Štev. 153t
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
za celo leto K 144*— *a pol leta K 72'-—
V Ljubljani, ponedeljek, 11. julija 1921.
Poitnlni
»vini.
Leto I.
Uredništvo In upravnlitvo « Ko* pitarjavl ulici šttv. 6 — Ttltfon uredništva štev. SO — Telefon c=r upravnlštva štev. 32S vsa
CENE PO POŠTI:
za četrt leta K 36*-» za en mesec K I2w-
V UPRAVI STANE MESEČNO K1®“- 5!^ESjiA?I7S5CZ ZjZS^F posamezna ŠTEVILKA 80 VIN.
Josip Kremen:
StanaoaaSsliB vprašanje.
t Odkar je odšel s poverjeništva za socialno skrbstvo v Ljubljani dr. Andrej Gosar, je ostalo stanovanjsko vprašanje odprto, in Adolf Ribnikar daleko ni tisti nioz, ki bi zgrabil zlo pri korenini: Z uveljavljenjem centralizma se je seveda položaj v toliko še poslabšal, v kolikor je Prišlo ljubljansko poverjeništvo popolnoma pod kompetenco belgrajskega ministrstva za socialno politiko, ki je že večkrat sijajno dokazalo, da ne razume nalog sedanjega časa.
.Te dni je »v pomirjenje duhov« sicer tzšla nova stanovanjska naredba, ki v bistvu regulira le stanarino po zahtevah nisnih posestnikov in gospodarjev. O so-®l&lni naredbi, ki bi začrtala jasno smer oeialni politiki v stanovanjskem vpraša-nJu> ni seveda ne duha ne sluha in ga tudi ?e bo, dokler bo na vladi centralistieno-kaPitalistična družba.
Dr. Gosar je jasno pokazal z znano karedbo 166, kje in kako je treba zagrabiti, da pridemo v okom neznosni stanovanjski bedi, pod katero stoka ročni in duševni slovenski proletarijat. Banke, kapitalistična podjetja in milijonarji naj zidajo hiše! Vsi se še spominjamo, koliko Prahu je bila dvignila lansko leto Gosarjeva odločnost, a tudi po njegovem odhodu niso liberalci mogli popolnoma zabrisati započete poti. Poslopja, ki bodo letos dala mnogim družinam svojo streho, Bo Gosarjevo delo. Škoda, da je Adolf Rib-Qikar vse veliko bolj izrazit eksponent ftlado - liberalne stranke, kot pa istinit razumen socialni politik, io J^mam s*cer statistike Pri r°ki) a sme-
lovi ’ da Y Liubljani najmanj po-v*co gostilen, ki so prvič odveč, drugič Pa daleko ne dosegajo namena, ki ga go-;||ne imajo. Kot znano prihaja izraz gostilna iz latinskega »hostisc, ki pomenja Pf^otno tujca, ki mu je treba dati jesti in P1*1, dati mu okrepčila, pogostiti ga. u a t i človeku okrepčila, to je PrVi in zadnji smoter gostij-n e- Vse drugo je stvar špekulacije in poledica kapitalističnega mišljenja.
Ce količkaj pogledamo krog sebe po beli Ljubljani, bomo uvideli takoj, da je Poleg hotelskih restavracij le malo takih Sostilen, ki bi nudile potrebnim ljudem zadostne, zdrave, okusne jedi in nefabri-ciranega, naturnega vina. So gostilne, ki jim gre v tem oziru vsa čast; v priznanje nnajo opoldne in zvečer nabasane prostore dobrih in poštenih gostov, čez dan pa nikdar opravka s pijanci ali s pari sumljive kakovosti. Na drugi strani pa naletiš na gostilne, kjer si boš težko pokrepčal lačni želodec, še težje dobil čašo dobrega vina, Qatakarico pa našel na kolenih tega ali onega kot pač nanese slučaj. Zlasti ob gotovih večerih naletiš v takih gostilnah ca družbe, poleg katerih pošten človek ne Vzdrži četrt ure.
Gostilne, ki ne nudijo gostom pokrepča in pasejo nemoralo, so v nasprotju s svojim namenom. Eksistenca, ki jo ima Podjetnik od take gostilne, spada pod nedovoljeno obrt, in naloga odločilnih čini-teljev bi bila, da se za to plat socialnega vprašanja malo bolj pobrigajo. Prepričan sem, da tekom enega meseca brez vsake škode i za gostilničarsko zadrugo i za delavstvo in meščanstvo čisto mirnega srca zatvorimo najmanj y3 ljubljanskih »gostilen«, ki ne zaslužijo tega imena. S tem korakom bi zaprli izhod marsikakemu Pretepu, poboju in nemoralnemu dejanju, ljudem pa bi prihranili marsikak novčič, ki je danes za nič vredno stvar tja v en dan na cesto vržen.
Na ta način bi dobili precejšnje število lokalov za družinska stanovanja, in stanovanjska beda bi bila za en dobršen kos omiljena.
Vera, da bo kdo ugovarjal s te ali one strani. Naj bo kar hoče! Za svojo malenkost sem prepričan, da je treba na mesto ministrstva za socialno politiko odločnega inicijativnega moža — nič drugega. Ce bomo pa slepomišili kot slepomiši Belgrad s svojimi stanovanjskimi narcdbami, ne bomo prišli prej do zaželje-»ega uspeha, dokler ne bo izvestnim ljudem odprla oči — elementarna sila.
Preiskava proti kamrnlstoiB.
Zid Mojzes ve nmogo-
Belgrad, 9. julija, Po zaslišanju novih prič je preiskovalna oblast razkrila nove in važne stvari, ki kompromitirajo doslej neznane osebe. K temu je največ pripomogel zaprti Mojzes. Ta preprosti sobni slikar ve o atentatu in o pripravah zanj več, kakor bi kdo mislil na prvi pogled. Po njegovih izpovedbah je preiskava dognala, da je bil glavni in največji propagator revolucije poslanec Kovačevič z delavcem Steji-čem. Ta dva sta takoj po aretacijah komunistov leta 1920 začela javno govoriti, da je potreba čimprej razdreti sedanji, družabni red. On je predlagal, da naj se v Novem Sadu osnuje terorističen komite z mnogimi pododseki. Kakor hitro je bil ta predlog sprejet, so ga jeli tudi udejstvovati.
Aretirani Palinkas, ki je s Csakijem zakopal bombe na svojem posestvu, izpo-
ve, da ničesar ni vedel o pripravah na atentat. Pri tej izpovedbi je tudi vztrajal, ko so ga konfrontirali s Stejičem. Mojzes pa trdi, da je bil Palinkas član terorističnega pododseka.
Po izpovedbah drugih prič je ugotovljeno, da so bili, kakor je pokazala že pred-preiskava, teroristični komiteji osnovani tudi v Zagrebu, Sarajevem, Ljubljani in Skoplju, Tudi v Nišu in Kragujevcu so pripravljali njih ustanovitev. Preiskava se ba-
vi	sedaj s tem, da bi dobila pojasnila o delovanju teh komitejev. Danes so v Novem Sadu aretirali več oseb, ki so v zvezi z atentatom. Pri preiskavi so zopet našli nekoliko pušk in bomb. Jutri bo preiskovalna oblast predložila v potrditev sodišču zahtevo izročitve novih oseb.
Trpsstta pogodba £ Mililo.
Belgrad, il, julija. (Izv.) V soboto so se sestali naši in italijanski delegati za sklepanje trgovske pogodbe med obema državama. Razpravljali so o brodarstvu in ribarstvu na Jadranu. Pogajanja se bodo danes nadaljevala in bodo tudi najbrže končana. V principu je bil dosežen v vseh točkah sporazum. Važno je, da pogodba pušča Italiji in Jugoslaviji proste roke glede carine na uvoz in izvoz med obema državama. Isto tako lahko obe državi prepovesta uvoz ali izvoz katerihkoli predmetov. Glede ribolova so zahtevali italijanski delegati, da je isti za italijanske ribiče v
vseh naših vodah svoboden. To zahtevo so naši odbili in je prišlo do sporazuma, da je ribolov južno od otoka Oliba izključno naš. Severno pa je svoboden tako za italijanske kot za naše do 1. milje od obale. Glede parobrodarstva je sklenjeno, da smejo italijanski parobrodi prevažati blago iz italijanskih luk v naše. Ne smejo pa prevažati blaga in naših luk v naše, kar je dovoljeno izključno samo našim ladjam. — Trgovska pogodba bo podpisana šele tedaj, ko Italija izprazni vse kraje, ki nam* pripadajo po rapallski pogodbi.
Piačilo vlade socialdemokrata:-«.
Belgrad, 9. julija. Policija je včeraj in predvčerajšnjim prodala Radnički dom, knjigarno in tiskamo Tucovičevo sociali-
Bolgarila ostale nevtralna.
London, 10. julija. »Daily Telegraph« od 8. t. m. objavlja uradni dementi bolgarske vlade, ki zavrača trditev diplomatskega dopisnika tega lista in zatrjuje, da so to samo insinuacije, ki hočejo diskreditirati Bolgarijo. Bolgarska vlada je sklenila varovati nevtralnost v turško-grškem sporu. Netočno je, da je Bolgarija poslala delegacijo v Angoro. Bolgarska vlada je nameravala poslati delegacijo v Rusijo, da olajša stališče bolgarskih državljanov, toda zaradi teh insinuacij je svoje namere opustila. Vlada je strogo nevtralna napram dogodkom na bližnjem vzhodu.
lfeiilia vročina v Hme-rifei.
Newyork, 9. julija. Vročina v Zedinjenih državah je postala neznosna. Iz vseh večjih mest prihajajo poročila o smrtnih slučajih, katere je povzročila solnčarica. Zlasti v gosteje naseljenih delavskih krajih zahteva solnčarica mnogo žrtev. Silna vročina povzroča ponekod tudi slučaje blaznosti. Ljudje iščejo trumoma hladila
v	rekah, pri čemer jih mnogo utone. Precej oseb je našlo smrt pri padcu s streh, kjer so si priredili spavališča. Oblasti so otvorile vse parke, da omogočijo bivanje na prostem, in ukrenile vse potrebno, da se ljudje shlade in skopljejo.
TRGOVSKA POGAJANJA MED JUGOSLAVIJO IN FRANCIJO.
Belgrad, 9. julija. (Izv.) V prihodnjih dneh bodo pričela pogajanja glede trgovske pogodbe med našo državo in Francijo.
GRŠKA VOJSKA V MALI AZIJI. Smirna, 9. julija. Grški kraljevič Jurij in vrhovni poveljnik grške vojske sta v spremstvu generalnega štaba v Smirni odpotovala na Grško.
PAŠICEVO ZDRAVJE.
Belgrad, 10. julija. Ministr. predsednik Nikola Pašio si je polagoma toliko opomogel, da se bo mogel tekom tedna vrniti k svojim poslom. Ko bo rešil najvažnejše
stoma Dragiši Lapeevicu in Dragoslavu Jovanoviču.
posle, bo Pašič po svetu zdravnikov odpotoval v Marianske Lažne.
Gterenja jSšeiffc.
Naucii, 10. julija. Po konferenci, ki jo je imel z zastopniki oblastev in voditelji strank iz Gorenje Šlezije, je državni kancelar dr. Wirth govoril pred zbrano množico in dejal, da so sankcije proti Nemčiji največja brezzmi-selnost, ki se je doslej pojavila v Evropi. Nato se je pečal z Gorenjo Šlezijo in rekel, da se Nemčija ne namerava polastiti te zemlje s silo, kakor je to hotel storiti Korfanty, ampak s poštenim delom. Korfanty in zavezniška komisija sta dokazala, da sta nesposobna upravljati nemško ozemlje. Ob splošnem odobravanju je zahteval v imenu pravice, da bi smeli po svoji volji živeti na tej lastni zemlji. Dr. Wirth je dejal, da razume, da so Poljaki pijani zmage, toda ne more razumeti, kako so mogli veliki narodi predati Gornjo Šlezijo vstašem in zločincem na milost in nemilost. Državni kancelar je hvalil junaške italijanske vojake, ki so padli v borbi za načela evropske pravice, kakor tudi Angleže, ki so varovali deželo propasti. Državna vlada je napravila vse potrebno, da ostane usoda Gornje Šlezije v rokah njenega prebivalstva. Francozi delajo velike težave. Francoski poslanik Laurent je grozil z vojno, ako bi Nemčija poslala državno brambo v Gornjo Šlezijo. Drž. kancelar je končno izjavil v imenu Nemčije, da bo napravil vse korake, ki so potrebni, da se razmere v Gornji Šleziji urede ter je pozval navzočne, naj delajo v tem zmislu .
Nauen, 10. julija. Angleški zastopnik v medzavezniški komisiji je dospel v glavni stan Korfantyjev in zahteval, da se njegov generalni štab takoj umakne do črte, ki jo predvideva sporazum. Korfanty je to zahtevo odklonil, nakar je angleški zastopnik zahteval, naj medzavezniška komisija o tem odloči. Pri tej priliki so se Francozi zopet postavili na stališče Korfantyja in je francoski zastopnik opozarjal na kvarne posledice, ki utegnejo nastati ,ako se Kor-fanty odstrani s silo.
London, 9. julija. Dopisnik lista »Times« v Katovicah javlja, da se je likvidacija poljskega upora izvršila bolj formalno nego v dejanju. V vzhodnem delu poljskega ozemlja delujejo po večini uprave, katere je organiziral Korfaaty.
Hov boi za Jadran.
Italija smatra, da je v Jugoslaviji notranji položaj tako daleč dozorel, da smel vreči pod mizo z nami sklenjene pogodbe, ki so sicer njen imperialistični pohletp do grla napolnile, ki pa še vedno niso mogle utolažiti njene nenasitnosti. Italija, nam hoče staviti nove zahteve.
»Giornale d' Italia« poroča, da smatral nova italijanska vlada, da vprašanje lukej Baroš pravno ni kompromitirano in da sei more to vprašanje znova sprožiti, kar bol vlada tudi stcrila. Ako je grof Sforza smatral za prav, da prepusti Baroš Jugoslaviji, je to storil na svojo roko, njegove obvez« države in nove vlade ne vežejo. Bono-nnijev kabinet bo razen baroškega vprašanja sprožil tudi znova vprašanje zadostnega zavarovanja italijanskih manjšin V Dalmaciji in gospodarske svobode Zadtai, kakor tudi vprašanje dalekosežnih italijanskih gospodarskih interesov, posebnoi tistih, ki se tičejo Jadrana. V vseh teh vprašanjih, piše gori navedeni italijanski list, se je kazala jugoslovanska vlada doslej trdovratno. Novi zunanji minister Della Tor-retta je odločen, da uvede diplomatičnO akcijo, ki naj privede belgrajsko vlado do; paimeti. Vse to bo zahtevalo bistveno iz* premembo italijanske zunanje politike.
Iz tega se vidi, da Italija smatra, da, prijateljstvo Jugoslavije zanjo ni več vred* no piškavega oreha in da se ji našega sovraštva ni treba bati. Kje je krivda, dai Italiji tako raste greben nasproti naši državi, da si upa znova razviti boj za zadnje' drobtine, ki nam jih je pustila rapallska pogodba?
Melik požar!
V	noči od sobote na nedeljo je pogorelo v lepi vasi Dane pri Cerkniškem jezeru (župnija Stari trg) 20 hiš in gospodarskih poslopij. Ogenj se je širil s silno naglico, ker je pihal močan veter, vode pa v tem času ni skoraj nič pri roki. Ognjegas-ci iz Starega trga, Loža, Žerovnice in Cerknice ter vaščani so reševali, kolikor se je dalo, a sili ognjenega morja niso bili kos, zlasti ker so hiše povečini s slamo krite. Posrečilo se je ogenj vsaj toliko omejiit, da ni zgorela cela vas, Jako pretresljiv je bil pogled na ogromno ognjeno maso, ki je objemala poslopje za poslopjem med tulenjem živine in obupnim jokom pomilovanja vrednih vaščanov. Večinoma je pogorelo prav vse do tal. Rešili so pač le živino in kako drugo malenkost. Požar je divjal vso noč, gasiti je bilo pa treba še drugi dan.
Potrti domačini, ki so jim uničene lepe domačije, gospodarske potrebščine, orodje in mnogo že spravljenega sena, potrebujejo urne pomoči, zlasti, ker znašajo zavarovalnine v primeri z ogromno škodo, ki gre do dveh milijonov, le neznatne ote.
Zanetil je ogenj baje neki zločinski Čič, ki je bil lani ukradel kravo ter jo hotel odgnati čez italijansko mejo, a so ga vaščani zalotili ter primerno strahovali, Zverinjad v človeški podobi, ki se je za zasluženo kazen hotel na tako nečloveški in brezvestni način maščevati, zasluži, da bi ga izročili najostrejši pravici.
^Politični dogodki.
-j- Pora* komunistov v italijanski želei-uižarski organizaciji. Dne 8. t. m. se je vršil v Bologni kongres italijanskih železničarskih strokovnih organizacij na katerem so je imelo rešiti vprašanje o pristopu k III. internacionali. Na glasovanje so prišli trije dnevni redi:	1. Mazzinov za komuniste, ki
se je izrekel za brezpogojni pristop k konfederaciji dela in moskovski, internacionali; 2. Marchettijev za socialiste, ki zahteva neodvisnost na obe strani in 8. Fantottijev za anarhiste, ki se izreka proti pristopu k konfederaciji dela, pač pa predlaga, naj se pošlje en delegat v Moskvo, da tamkaj prouči položaj in potem poroča sindikatu. Dobili so: Marchettijev (socialistični) predlog 78 glasov, Fantottijev (anarhistični) 8 in Mazzinov (komunistični) 22 glasov. Komunisti so bili torej poraženi. Postavili so se pa na stališče, da se morajo njihovi glasovi prišteti onim za anarhistični predlog. Vnela se je huda debata in je bil končno soglasno sprejet predlog, da pošlje sindikat svojega delegata v Moskvo brez vsake obveznosti glede pristopa. Delegat uaj v Moskvi enostavno prouči cilje in pota
Stran 2.
tamkajšnje organizacije. Ko se bo vrnil, bodo železničarji sklicali nov kongres, na katerem bodo odločili vprašanje pristopa k III. internacionali. Moskvi torej tudi italijanski železničarji ne zaupajo preveč.
;-K Nesporazum v italijanski ljudski Stranki? »Tempo« je bil priobčil ^poročilo, da se v P. P. pripravlja razkol. 15 poslancev z Bertinijem na čelu se hoče vsaj pri glasovanju o zaupnici vladi ločiti od ostalega kluba in glasovati po svojem prepričanju. V ostalem se hoče Bertinijeva skupina sklicevati na strankin kongres, katerega takojšno sklicanje bo zahtevala. Kot razlog nezadovoljstvu navaja »Tempo« ca-ristični absolutizem strankinega tajnika don Sturze. Le-ta razpolaga s stranko čisto samovoljno ,ne da bi vpošteval niti strankino načelstvo. — Po objavi tega poročila
V	»Tempu«, so se časnikarji v italijanskem parlamentu obrnili na posl. Bertinija z vprašanjem, koliko je resnice na tem. Ber-tini je — glasom »Ere Nnovec — odgovoril, da je poročilo pretirano in deloma neresnično. Dejstvo je le, da je med poslanci P. P nekaj nezadovoljnih mož, ki sicer priznavajo don Sturzi njegove ogromne zasluge, ki pa so mnenja, da se ne sme zahtevati, da bi možje v kaki parlamentarni stranki ne pomenjali nič ali le malo in bili Zgolj še samo številke in ne možje.
Rafaelova dru£ba.
Vojska je kakor marsikatero drugo ustanovo, uspavala tudi to prepotrebno družbo. Vsled vojske je postalo vsako izseljevanje nemogoče, zato je pošel Rafaelovi družbi glavni povod njenega poslovanja, izselejvanje v Ameriko. Danes se je pa izseljevanje vnovič začelo in pokazala se je potreba, oživiti poslovanje te družbe. Saj so se ne dolgo tega dogodili slučaji izkoriščanja od strani nekega izseljevalnega agenta, ki je stranke opeharil za nad 100.000 kron in v izkrcevalnih mestih se dogajajo slučaji, ko ameriške oblasti zavračajo potnike in potnice, ker se šele tam izkaže, da njih telesne hibe, omika itd. izseljevanja ne dopuščajo. Pri tem pa zgubi tak potnik ogromne potovalne stroške in trpi tudi druge gmotne škode, kakor zgubo službe, katero je zapustil itd. Rafaelova družba ima pa ravno namen, ljudi poučiti o vsem potrebnem na potovanju ,o vseh predpisih za izseljence onstran oceana in skrbeti za njih gmotno in moralno blagostanje med potovanjem in kolikor mogoče tudi na cilju potovanja. Da se odpomore tozadevnim potrebam izseljeniška,^ je sklenil odbor Rafaelove družbe poživiti svoje delovanje ter sklicati v to potrebni občni zbor. Treba si bo dobiti novih moči, ki bodo kot težavni nalogi. V to svrho se bo vršil dne 15. julija ob 6. uri zvečer v kleti Kongresni, trg št. 2 občni zbor te družbe in pa nova volitev funkcionarjev.
Vse, ki se zanimajo za to prepotrebno družbo, prosimo, da vplačajo pri družbi-nem blagajniku Alojziju Kocmurju v pisarni dr. Pegana letno članarino 2 dinarja in se udeleže tega občnega zbora .
Posebno pa prosimo, da se ga udeleže vsi dosedanji in bivši odborniki Rafaelove družbe.
žno gledati smrtne boje svojih bližnjih. Naenkrat se je začul čuden divji glas, in ravno tako hitro je zopet utihnil — bilo je rjovenje leva. Med daljno množico je nastala tišina, tišini pa je sledil vesel smeh — razveseljevali so se radi lačne nepotrpežlji-vosti kraljevske živali.
»Zveri!« je zaničljivo zamrmral Arbak, »ah ste vi manjši zločinci kakor sem jaz? Jaz sem postal morilec le v samoobrambi
— vam pa je uimor zabava!«
Z nemirnimi in radovednimi očmi se je obrnil proti Vezuvu. Krasno so se svetili zeleni vinogradi okoli njegovega oprsja in mogočna gora je ležala v tihem zraiku mirna kakor večnost.
»Še imama čas, četudi se pripravlja potres,« je zamrmral Arbak in odšel. Stopal je mimo mize, ki je nosila njegove skrivnostne p&pirove zvitke in kaldejske račune.
»Vzvišena umetnost!« si je mislil; »odkar sem prestal nevarnost in krizo, katero si oznanjevala, nisem več povprašal tvojih razsodb. Čemu tudi? — Sedaj vem, da je odslej moja pot jasna in gladka. Ali niso dogodlki že to dokazali? Proč, dvomi
— proč usmiljenje! Srce moje, odsevaj — odsevaj v prihodnje samo dve podobi — moč in Jono!«
II.	POGLAVJE.
V	amfiteatru.
Nidija je pomirjena po Sozijevem poročilu in zadovoljna, da se je njeno pismo nahajalo v Salustovih rokah, zopet začela upati. Salust bode gotovo nemudoma poiskal pretorja — prišel v Egipčanovo
hišo — osvobodil njo in udrl v Kalenovo ječo. In še v tej noči bi bil Glavk prost! Toda, oh, noč je minula in dan se je začel svitati in ona ni čula ničesar drugega kakor hitre stopinje sužnjev po dvorani in peristilu In njihove glasove, ko so se pripravljali za igre. Čez nekoliko časa je zaslišala tudi Arbakov glas — godba je zaigrala in dolga procesija se je začela pomikati proti amfiteatru, da bi pasla svoje oči na smrtnem strahu Atenca.
Arbakov sprevod se je pomikal počasi in zelo svečano, dokler ni dospel do prostora, kjer so morali izstopiti oni, ki so dospeli v nosilnicah ali vozovih; tudi Arbak je stopil iz svoje nosilnice in se napotil proti vhodu, ki so ga rabili bolj odlični gledavci. Njegovi sužnji so re pomešali med preprosto ljudstvo, in uradniki, ki so videli njihove vstopnice (ne zelo nepodobne našim modernim v glediščih), so jim nakazali prostore v popularia (na sedežih, ki so bili določeni za navadno ljudstvo). Arbak je s svojega prostora sedaj ogledoval nepotrpežljivo množico, ki je polnila ogromno gledišče.
Na gorenji vrsti sedežev so sedele ženske (toda ločene od moških gledav-cev), podobne v svojih krasnih oblačilih pisani gredici cvetlic; nepotrebno je omeniti, da so bile najbolj zgovorni del zbrane množice, in mnogo pogledov je bilo obrnjenih proti njim, zlasti od sedežev, ki so bili določeni za mlade in neoženjene moške. Na nižjih sedežih okoli arer 2 so sedeli bolj odlični in premožni gledavci — visoki uradniki in drugi, ki so imeli čast senatorjev in equites; vhodi, ki so vodili na desni in levi na vsakem koncu arene
skozi hodnik do teh sedežev, so bili tudi vhodi za borilce. Visoki koli pri teh vhodih so preprečili vsako nevarno gibanje zveri in so jih omejevali na njihov določeni plen. Okoli ograje, ki se je vzdigovala nad areno in iznad katere so se posto-pama vzdigovali sedeži, so se nahajali gladiatorski napisi in slike, ki s., se nanašale na zabave, katerim je bil prostor namenjen. Po celem poslopju so se vile nevidne cevi, iz katerih je na gledavce pršil hladilen in blagodišeč dež. Uradniki amfiteatra so imeli še vedno opravila z razpenjanjem ogromne platnene strehe 'ali ve-laria), ki je pokrivala celo gledališče; to razkošno iznajdbo so Kampanci pripisovali sebi. Narejena je bila iz najbolj bele apulske volne in imela je široke škrlatasto rdeče proge. Bodis' vsled neizkušenosti delavcev bodisi radi pokvarjenih strojev tega dne niso strehe tako srečno razpeli kakor po navadi — z ozirom na ogromni prostor je bila naloga v resnici zelo te-žrvna, tako zelo težki, da se jo je v neprijaznem ali vetro nem vremenu moglo redko izvršiti. Ta dan pa je til tako zelo miren, da gledavci niso mogli odpustiti nerodnosti delavcev, in ko je bilo še vedno videti veliko odprtino v strehi, ker se en del velaria ni hotel združiti z ostalimi, sc je vzdignilo splošno in glasno mrmranje nezadovoljnosti.
Posebno nezadovoljen radi teh nedo-statkov je bil edil Pan;--, na čegar stroške se je vršila predstava, in prisegel je bridko maščevanje prvemu uradniku, ki se je mučil, trudil, potil, dajal prazna povelja in zaman grozil.
fDalje.l
»Novi Čas«, dne 11. julija 1921',
Štev. r133,
M
u
JDnevni dogodki.
— Dauujte knjige za slovenske vojake v Negotinu! V Negotinu (blizu rumunske in bolgarske meje) služi kakih 800 slovenskih vojakov, ki prosijo, da bi jim ožji ro^ jaki poslali kaj slovenskih knjig, Pošiljatve sprejema iz prijaznosti g. Edo Delak, pod-poručnik u 9. peš. pu;ku, Negotin u Srbiji.
— Vtikanje v cerkvene zadeve. Okrajni glavar v Kočevju je razposlal vsem župnim uradom v okraju naročilo, naj odgovore, katere narodne hirnne se pojejo po cerkvah. Hkrati naroča, naj se cerkve v kočevskem okraju ravnajo po običajih v ljubljanskih cerkvah. — To je očividno vtikanje politične oblasti v cerkvene zadeve, ker cerkev ima prejemati navodila le od cerkvenih predstojnikov.
— Akcija proti draginj”! v Trstu se nadaljuje tako od strani oblastva kakor tudi od strani občinstva. Dne 8. t. m. je sklical magistrat setanek zastopnikov vseh gospodarskih korporacij, na katerem so razpravljali o nadaljnjem znižanju cen. Zastopnik trgovskega gremija je izjavil, da so dosegle cene v manufakturi stopnjo, preko katere ni mogoče iti, ako naj vsi trgovci ne pridejo v konkurz. Po sedanjih cenah zaslužijo trgovci le še 5%. Podobne so razmere v trgovini z obutvijo, vendar je tu le še mogoče pričakovati nekaj izboljšanja za konzumente. Zastopnik mesarjev je rekel, da ob sedanjih cenah mesarji ravno še komaj žive. Temu nasproti je dr. Oreste Fantin dokazal, da zaslužijo mesarji še zdaj po 1.50 L pri vsakem kilogramu mesa. Občina mora prisiliti mesarje, da se bodo zadovoljili z manjšimi dobički. Zastopnik kavarnarjev je naznanil novo znižanje cen, ,-in sicer bo stala črna kava v kavarnah prve vrste 0.65 L, drugod 0.60 L, mlečna kava 0.90, čokolada 1.80 L, sladoled 2.70 ozir. 2.40 L. Tržni komisar je napovedal izboljšanje cen za zelenjavo. Isti dan se je vršil na Coldonijevem trgu velik fašistovski shod proti draginji,
— Važno za rezervne oficirje. Vsi rezervni oficirji, ki se nahajajo v civilu, naj se udeležijo slovesne službe božje v stolnici sv. Nikolaja na državni praznik rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra I. dne 12. julija ob 10. uri v uniformi. Pravoslavna služba božja se vrši isti dan ob 9. uri dopoldne v kapeli kasarne vojvoda Mišiča, kateri imajo prisostvovati vsi rez, oficirji pravoslavne vere. Obleka službena z vsemi dekoracijami (kožne rokavice in ešar-pa). Zvečer se vrši patriotična zabava v veliki dvorani hotela »Union« ob 21. uri. Odelo pohodno.
— Z državnim denarjem pobegnil je finančni pripravnik Vincenc Kert v Gor. Cmureku. Nesti bi bil moral 3591 dinarjev državnega denarja v Zg. Radgono ter se je
v	to svrho odpeljal s službenim kolesom. Kert je z denarjem in kolesom pobegnil preko meje.
Pobegli kaznjenec. Od delavskega oddelka v Kosezah je pobegnil kaznjenec Matevž Pečenik iz Horjula, ki je bil zaradi ta tvin obsojen na 15 mesecev težke ječe,
— Nevarni tatovi ušli iz zapora. Iz kaznilnice v Stari Gradiški so ušli: na 3 leta obsojeni 21 letni Martin Gabor, na 5 let obsojeni 26 letni Evgen Krausz in na 15 mesecev obsojeni20 letni Stepan Šifner.
— Brezdelnost v Italiji neprestano na rašča, posebno v obmorskih mestih. Ladje delnice v Trstu in Tržiču so odpustile še zadnje delavce in so zaprte.
£jubljanskl dogodki.
lj Najdeno 3 dni staro deie na ulici.
Narednik Josip Rožanec je našel dne 9. t. m. V Nunski ulici tri dni staro dete moškega spola, zavito v moško srajco z mono-gramom H. Policija je najdenčka izročila v »Materinski dom«. Policija je poverila zadevo okoliškemu nadzorniku Majeriču, ki je poizvedoval pri Hamanu, čegava naj bi >ila srajca, v katero je bil zavit najdenček. Prodajalka gdč. Ana Aušič je zapazila na srajci skoraj popolnoma izprano štev. 3, ostale številke so pa bile izrezane. Kljub temu je po svojem spominu ugotovila, da je srajca lastnina gospoda Hedžeta, kateri je povedal, da mu je bila srajca ukradena pri njegovi gospodinji. Gospodinja je povedala, da je srajco ukradla leta 1896 v Zmincu pri Škofji Loki roj. Ivana Bernik, katero je 29. majnika t. 1. odpustila iz službe in da je odpotovala Bernikova najbrže v Litijo. Policija je na podlagi tega že v soboto popoldne poizvedovala po najdenčko-
vi	materi v Litiji, toda tam je ni bilo. Okoliški nadzornik Majerič se je nato odpeljal v Škofjo Loko, da tam izsledi najdenčkovo mater. Dobil io je v Razpušah, eno uro od Škofje Loke v hribih. Bernikova je priznala dejanje. Majerič jo je aretiral in pripeljal v Ljubljano, kjer so jo izročili v bolnišnico.
lj Škandal, Danes sta se zglasili v našem uredništvu gospodični, ki sta uslužbe-ni pri tvrdki I. V. V., o kateri govori naša sobotna notica »Škandal«. Z ozirom na navedbo teh dveh gospodičen javljamo, da navedena vest ne odgovarja resnici, ker so uslužbenci omenjene tvrdke I. V. V. v Mah-rovi hiši izjavili, da so plačani zelo dobro ter so vsestransko zadovoljni. — Tvrdka I. V. V. se glasi: L V. Vokač ter ima svoje prostore v Mahrovi hiši. Gre pa v predmetnem sluča'u za tvrdko »Brata Vokač«, ki ima tudi svoje prostore v Mahrovi hiši. Kakor smo informirani, je res, da je neka uslužbenka dobila le 200 K na mesec. Ker je bila le volonterka, so ji tistih 200 K ta-korekoč »podarili«: Nam se zdi. da 200 K na mesec tudi kot »dar« zadostuje komaj za vzdrževanje enega piščanca. — K temu bi pripomnili še sledeče: Sobotna notica je gospoda šefa tako razburila, da je gospodično na mestu odpustil. Mi ugotavljamo, da gospodična ni kriva, da je stvar prišla v javnost ter da je bila po nedolžnem odpuščena, Da se je pa g. šef tako razburil, je znamen e, da sam čuti, da ni delal prav. Naj bi saj naslednica odpuščene volonter-ke bila bolje plačana ko njena prednica.
lj Kako nas vlečejo. Ljubljanski tržni komisariat se od časa do časa izkaže z »znižanjem cen«. Zlomek je pa, da je s tem znižanjem konsument še bolj udarjen nego je bil preje. Komaj namreč objavijo sobotni listi znižanje .cen za sadje in drugo, že v nedeljo najdemo jasli na trgu — prazne. Energične branjevke pošljejo svoje blago enostavno »naprej«, ljubljanski konsumsnii pa ostanejo z dolgim nosom. Z branjevkami sodelujejo tudi producenti. Tako smo ostali Ljubljančani letos malo-ne brez češenj, a sedaj se nam obeta isto s hruškami in drugim sadjem, ki zori sedaj. Včeraj že nisi našel na trgu niti sledi kakega sadja, a neka žensika je izjavila, da je pač prišlo toliko in toliko zabojev sadja, da so ga pa branjevke takoj poslale »naprej«, ker po cenah, ki so bile v soboto objavljene, nočejo prodajati, Ali tržna oblast res nima
moči, da bi svojim določbam, če jih že izda, zagotovila, da bi dosegle svoj namen?
lj Aretiran tat petroleja. Policija je aretirala danes znanega večkrat predkaz-novanega tatu, čevljarja Nandeta Jeraja, ker je ukradel meseca aprila 25 litrov pe' troleja.
lj Ročna torbica, v kateri je bilo vec
ključev od stanovanja in blagajne, se je izgubila včeraj. Pošten najditelj se naproša, da jih odda na policiji ali pa v trgovini na Mestnem trgu 24. (K.)
JCaša društva.
d Šentpetersko prosvetno društvo priredi v nedeljo, 17. julija skupni izlet na Kum. Iz Ljubljane se odpeljemo ob o. uri 18 minut do Trbovelj, od koder imamo še približno tri ure hoda. Na Kumu bo sv. maša, potem obed, po obedu litanije, nato prosta zabava. Za prehrano skrbi vsak sam, pijača bo pa na razpolago. V Ljubljano se vrnemo z večernim vlako® ob 9. uri 40 minut. — Kum (1219 m) je ena najlepših razglednih točk. Južna železnica nam je znižala voznino za polovicOj tako da stane vlak (III. razred) v Trbovlje in nazaj samo 28 K. Vabimo torej člane in prijatelje našega društva, da se izleta v obilnem številu udeleže. Zberemo se eno uro pred odhodom vlaka pred glavnim kolodvorom. Izkaznice za polovičnp voznino se dobe pri gdč. Urški Strahovi, na Sv. Petra cesti št. 77 in v društvenem lokalu. V slučaju neugodnega vremena se izlet preloži na drugo nedeljo, dne 24. julija. Pri dvomljivem vremenu se glede eventuelne preložitve pogovorimo na zbirališču. — V ponedeljek, 11. julija ob 8. uri zvečer odborova seja.
d Socialni tečaj pri Sv. Joštu se vrši precej po počitniškem zborovanju. Tovariši akademiki, bogoslovci in abiturijenti, javite se nemudoma zvezinemu predsedniku, da vam bo mogoče oskrbeti hrano. — Predsednik SDZ.
d Sestanek Ljudskega odra se vrši danes 11. julija ob 20. uri v navadnih prostorih v Ljudskem domu. Vabim vse gg. člane in članice — kot tudi one, ki se žele v prihodnje resno posvetiti kulturnemu delu na našem odru, pa niso še člani ali članice Ljudskega odra, da se sestanka zanesljiv« udeleže.	Tajnik,
d Tovarlšece, ki stanujejo v Ljubljani ozir. v bližnji okolici, naj se zanesljivo udeleže sestanka, ki se vrši v sredo dne 13. julija ob 17. uri v Ljudskem domu. —• Ivo Peršuh, t. č. predsednik SDZ.
 —  «
Pariz, 10. julija. Iz Ženeve poročajo, da je predsednik albanske delegacije poslal generalnemu sekretarijatu zveze narodov dopis, v katerem zahteva, da se vprašanje albanskih mej stavi na dnevni red prihodnje seje zv-^oe narodov.
Odgovorni urednik Anton Marinčtk.
Izdaja konzorcij »Novega Časa«.
Tiska Jugoslovanska tiskarna t Ljubija«!.
Gradbeno podjetje
I
UUBUAAim, Resljeva cesta 8.
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
1.	Bulvver:
19
115
(Dalje.)
Billa je navada, da je spremljala odlične ljudi k predstavam v amfiteatru cela procesija sužnjev in osvobojencev in dolga »družina« je že stala v vrsti, da spremlja nosilnico svojega gospodarja.
Samo sužnji, ki so stregli Joni in častiti Sozija kot Nidijin ječar, so morali na veliko svojo nevoljo ostati doma.
»Kalijas,« je rekel Arbak svojemu osvobojencu, 'ki je zapenjal njegov pas, »naveličal sem se pompejskega mesta; v treh dneh ga nameravam zapustili, ako bo veter ugoden. Ti poznaš ono ladijo, ki leži v pristanišču in je last Narza iz Aleksandrije; kupil sem jo odi njega, Pojutranjem začnemo nanjo nositi moje stvari.«
»Tako kmalu! Dobro. Arbaku se ustreže; in njegova varovanka Jona?«
»Me spremlja. Dobro! — Ali je vreme lepo?«
»Megleno in soparno; najbrže bo pred poldne velika vročina.«
»Ubogi gladijatdrji in nesrečna zločinca! Pojdi doli in poglej, ali so sužnji že pripravljeni.«
Ko je bil Arbak sam, se je podal v svojo učno sobo in odtod v sitebrenik zunaj. Videti je velike množice ljudi, ki so se vsipale v amfiteater, im slišal vpitje pomočnikov in škripanje vrvi, ko so razprostirali ogromni zastor, dai bi zamogli meščani pod »jim nenadlegovani od solčnih žarkov zlo-