>♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦

O O
OOOOOOi
ji
Slovenska gostilna
PRI PETELINU"
v Trstu
sprejme vsakega lačnega io utrujenega gosta ter ga pogosti z jedjo in pijačo, da bode zadovoljen.
Gospodar gostilne
ANTON VODOPIVEC
I je preskrbel svojim gostom hladnega, vedno svežega piva, vina belega in črnega vipavskega in butiljkom.
Prijazna gospodinja pa Vas postreže z tečnim za-juterkom, kosilom, večerjo.
Da bolje ustreženi svojim cenj. gostom, posebno pa trudnemu popotniku, napravil sem tudi spalnice zmehkimi in čednimi posteljami, katere oddajam i svojim gostom v prenočišče. — Cena je zmerna.
Vse prav čedno zdravo in ceno.
Popotnik, ko prideš v Trst, ozri se na krasno tablo:
,,PRI PETELINU"
Ulica Ghega štev. 7.

OOOOOOOOOOOOOOO«
Izdaje in tiska tiskarna ,,Edinosti" v Trstu.