Označba barv na zastavah in grbih z eno barvo. Priobčil Fr. Rojec Belo Rumcno.zlaro.Rdeče. Modro. Zeleno Crno Državne in deželne barve. Avstrija, državne barve: črno-rumeno. — Češka: belo-rdeče. — Moravska: rumeno rdeče. — Šlezija: črno-rumeno. — Oalicija : rdeče - modro. — Bukovina : modro-rdeče. — Spodnje Avstrijsko: rumeno-modro. — Dunaj: belo-rdeče. — Zgornje Avstrijsko : bclo-rdeče. — Solnograd : belo - rdeče. — Tirolska in Predarlska : rdeče - belo. — Furlanija : modro-rumeno. — Štajerska: belo - zeleno. — Koroška: belo-rdeče. — Kranjska: belo-modro-rdeče. — Istra: rumeno -rdeče-modro. — Trst: belo-rdeče. — Dalmaciji: rumeno-modro. — Goriška- Gradiščanska: belo-rdeče. — Habsburška: rdeče - rumeno. — Ogrska in Sedmo-graška: rdeče-bclo -zeleno. — Hrvatska in Slavonija: rdeče - belo - modro. — Bosna in Herce-govina : rdečc - rumeno. — Inozemstvo: Bavarska: modro-belo. — Belgijska : črno - rumeno-rdeče. — Bolgarska: belo-zeleno-rdcčc. — Danska: rdcče-belo. — Nemčija: črno-belo-rdeče. — Angleška : rdeče - belo-modro. — Francoska : modro- belo-rdefe — Orška : belo-modro. — Italija: zeleno-belo-rdeče. — Črna gora: rdeče-modro-belo. — Nizozemska: rdeče-belo-modro. — Norveška: rdeče - belo - modro. — Portugalska : modro-belo. — Pruska : črno-belo. — Rumunska: modro - rumeno - rdeče. — Ruska : belo-modro-rdeče. — Sakson-ska: zcleno-belo. — Švedska: rumeno - modro. — Švica: belo-rdeče. — Srbija rdeče-mo-dro-belo. — Španska: rumeno - rdeče. — Turška: rdeče-zeleno. — Vrsta barv se razume od vrha zastave navzdol, pri kokardah od sredine do roba. Vojaški novlnci (rekruti) analfabetl. so Avstrijci in Nemci zasedli (okupirali) Be- čitati niti pisati. — Analfabetizem je dandanes Iz Kaire poročajo, da je veliki pregibalni v vsaki državi jako čudna prikazen, zakaj most preko Sueškega prekopa pri El Kantati skoraj vse evropske države imajo v tem sto- dograjen. Naravnostno železniško zvezo iz letju že tako razvito šolstvo, da se moramo Kaire v Palestino so otvorili dne 15. maja t. 1. rcs čuditi, ako se še kje pojavljajo narodi, ki bi ne znali niti čitati — niti pisati. — In Papir. "ffi" posnemljeto ^defe podaTke: Od ^T t °T^ 1^^^ 1000 vojaških novincev ne znajo čitati Jn pl- tkanln- kl J'm .prav mo splošno - cunje Pa- sati: V Nemč.ji 0"l, na Danskem 2, v Švici gir /' .'zdelu)ejo tudl iz slame m iz lesa. 2, v Švediji 23, na Nizozemskem 8 na An- fred V.OJ"° *mo d°b'Ya1' !f Afrlke M««vano geikem 10, na Francskem 33, v Belgiji 77, travo halfa, ki je tud dobra za izdelovanje v Avstrijsko - Ogrski 220, na G.škem 300, v P*!P"J«. Iz »e rave ,e bil papir hitro gotov. Haliji 366, v Rumuniji 410, v Sibiji 436, v Ako so travo zjutrai pr.peljaj. v tvormco jc Rusiji 617. - Tudi vi - šolski otr ci - iz %l zvečer istegf ,dne PaP'r !z "Je * gotov. teh podatkov lahko spoznate omiko različnih P«P'r so poznall ze stan Eg.pčani. Njegova vojaških novincev. Ob tej priliki morani pri- uPoraba Je ninogovrstna. 5. A. pomniti, da glede na AvstrijskoOgrske (220) M ,. ... ,. „ . gre to nepovoljno število bolj na raftin onlh Najdaljša uhca na svetu. dežel v našem cesarstvu, kjer je šolstvo še V Novcm Jorku imajo ulico Broat\vai, ki v razvitku. In te dežele so: Bosna in Herce- jc dolga 26 anglcških milj, t. j. okrog 16 km govina, Dalrmcija, Istra, Hrvatska in Kr.mjska. — za drobne korake približno 4 ure lioda. — Upamo, da bo tudi v leh deželah kmalu Ob tej ulici stoji okolo 8000 ogromnih poslopij. boljše. Tedaj, ljubi otroci, le pridno zahajajte Večje ulice nima ves svet. v šolo, da vas ne zMoti huda usoda — anal- fabetizma. Zapomnlte se dobro, da je danda- Gozdovi. nes nevednost naivečje zlo na svetu! — „..,.. n_n, ,. , Gozdovi poknvajo 27°/o vse zemcljske Anton Leban. povr§inej t. j. kakih 30 milijonov km^. Od Slovenska šola v Mariboru. ^h ima Evropa 3 milijone Azija 9 Afiika 6, Amerika 8 mihjonov, Avstrahja pa 2 milijona. V Mariboru Slovenci nimajo nobene slo- y Evropi imajo največ gozdov Bosna, Srbija vcnskc ljudske šoie. Sedaj so zavedni narod- jn Finska, Holandska pa jili ima najmanj. njaki v Mariboru ustanovili odbor, ki zbira po vsej slovenski zemljl denarne prispevke, Drobtine-da z njimi ustanove v imenovanem mestu slovensko šolo za slovensko mladino. — Bog 20. blagoslovi plemenito delo plemenitih mož! Vsako je očitano darilo Kozarec vode 50 vin. in 100 kron. bia& smoter izgrešila Glasi se kakor uganka — pa je resnica. 21. Zgodilo se je v Zagrebu. V gostilnico na Ilici Ni mOgoče!" laž se oglasi; št. 49 pride gost in si naroči jedi. Ker ni hotel Nočem!" pa resnica govori. piti vina, mu prinese natakarica kozarec vode. Račun. jed toliko in toliko, kozarec vode pa 22. 50 vin. Toda dober nos ima — policija. Ta n ¦ hj . . . hj je zvedela, kako draga je voda v oni gostil- , a. , :.K^ lmel , /. nici. Najavila je krčmarji, in ta je moral za- hotel b., če smel b.. . . radi predrago '„ čunane Vode p,^t. 100 kron f JŽUtoT Ae"™' Plen v Italiji. 23. V Italiji računajo pridelek na zasedenetn Ura lepa, zlata vsa, italijanskem ozemlju na 600.000 kvintalov žita, kaj ti hoče, kaj velja, 2,000.000 kvintalov koruze, 450.000 kvintalov če je skrhano kolesce, krompirja, vina pa 2 milijona hektolitrov. Ko če je zlomljeno peresce! Modest.