275
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 71. Z ozirom na priobčeni članek o Ulagovi lestvici prosim Vas, da mi naznanite, kje se dobi takova lestvica in koliko stoji? (A. R. v Gr.)
Odgovor: Ni nam znano, kedo izdeluje take lestvice in po čem, zato Vam priporočamo obrniti se naravnost do gospoda Karola Ulage v Laškem (Markt Tuffer) ali pa do podružnice štajarske kmetijske družbe ravno tam.
Vprašanje 72. So Ii črvi, kateri se nahajajo v črešnjah, grahu in sadju, škodljivi zdravju in kaj vzraste iz teh črvov? (A. W. v P.)
Odgovor: Kolikor je nam znano, použiti črvi ti ne škodijo zdravju. O črešnjevem črvu piše prof. Erjavec: Kdor začne črešnje odpirati in po črvu gledati, navadno kmalu izgubi slast do njih. Najpametnejši je tisti, ki se drži pregovora: „česar človek ne ve, to ga ne jeu, in torej zoblje črešnjo za črešnjo, ne da bi dalje preiskaval, kaj je v njej. Samo to je, da vsacemu
ni dan tako   malomaren   želodec.   Tako  prof. Erjavec, a mi mu pritrjujemo.
In kaj vzraste iz teh črvov? Iz črva. prav za prav iz ličinke v grahu naredi se hroščec grah ar, iz črva v črešnji vzraste črešnjeva muha in iz jabolčnega črva prilevi se lep majhen metulj, jabolčni t o n č i č.
Vprašanje 73. Je li za zdravje bolje vino ali pivo? Hodi li človek laže po použitem vinu ali pivu? (A. W. v P.)
Odgovor: Vaše vprašanje spravilo nas je nekoliko v zadrego, kajti temeljit odgovor more Vam dati le zdravnik. Zmerno uživano ne škoduje ni vino ni pivo, — če je človek zdrav. Pivo je tečneje, vino pa krepi prebavila. Sicer se pa vino mnogokrat rabi za zdravila, zlasti po prebitih boleznih. Katera teh dveh pijač je boljša po poti ? Pravijo, da dela pivo človeka težkega in lenega, vino pa da poživlja človeka. Po tem takem Vam priporočamo torej vino. Vino pa mi uže zategadelj bolj priporočamo, da bodo naši vinogradniki laže prodajali svoj pridelek.
Vprašanje 74. Kaj hočem st »riti z nemško deteljo, ki je sedaj na strnišču ravno komaj obzelenela? Naj jo li prevlečeni z brano ali ne? (A. Kr. na B. V.)
Odgovor: V vašem kraju ue bode kazalo detelje kositi za seno, če tudi doraste, ker je letos ne bodete mogli več posušiti. Pokosili jo bodete pa lahko za zeleno krmo ali Vam pa bode za pašnjo. Z brano je to leto ne smete še prevleči.
Vprašanje 75. Navadno delamo vodovodne cevi za pitno vodo iz smrekovega lesa, pa te cevi hitro se-gnijo ter veliko stanejo. Kakšne cevi bi bile dobre t. j. primerno po ceni in kje se dobijo? (G. R. v L.)
Odgovor: Najboljše cevi in primerno najcenejše za vsak vodovod so cevi iz kovanega železa. Vodovod iz takih cevi je tudi ložej narediti in zvršiti kakor iz cevi litega železa. Cevi imajo v premeru 3—5 cjm svi-tlobe, ter stoji meter 60 kr. do 1 gld. Cevi dobiste v Ljubljani pri g. Andr. Druškoviču, kateri Vam rado-voljno tudi vse drugo potrebno naznani.