V SREDIŠČU POZORNOSTI KRANJ, petek, 11.11.1983 CENA 14 din Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik Jože Košnjek Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo St. 86 LETO XXXVI GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO MS SZDL pripravil posvet o uresničevanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije Papirji dušijo prizadevnost Dokler niso znani pogoji gospodarjenja za prihodnje leto je težko načrtovati — Izvoza ne bo mogoče povečevati brez posodabljanja proizvodnje — Tehnologija zahteva uvoz nove opreme, zato naj bi z delom deviz delovne organizacije prosto razpolagale Kranj — Težko je govoriti o ures-:x*vanju dolgoročnega programa f/spodarske stabilizacije, ko še niso sani pogoji gospodarjenja za pri-'//irije leto. Niti osnutek republiške, Jesenice : Olimpija 53(3:1, 2:1, 0:1) Jesenice — Jeseniški hokejisti so v zadnji tekmi prvega dela državnega pr-»ostva na domačem ledu premagali sajnevarnejšega tekmeca za naslov dr-»raega prvaka, ekipo ljubljanske Obmpije. Srečanje ni bilo posebno kva-itetno, obe moštvi pa sta se izkazali z flres Športnim bojem. V dvorani pod fcfakl o se je zbralo okrog 5500 gledalcev, ki so navdušeni pozdravili zrna-pdomačih. Za Jesenice sta po dva go-iidosegla Klemene in Bešič, enega pa feftjp Hrovat. S to zmago so »železarni« prevzeli vodstvo na lestvici, drugi gorenjski predstavnik, ekipa Kranjske pte, pa je po sedmih kolih na petem cestu med osmimi moštvi. niti zvezne resolucije ne dajeta vedeti, na kakšne režime in spremembe lahko gospodarstvo prihodnje leto računa, kar se v Jugoslaviji še nismo dogovorili, kakšne usmeritve bodo sprejete na ključnih področjih dograjevanja gospodarskega sistema. To so poudarili na ponedeljkovem posvetu o uresničevanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije na Gorenjskem, ki ga je pripravil medobčinski svet SZDL za Gorenjsko in so se ga razen gorenjskega političnega aktiva in direktorjev nekaterih večjih delovnih organizacij udeležili tudi člani CK ZKS, medobčinske in republiške gospodarske zbornice in nekateri drugi. Bojan Klemenčič iz Iskre je menil, da je premalo le govoriti o nujnosti naslonitve na lastne moči, ne da bi zagotovili pogoje za to. Iskra Tele-matika izvaža predvsem na konvertibilno področje in vsako leto poveča izvoz za polovico. Vsi ti ambiciozni načrti pa bodo le težko uresničljivi, če se ne bo spremenil režim za uvoz opreme. Uspešen nastop na zahod- Razgovor o turizmu z delovno skupino CK ZKS Bled iztržil največ Bled je letos najbolje vnovčil svojo kakovost, vendar še ni storjeno vse, da bi nastopal bolj enotno — Najbolj bode v oči razdrobljeni naložbeni dinar, posebej ker je zavoljo dobrega iztrkža letos denarja več — Gostinska šola na Bledu mora ostati Bled — Bled je letos v vsej Jugoslaviji najbolje vnovčil svojo kakovost, vendar še ni storjeno vse, da bi nastopal bolj enotno, je bila osrednja ugotovitev torkovega posveta delovne skupine CK ZKS s predstavniki turističnega gospodarstva radovljiške občine. Delovna skupina, ki jo je vodila Katja Vandal, v njej pa sta sodelovala Štefan Korošec in Milica Mitič, se je popoldne pogovarjala še s sekretarji osnovnih organizacij zveze komunistov in obiskala osnovno organizacijo Gorje. Turističnemu gospodarstvu radovljiške občine je letos uspelo zajeziti lansko upadanje turističnega prometa in našteli so 963 tisoč nočitev, kar je za okrogle 4 odstotke več kot lani. Blejski hoteli so bili letos kar 84 odstotno zasedeni, bohinjski 71 odstotno. Pohvalno je vsekakor, da se Bled — o katerem običajno teče beseda, ko govorimo o turističnem gospodarstvu radovljiške občine — ni odločil za razprodajo, kakor so ravnali drugod, temveč je svojo ponudbo gradil na večji kako-mti Kakor je povedala Milica Mitič, je Bled v vsej Jugoslaviji najbo-Jt vnovčil svojo kakovost. Devizni iztržek na gosta je bil na Bledu od tri do petkrat večji kot v turističnih središčih drugih republik. Tudi v Sloveniji je prav na vrhu, saj je bil njegov devizni iztržek enkrat večji kot drugod, večji kot v Portorožu, ki je bil dosti bolj publiciran. Vedeti moramo seveda, da je letošnja dohodkovna uspešnost turističnega gospodarstva pogojena v znatni meri z drugačnimi pogoji gospodarjenja, na kar je posebej vplival drseči tečaj dinarja. Zato seveda tn in pol krat več denarja, ki so ga v primerjavi z lanskim letom lahko namenili v poslovne sklade, ne sone biti povod za samozadovoljstvo, v-rnveč dobra denarna osnova za skupni dogovor, kaj bodo postorili, da bo na Bled prišlo še več tujih gostov, posebej takšnih, ki na dopustu porabijo več denarja. Prav ob tem skupnem dogovoru pa trčimo ob problem, ki mu na Bledu nikakor ne morejo biti kos. Še vedno se v izgradnjo skupnih objektov in naprav vključujejo tisti, ki so zainteresirani in ne vsi, ki bi se rorali. Turistična poslovna skupnost je v tem pogledu naredila nekaj korakov, vendar dolgoročno v celoti enotnega nastopanja še ni zakoličila Zaradi dohodkovne uspešnosti je letos naložbeni dinar obilnejši, toda će bo ostal razdrobljen, najbolj smotrnega učinka ne bo imel, posebej, ker je bančnih posojil vse manj. Pozornost so v razgovoru posvetili tudi blejski gostinski šoli in razveseljiv je podatek, da se šola vse več domačih učencev, saj pred leti tomu ni bilo tako. Ostro so zavrnili izobraževalni avtomatizem, da se bodo v mreži šol lahko obdržale le tiste, ki bodo imele po tri oddelke vsakega programa. To bi namreč pomenilo, da bi Bled izgubil gostinsko šolo, s čimer bi bila storjena neprecenljiva škoda. M. Volčjak nih trgih je namreč mogoč le s kvalitetnimi in sodobnimi izdelki, ki pa jih ni mogoče izdelovati z zastarelimi in iztrošenimi stroji in napravami. Franc Grašič iz Peka je dejal, da bi bilo treba bolj stimulirati izvoz končnega proizvoda. Urediti je treba tudi cene surovin, ki so pri nas že sedaj dva do trikrat dražje kot na svetovnem trgu, saj je iz tako dragih materialov težko izdelovati izdelke za izvoz. Nuja po prestruktuiranju proizvodnje v tehnološko zahtevnejšo bo le težko uresničena, če gospodarstvu ne bo ostalo nekaj deviz za nakup opreme. Tudi Slavko Zalokar je poudaril, da bodo dolgoročne izvozne naloge težko uresničene, če proizvodnje ne bomo posodabljali. Delovne organizacije bi morale imeti pravico, da z devizami, ki jim ostanejo, ko poravnajo vse dogovorjene in sprejete obveznosti, svobodno razpolagajo. Dokler 'ni tako, nimajo razpolagalne pravice, temveč le pravico evidence. Zavzetost za izvoz med delavci upada, je dejal Peter Kobal iz Iskre Kibernetike. Prizadevanja se enostavno izgubljajo v administrativnih postopkih, ki se ponavadi vlečejo nekaj let. Tedaj pa je najugodnejši trenutek za nastop na tujem trgu že zamujen. Štefan Korošec, ki je imel sklepno razpravo, je povedal, da leto 1984 ne bo lahko in bo marsikje preizkusni kamen pripravljenosti in sposobnosti za nadaljnji iazvoj. Obveznosti do tujine so še vedno velike, zato izvoz še nadalje ostaja ključna naloga. Tega se morajo zavedati povsod in vsak mora pri sebi pogledati kaj še lahko naredi. Doseči je treba mobilizacijo vseh delovnih ljudi za večjo proizvodnjo, boljšo kakovost in izvoz, ker je samo v tem izhod iz sedanje krize. L. Bogataj Skrb za odpadke Že nekaj časa je tega, ko smo na področju širjenja industrije, povečevanja proizvodnje in nenazadnje tudi števila prebivalstva v posameznih urbanih okoljih dosegli tisto raven, da smo začeli razmišljati, kam z odpadki. V prihodnje glede tega lahko z zagotovostjo napovemo nezadržno napredovanje. Še več, kar zadeva vprašanje, kam z odpadki, bi lahko rekli, da nas je marsikje čas že prehitel. Posvet, ki ga je s tem v. zvezi pripravila medobčinska gospodarska zbornica za Gorenjsko oziroma njena komisija za varstvo okolja in uporabo sekundarnih surovin, je jasno in odločno pokazal, da nas na Gorenjskem čaka glede tega še veliko dela in da nam predvsem ne bi smelo biti žal tudi precejšnjih sredstev. Geološka sestava Gorenjske je takšna, da imamo le redka mesta, kjer so možna varna odlagališča odpadkov. Teren je namreč povprečno zelo propusten in so zato tudi nekatera današnja, čeprav organizirana odlagališča, kar zadeva varstvo okolja in ohranjanje zdravih prvin za človekovo zdravo bivanje, vprašljiva. Spomnimo samo na to, da je praktično celotno območje Gorenjske rezervat pitne vode za Ljubljano. Misel, da bo tudi v prihodnje vsaka gorenjska občina imela svoje odlagališče za odpadke, je že postala nevzdržna. Rešitev je nedvomno le v skupnem odlagališču, pri čemer pa bo delo treba organizirati tako, da bo na posameznih zbirnih odlagališčih opravljeno tudi razvrščanje odpadkov in tudi namenska uporaba le-teh. Poskusi na podlagi nekaterih študij so že pokazali, da so odpadki lahko pomemben sekundarni vir energije, da jih je moč po nekaj letih uporabiti kot dodatek za oplemenitenje manj kvalitetnih kmetijskih zemljišč . . . Pri razreševanju problema se bo torej nedvomno treba usmerjati k takšnim ciljem. To pa ne pomeni le skupnega dogovarjanja v gorenjskem prostoru, marveč tudi nalogo za skupno zagotovitev denarja. Bolj počasi se bomo lotevali tega problema, dražji in zato tudi težje dosegljivi bodo tudi cilji, da obvarujemo zdravo okolje. A. Ž. J ZASLUŽENA IN PODARJENA DVOJKA - Srednješolski učitelji pravijo, da precej učencev pride v prve letnike s pomanjkljivim osnovnošolskim predznanjem, kar otežuje delo njim in boljšim srednješolcem. Cilj osnovne šole je, da čim več otrok pripelje do osmega razreda, jim tako da široko splošno znanje'in jih seveda pripravi za bolj ali manj zahtevne programe usmerjenega izobraževanja. Prav zato pa je izredno pomembna vloga svetovalcev za poklicno usmerjanje kot tudi zdaj še premalo tesno sodelov; nje med učitelji v osnovni in srednjih šolah. O vprašanju zasluženih in podarjenih dvojk preberite več v zapisu na srednji strani. Bodo ugasnili še drugi plavž? Jesenice — V jeseniški Železarni so zaradi pomanjkanja koksa pred dnevi ugasnili prvi plavž. Sedaj grozi, da bodo morali ugasniti še drugega, če jim kmalu ne bo uspelo zagotoviti deviz za uvoz koksa. Posledice bi bile seveda hude, občutila bi jih vsa naša kovinsko predelovalna industrija. Koksa v vsej Jugoslaviji primanj- kuje, premoga za koksiranje premalo uvozimo, premalo ga pride iz domačih premogovnikov. Tako so dobave jeseniški Železarni iz koksarne Bakar v zadnjih dveh mesecih prepolovljene in zaloge so pošle. Za delo drugega plavža bi potrebovali vsaj obljubljeni 9.100 ton koksa, za prvega, ki je že ugasnjen, pa 16 tisoč ton. V jeseniški Železarni so upali, da bodo koks lahko uvozili s pomočjo združevanja deviz njihovih kupcev. Vendar pravega zanimanja ni, izjema je le kranjska Iskra. Železarna sama seveda nima deviz, zato ji ostaja upanje, da bodo predelovalci vsaj sedaj za neposredni uvoz koksa pokazali več zanimanja, če že sicer niso nič kaj navdušeni za združevanje deviz. Zadnje upanje je pomoč iz deviznih rezerv Slovenije. J Varujmo obrežja vodotokov - Narasla Sora je lani v Žireh porušila pet mostov. Vzrok: neurejena obrežja... Od oktobra do'marca, ko vegetacija miruje, je čas, da očistimo obrežja vodotokov in jarkov. Vodnogospodarsko podjetje Kranj tudi letos izdaja lastnikom in uporabnikom zemljišč pospravilne naloge. Zapis iz Poljanske doline objavljamo na 9. strani — A. Ž. 9. CRAnJKI ZlfiiKO >EJEIi1 GORENJSKI SE MM 17-20 NOVEMBER 1983 prodaja rabljene in nove zimsko Športne opreme O L, A 9 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA — GOSPODARSTVO PETEK, 11. NOVEMBRA I! PO JUGOSLAVIJI KAKO PRIHODNJE LETO Za uresničevanje dolgoročnega programa stabilizacije potrebuje Jugoslavija tudi prihodnje leto tujo finančno pomoč. Vendar ta ne sme pomeniti dodatnega povečevanja naših dolgov v tujini, pač pa je treba morebitna tuja posojila porabiti dosledno za tiste stvari, ki prispevajo k povečevanju izvoza, zlasti na konvertibilna področja. To so poudarili v sredo na seji predsedstva Slovenije, ko so razpravljali o posojilno-finan-čnih odnosih Jugoslavije s tujino v prihodnjem letu. V razpravi je predsedstvo menilo, da bodo pogovori o tuji finančni pomoči toliko lažji, kolikor dosledneje bomo uresničevali opredelitve iz dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Ob tem bi morali izkoristiti prav vse možnosti za povečanje izvoza. To velja zlasti za področja, na katerih je mogoče doseči hitre rezultate. Predvsem to velja za kmetijstvo in turizem. Zato je nerazumljivo, da osnutek zvezne resolucije za leto 1984 predvideva le dvoodstot-no rast v kmetijstvu. Predsedstvo je tudi menilo, da je treba poiskati razloge za to, da so bile prave številke o zadolženosti naše države tujini znane prepozno. Preučiti je treba tudi podatke, zakaj tuji kupci vrnejo toliko blaga zaradi slabe kvalitete in drugih vzrokov. Malomarnost je treba odpraviti, saj zaradi nje izgubljamo tuja tržišča. NESREČA V TUZLANSKEM RUDNIKU Zdravniški kolegij na kirurškem oddelku tudanske klinične bolnice je sporočil, da nihče od 17 ranjenih rudarjev rudnika Mramor ni več v smrtni nevarnosti. Pogreb petih rudarjev, ki so umrli zaradi eksplozijke metana v omenjenem rudniku pa je bil včeraj. Od njih so se poslovili v domu Moša Pijade v Tuzli, potem pa so jih odpeljali v rojstne kraje. KJE IN KAKO BITI PRIPRAVNIK Kje in kako se bo usposobilo za delo okoli 10.000 mladih, ki bodo letošnje šolsko leto končali tretjo oziroma četrto stopnjo usmerjenega izobraževanja? to vprašanje so zelo resno zastavili na zvezi skupnosti za zaposlovanje Slovenije. Ugotovili so namreč, da združeno delo ni pripravljeno na tako številen sprejem mladih, ki sedaj ne bodo pnpravniki na srednji ali višji stopnji, temveč se bodo usposabljali za poklice, za katere je do sedaj zadostovala poklicna šola. Če združeno delo teh ljudi ne bo sprejelo za pripravnike, pomeni, da bodo kljub tri-ali štiriletnemu šolanju ostali brez poklica. Nova podražitev V sredo je svet republiške skupnosti za cene med drugim dovolil podražiti elektriko, primestni in mestni promet, mleko in mlečne izdelke, piščance, nekatera krmila, valovito lepenko in še nekatere druge proizvode. Nekatere podražitve že veljajo, druge bodo uveljavili do konca meseca. Pri mleku in piščancih so določili več vrst cen; od odkupne do maloprodajne. Predlagali so tudi zajamčene cene. Navadno pasterizirano mleko se bo na drobno podražilo od 23,60 na 31 dinarjev za liter. Pri tem so določili, da bo delež trgovine pri litru mleka znašal 1 dinar. Mleko naj bi podražili 11. novembra, mlečne izdelke pa mesec dni po prejemu zahtevka, torej konec meseca. Piščance so podražili od 168,80 dinarja na 214,80 dinarja. Primestni in mestni prevozi bodo dražji pri prevozu potnikov za 16 odstotkov in za prevoz cestnega tovora za 9 odstotkov. Vozovnice pa bodo dražje od tedaj, ko bo minil rok za običajno obveščanje potnikov o podražitvi. Z včerajšnjim dnem je dražja tudi elektrika in sicer za 16 odstotkov. Električno energijo so podražili, da bi vsaj delno omilili veliko izgube elektrogospodarstva. Podružbljanje prostorskega in urbanističnega planiranja Ob mednarodnem dnevu urbanizma je bila v Kranju redna letna skupščina Zveze urbanistov Jugoslavije — Tomaž Vuga iz Slovenije novi predsednik zveze Kranj — »Zveza urbanistov Jugoslavije se organizirano vključuje v prizadevanje delovnih ljudi in občanov pri izvajanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije meneč, da je za njegovo uresničevanje potrebno dolgoročno, celotno in istočasno planiranje mest in naselij kot tudi urejanje celotnega prostora ...« Takšno uvodno sporočilo zveze urbanistov Jugoslavije ob 8. novembru — mednarodnem dnevu urbanizma — je bilo hkrati tudi podlaga za delo na redni letni skupščini zveze, ki je bila v ponedeljek, 7. novembra, v Kranju. Delegati so na njej ocenili enoletno delo in za novega predsednika Zveze urbanistov Jugoslavije z enoletnim mandatom izvolili Tomaža Vugo iz Slovenije. V svojih poročilih o enoletnem delu zvez društev urbanistov v republikah in pokrajinah so delegati ugotavljali, da je bilo za minulo leto značilno vprašanje prostora pri nas. V prihodnje je s tem treba nadaljevati še bolj sistematično in hkrati usklajeno fned republikami in pokrajinama. To pa terja tudi v prihodnje čim tesnejše povezovanje in sodelovanje med društvi, ki je v minulem letu včasih šepalo. Vzrok za to so bile tudi nekatere kadrovske težave v posameznih društvih v republikah in pokrajini Kosovo. V pozdravnem govoru je predsednik republiškega komiteja za var- stvo okolja in urejanje prostora Slovenije Jože Kavčič med drugi m poudaril, da je pri nadaljnjem dolu Zvo ze urbanistov Jugoslavije treba izhajati iz vprašanja, kakšen je pravzaprav zakonodajni sistem glede urejanja prostora in urbanističnega planiranja. Odgovor na to je sporočilo skupščine, da je treba z zakonom o temeljnih sistemih družbenega planiranja zagotoviti enakopravnost, soodvisnost in povezanost celote sistema družbenega planiranja, ki ga sestavljajo ekonomsko, socialno in prostorsko planiranje. S tem v zvezi bo treba izdelati merila za zagotavljanje in delovanje posameznih dejavnosti v prostoru ter za ohranjanje in izboljšanje zemljišč (še posebej kmetijskih); pri tem pa ne smemo pozabljati tudi na smotrno uporabo energije, voda, drugih prirodnih virov in na kulturno dediščino. Vse to narekuje izpopolnjevanje sedanjih in iskanje novih oblik za podružbljanje prostorskega in urbanističnega planiranja pri nas. Se posebno skrb naj bi Zveza urbanistov Jugoslavije v prihodnjem letu posvečala samoupravnemu organiziranju in razvijanju komunalnega sistema, je med drugim poudarila predsednica predsedstva zveze društev urbanistov Slovenije Marija Zupančič-Vi- čarjeva. ii J A. Žalar Stabilizacijska prizadevanja KŽK Gorenjske Iz težav s skupnimi močmi Kranj — Majska problemska konferenca Zveze komunistov o razvoju kmetijstva in živilstva na Gorenjskem je (ponovno) izpostavila, da mora Kmetijsko-živilski kombinat Gorenjske postati nosilec razvoja in naprednih zamisli pri organiziranju celotnega gorenjskega kmetijstva. Odgovorne naloge pa kombinat ne bo mogel uresničevati, če bo delovna organizacija le seštevek devetih toz-dov, med katerimi prihaja do podvajanja dela in tudi do nezdrave konkurence; pri tem pa se le redka temeljna organizacija lahko pohvali z ugodnimi gospodarskimi rezultati. Neenotnost in tudi nesmotrnost se kažeta predvsem pri nabavi različnega materiala in pri prodaji izdelkov. Vsaka temeljna organizacija nabavlja zase, včasih povsem enako blago kot druga; pri prodaji pa prav zaradi neenotnega nastopa izgubljajo tržišče, ker se pač, razdrobljeni kot so, niso sposobni povezati s kupci. Takšna neorganiziranost, ugotavljajo v kombinatu, lahko privede delovno organizacijo in njene tozde v še težji položaj. Zato predlagajo, da bi v delovni skupnosti skupnih služb ustanovili komercialni sektor, ki bi združeno za vse ali za večje število tozdov opravljal nabavo in prodajo blaga in izdelkov. Kasneje bi v okviru skupne nabavno prodajne službe organizirali še zunanjetrgovinsko poslovanje. Sprememba organiziranosti, ob tem celo ne bo treba zaposlovati novih delavcev, je le ena od nalog, zapisanih v stabilizacijskem programu kombinata za letošnje in prihodnje leto. Druga, bržčas celo pomembnejša, zadeva izvoz. Kombinat ne pokriva uvoza z izvozom, prodaja na tuje tržišče pa je bolj slučajna in posledica »pritiskov« širše skupnosti kot organiziranega dela. Kar je bilo doslej izvoza, je bil v pretežni meri omejen le na prodajo enostavnih izdelkov. Kombinat izvaža živino, ne more pa prodreti s prodajo mesnih in mlečnih izdelkov. Razveseljivo pa je, da se vrsta izvoznih izdelkov le povečuje. Letos so kmetijci poleg goveje živine prodali tujim kupcem tudi prve tone sadja in semenskega krompir- ja. To je dokaz, da so pridelki dovolj kakovostni, le treba jim je (znati) poiskati kupca. . . Povečati izvoz ali si zagotoviti devize na podlagi sodelovanja s turističnim gospodarstvom bo nujno, ce bo hotel kombinat redno odplačevati devizni dolg in ob tem zbrati se dovolj dolarjev za nakup gnojil, krmil, nadomestnih delov in ostalega reprodukcijskega materiala. V delovni organizaciji predlagajo, da bi uvedli spodbude za izvoznike. Razmišljajo tudi o uvedbi popoldanske izmene v Agromehaniki in Oljarici, o širjenju proizvodnega programa v Agromehaniki in Mlekarni ter prodajnega programa v Agromehaniki, Trgovini na drobno in Komercialnem servisu, o smotrnejši organiziranosti klavm-štva, radovljiške Kooperacije, ki združuje zasebno in družbeno kmetijstvo, ter o krepitvi razvojne službe in oblikovanju razvojnih oddelkov — enega na področju mlekarstva in drugega v poljedelstvu in živinoreji. C. Zaplotnik C 4 NAS SOGOVORNIK Zasebna gradnja še vedno zanimiva Franci Teran, tehnični vodja operative v Stanovanjski a-drugi Kranj: »Velika večina graditeljev se pri gradnji laseb-ne stanovanjske hiše pogosto sreča z najrazličnejšimi težavami. V takšnih primerih jim vedno skušamo pomagati: nasveti, predlogi, iskanjem možnih in ekonomičnih rešitev ...« Kranj — Zasebna stanovanjska gradnja predstavlja danes v dre \ beno usmerjeni stanovanjski gradnji pomemben delež in v sedanji sorazmerno dokaj neugodnih razmerah na tem področju vetiko prispe va k zapolnjevanju praznine, ki se odraža pri pomanjkanju stanoval} Glede tega ima Stanovanjska zadruga Kranj v kranjski in tržiškiofcčr ni izredno pomembno vlogo. Franci Teran, gradbeni tehnik, je v Si novanjski zadrugi Kranj tehnični vodja operative. Njegovo delo je tti šno, da ga poznajo številni zasebni graditelji stanovanj. »Ko sem pred dobrimi štirimi leti začel kot tehnični vodjavStaa> vanjski zadrugi Kranj, je bik) v njej okrog 360 članov. Zdaj je ta številka narasla že na 2120. Menim, da je k temu deloma pripomogla to-njunktura na področju zasebne stanovanjske gradnje v letih 80, JU tudi še deloma lani. Levji delež za nenehno povečevanje članstva p* pripisujemo v zadrugi načinu dela. Ko se nekdo odloči za gradnjo h.š največkrat nima prave predstave, kje in kako se celotne zadeve loti Pogosto se potem obrne na nas, se včlani v zadrugo, s čemer pa si ar na samem začetku prihrani veliko časa in potov pa tudi denarja. V družbeno usmerjeni gradnji namreč zadruga že v začetnem p,-stopku pridobi za člane vso potrebno lokacijsko in gradbeno dokuirar tacijo. Če ni posebnih težav s sosedi, traja postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja od 2 do 5 mesecev. Tisti, ki so se sami podali naprr mer na pot iskanja dovoljenj in soglasij, vedo, koliko časa in tudi ar narja so porabili. Najrazličnejše nejasnosti in pomembne odloehv? k se pokažejo kot pravilne ali nepravilne šele čez čas, pa nastopajo tu* med samo gradnjo. Poleg svoje redne vloge, ki jo ima v tem postopka zadruga, je zelo pomembna tudi tako imenovana svetovalna. S kratki graditelji se pri gradnji zasebne stanovanjske hiše srečujejo a najrazličnejšimi težavami. V takšnih primerih jim vedno skušamo poa» gati z nasveti, predlogi, iskanjem možnih in ekonomičnih rešitev : njimi si na primer ogledamo posamezna gradbišča, jim omogočimo o-menjavo izkušenj pri graditeljih in podobno.« »Delo tehničnega vodje operative v zadrugi je torej dokaj aj,-tevno in vsestransko?« »Marsikdo misli, da je moje delo le izdajanje naročilnic. Le-tew predstavljajo morda le 30 odstotkov celotnega dela. Dobršen de! y namreč nanaša na pridobivanje soglasij in dovoljenj za potrebno dokumentacijo, potem je tu nadzor nad gradnjo in materialom in s tem v zvezi delo na terenu, pa sklepanje kooperacijskih pogodb z izvajair del. Da ne govorim, da je treba nenehno slediti vsem tehnološkim ne vostim in najrazličnejšim materialom, ki se pojavljajo na trgu. Skra: ka, zares vsestransko delo, zato, da potem zadružniku resnično lahki v danem trenutku ustrežeš in pomagaš. Pa tudi zato, ker smo ljudje pač takšni, da ne pride do morebitnega izigravanja.« »Kadar koli se je kdo lotil gradnje hiše, so ljudje radi rekli: vetih si upa. Kaj menite o zasebni stanovanjski gradnji danes, ko so razmere veliko bolj neugodne kot recimo pred nekaj leti?« »Zasebna stanovanjska gradnja je še vedno zanimiva in interes zanjo kljub cenam in pomanjkanju materialov narašča. Največji puhlem so danes parcele. Če pa mlada zakonca imata parcelo, potem kr hitro prevlada logika, da bosta postopoma in počasi, kakor bopacdi nar, raje gradila zasebno hišo. Mislim, da bo zasebna stanovanjski gradnja morala tudi v prihodnje biti prisotna s pomembnim deler«t pri razreševanju stanovanjskih problemov. Dogajalo pa se bo, daseto rok gradnje daljšal. Če je bila nekaj let nazaj doba za zgraditev zidan« hiše tri do pet let, se bo zdaj ta rok podaljšal tja do deset let Menim pa tudi, da bodo stanovanjske zadruge nasploh v prihodnje na podrti razreševanja stanovanjskih vprašanj še bolj povečevale in krepile a* jo vlogo.« A_ ^ Objave v Uradnem vestniku Gorenjske G L,AS Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, škofja Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Jože Kosnjek — Novinarji: Leopoldina Bogataj, Danica Dolenc, Dušan Hu-mer, Helena Jelovčan. Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Andrej Žalar in Danica Žlcbir — Fotoreporter Franc Perdan — Tehnični urednik Marjan Ajdovec — Oblikovalci: Lojze Erjavec, Slavko Ham in Igor Kokalj — List izhaia od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah In sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk, tisk ZP Ljudska pravicd ibljana. Naslov uredništva in uprave listo: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranj vika 51500-603-31999 — Teletom: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860. Odgo ro ednik 21-835, tehnični urednik 21-635, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463, mali o<, laročnina 27-960 — Oproščeno piomelnega da/ka po pristojnem mnenju 421-1/72 — Polici,. i<\*k. pravi Danila. Boril, da ne podivjaš od lakote, trpljenja, da obdržiš človeško dostojanstva Danes se to morda sliši poetično, doživljanj ' pa je bilo drugače. Ob izidu monografije o Finžgarju v zbirki »Znameniti Slovenci< Pisatelju sem bil to dolžan Osrednja knjižnica občine Kranj* - Slavistično društvo Kranj sta T oktobra zvečer povabila Kranjča-as v renesančno dvorano Mestne hijena zanimivo srečanje s profesorja Jožetom Šifrerjem, znanim go-snjskim slavistom, predvsem pa do-rr.. poznavalcem pisatelja Frana 'j&škega Finžgarja. Prof. Jože Šifrer, včasih šolnik in T/natelj v Kranju, direktor Osred-xft knjižnice v Kranju, kasneje pa aposlen v Narodni in univerzitetni ''../ir..ci v Ljubljani, se že dolga leta riiarja tudi z literarno kritiko in ndnikovanjem. Pred leti ga je prof. tolanOcvirk naprosil, da bi prevzel vanje Finžgarjevih dol. Ve-«1 je bil tega zaupanja, pripoveduje tjoes, hkrati pa se je bal tolikšne lAjovornosti. Vendar prof. Ocvirk je n mentor. Do danes so izšle Kri obsežne knjige Finžgarjevih iz-šranih del z obširnimi komentarji in kritičnimi opombami prof. To sta dve knjigi izbranih '/.»Zgodnja proza«, roman »Iz mo-ieroega sveta« in »Pod svobodnim /očem«. V tisku pa sta »Prerokova-r. »Kmečke zgodbe in povesti«. ?9 smrti prof. Ocvirka je mentorstvo ;r*vze! prof France Bernik, ki je avzeto poživel to zahtevno delo. Predvideno je, da bo izšlo 14 takšnih Fsžgarjevih del. Pred nami pa je sova knjižica o Finžgarju in sicer jjegova monografija, ki je maja le-V: ;z.šoia pri Partizanski knjigi v larki »Znameniti Slovenci«. Prav ta je bila ta večer predmet srečanju s prof. Šifrerjem, kajti knjižica je nje-p/odelo. V njej nam je predstavil Finžgarja kot človeka z vsemi njego-wk vrlinami in napakami, z vsemi fcjofami, s katerimi se je moral v i žnrtjenju spoprijeti, od njegovega *3Jtva in mladosti doma v Doslov- PRODAJALNA Delikatesa KRANJ ■t novembru in decembru i odprta tudi ob sobotah po- P°^ne nasvidenje čah pri Breznici ne Gorenjskem pa vse do njegove smrti pri 91 letih v Ljubljani. Za svoje delo je prof. Šifrer uporabil številne rokopise, ki so se ohranili, pisateljevo obširno korespondenco, poiskal pa je tudi številne ljudi, ki so pisatelja osebno dobro poznali, sorodnike, znance, prijatelje. Izvedel je marsikaj zanimivega, tudi povsem novega. Ponekod je prišel do povsem novih ugotovitev. Pred nami je nedvomno zanimiva monografija župnika in pisatelja Finžgarja z vsemi njegovimi nesrečnimi ljubeznimi, odpovedovanji in usmerjanjem svojih sil drugam: v pisanje, v prijateljsko prepričevanje svojih faranov, naj bodo strpni drug do drugega, v kmetovanje, v urejanje knjig Mohorjeve družbe, Mladike, v dopisovanje v Dom in svet prod vojno, simpatiziranje z OF med vojno. Po vojni je vsa leta čutil posledice bombe, ki je padla na njegovo hišo in tudi njega ranila. Povsem na novo, 6trnjeno in doživeto zaživi pred nami Finžgar in njegov čas, predvsem pa Finžgarjeva intimna podoba, njegova ljubezen do Barbke, do Marguerite, ki ga je v študentovskih letih rotila, naj pusti Koncert samospevov in opernih arij V loboto, 29. oktobra je Društvo upokojencev Jesenice priredilo Koncert samospevov in opernih arij, v katerem je nastopil baritoni« ljubljanske Opere, domačin Jaka Jeraša znanja dobila skladba Emila Adamiča — Planinec. V tretjem delu smo slišali Primoža Kerštajna na klavirju in Domna Jeraša s pozavno, ki sta se predstavila z zelo staro skladbo Aleksandra Stradella — Se nel ben. Zadnji del je vseboval operne arije, ki jih je Jaka Jeraša tokrat zapel prav od srca. Poslušalce je še posebno ganila arija očeta iz opere Traviata. Svoj koncert je zaključil z arijo Papagena iz opere Čarobna piščal. Vse arije so bile deležne veliko priznanja in, ker so poslušalci na koncu programa vztrajali pri dolgem in bučnem aplavzu je Jaka zapel še arijo grofa Lune iz Opere Trubadur. Po zaključku programa se je Jurij Dolenc v imenu vseh poslušalcev prisrčno zahvalil nastopajočim za uspešno izveden program, jim poklonil cvetje ter bomboniere in jih prosil za nadaljno sodelovanje. Po koncertu je bilo slišati vrsto zelo ugodnih -komentarjev, vendar je bil pogled na polno dvorano, buren aplavz in vzhičenost med samim programom dovolj velik dokaz, da so bili poslušalci zadovoljni in, da se takšnega kulturnega užitka še želijo. Organizator DU Jesenice pa zasluži vso pohvalo, kajti koncert je bil najbolj uspela prireditev njihovega ku-turnega programa v letošnjem letu. I. Torkar ta »pukljasti svet« in pride v Budim, da bi tam študiral pravo . . . Odpovedoval se je z muko. Iz nekega trenutka posvetne slabosti se mu je rodila hči... Veliko teh svojih doživetij je objavil v delih, ki niso toliko znana. Za to svoje trpljenje je nekoč rekel: »Ni veliko let mojega popotovanja, toda huda so.« Preprosto, berljivo čtivo je Šifrer-jeva monografija o Finžgarju. Fin-žgarjev jezik je izviren, iz ljudstva in prof. Šifrer se je trudil, da bi bil njegov prav tak. Zagotovo mu je to tudi uspelo. »Pisatelju sem bil to dolžan,« je skromno rekel na koncu srečanja. Vsekakor pa nobena naša knjižna polica ne sme ostati brez Finžgarje-ve monografije. To smo pisatelju dolžni mi vsi. D. Dolenc Nov letnik Izbrane mladinske besede Mladinska knjiga v Ljubljani je nedavno tega predstavila 4. letnik knjižne zbirke za mlade z naslovom Izbrana mladinska beseda. Gre za zbirko, ki naj bi mladino seznanjala z najpomembnejšimi književnimi stavritvami na tem področju. Knjige pa so opremljene tudi z nazornimi razlagami in dopolnitvami literarnih kritikov ter zgodovinarjev. Zbirko ureja Ivan Minatti. Zbirka je začela izhajati leta 1979 in doslej je izšlo že osemindvajset naslovov v skupni nakladi 63.000 izvodov. Zadnji letnik v zbirki sestavljajo najboljša in tudi najbolj popularna dela Frana Milčinskega in Frana Seleškega Finžgarja. Izbor iz del prvega je za zbirko priJ pravila Breda Slodnjak. V Tolovaju Mataju so zbrane pravljice o Tolovaju Mataju, Kraljeviču Marku in Bu-talcih; Ptički brez gnezda zajemajo gradivo, ki ga je avtor črpal iz svoje sodne prakse, najzrelejša mladina pa bo seveda rada segla tudi po Zgodbah Fridolina Žolne. Med Finžgarjevimi uspešnicami je na prvem mestu zagotovo roman Pod svobodnim soncem, druga knjiga pa je avtobiografsko zasnovan izbor z naslovom Študent naj bo. Gospod Hudournik in Iveri. Spremno besedo je k Finžgarjevemu izboru prispeval Jože Šifrer. Na tiskovni konferenci so predstavili tudi Album slovenskih posateljev, ki zagotovo predstavlja vsebinsko lepo obogatitev šolskega programa slovenske književnosti. Pripravila sta ga Leopold Suhadolčan in Niko Grafe-nauer. Boris Bogataj Ta sobotni večer je bila velika dvojna doma upokojencev Pod goz-im 13 na Jesenicah skoraj pre-atjhaa, da bi v njej našli prostor rt; ki so želeli slišati koncert samo-ipevov in opernih arij baritonista juNjanske Opere, domačina Jaka /eraia, ki ga je na klavirju spremlja-» i-lanica iste opere prof. Milena Tfost. Na koncertu sta nastopila tudi P mlada, obetajoča glasbena talen-/8 Primož Kerštajn, učenec klavirja Vi-t-bene šole na Jesenicah in Do-Jeraša, učenec pozavne na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Najprej je Jurij Dolenc, referent 0 kulturo in rekreacijo v imenu dru-tfva pozdravil nastopajoče ter jih ^edstavil občinstvu, ki jih je spreje-(, s spontanim aplavzom. f"ogram koncerta je vseboval štiri j I Y prvem je Primož Kerštajn za-paj BI klavirju skladbo Alberta Ko-•^ibeva — Scena na Perzijskem trie tekoče brez not, kar je za iiadega Primoža poseben uspeh. V drugem delu je Jaka Jeraša pel sa-aoipeve, ki jih le redko slišimo. Čeprav so bili vsi samospevi nagrajeni j bučnim ploskanjem je največ pri- Janez Ravnik v Šivčevi hiši V Šivčevi hiši v Radovljici se te dni z izborom slik, nastalih v zadnjih dveh letih, predstavlja akademski slikar Janez Ravnik z Bleda — Ob tem Maruša Avguštin v spremnem katalogu razgrinja retrospektivni pregled slikarjevega ustvarjanja in povzemamo njeno besedilo, ki se nanaša na zadnja leta njegovega ustvarjanja Oreh kot slikarski motiv je Janeza Ravnika dolgo močno angažiral. Oblikuje ga na najrazličnejše načine: orehova jedrca postavlja na primer pred nevtralno temno ozadje ali jih vkomponira v surrealisti-čno občuteno krajino. Fantastično oblikovani orehovi plodovi, zdravi in razkrojeni, preoblikovani v cvetovom podobne skupine ali v oblike podobne človeškim možganom, so predmet intenzivnega slikarjevega proučevanja in eksperimentiranja s svetlobo, ki ustvarja v slikah pogosto dramatična razpoloženja (1980). Ko vključi v sliko še element arhitekture, se znajdejo antropomorfno občutena jedra v zaprtem brezizhodnem prostoru kot na sceni (1982). V skupini zelo uspelih risb s tušem iz leta 1981 se pojavi oreh kot zadnji ostanek oziroma simbol živega na razpokani površini zemlje. Najdemo ga potoptanega na tleh, V ozadju pa se grozeče dvigajo oblaki. Zdi se, kot bi gledali pred seboj vizijo atomske katastrofe. Nato se v risbah poleg ostankov življenja pojavi nenavadna, tuja arhitektura. Ali hoče slikar z njo izraziti nekaj določenega? Predstavlja spomenik nekdanjemu življenju, rojevanju nove kulture ali gre slikarju le za napeto likovno igro med jedri kot elementi živega in arhitektonskimi bloki, simboli anorganskega? Platna iz leta 1988 dajejo slutiti, da slikarja zanima predvsem likovno življenje arhitektonskih oblik. V njih postajajo kubični stavbni skladi nosilci raznolikih barvnih tonov, pojavljajo se v zrcalni podobi, barvna skala je zvečine izrazito hladna. Rumena in vijoličasta barva sta kombinirani z modrimi, zelenimi in sivomodnmi toni. Prostor, v katerega je arhitektura postavljena, je, čeprav neizoblikovan, barvno uglašen s stavbnimi gmotami, nad katerimi se pno razpoloženjsko učinkujoči oblaki. Prostor in predmeti v njem se zdijo daljni in hladni. Poleg v prostoru lebdečih kubusov, ki z oblikami, hladnimi barvami in z zrcalno podobo zbujajo v človeku primerjave s fantastičnimi mesti v vesolju, srečamo v Ravnikovih delih arhitekturo, naslikano v toplih rjavih tonih. Njene oblike spominjajo na kristalne sklade. V ozdadju slike se pojavlja krajina z arhitekturo, ki ni podobna bivališčem na zemlji, temveč povzema pomanjšane oblike iz osrednjega dela kompozicije. Svetloba, ki prihaja izza obzorja, daje slikam več optimizma. Morda si jo lahko razlagamo, kot simbol preživetja. Ena naslednjih slik ima za ozadje že dokaj realistično občuten pejsaž. Se bo slikar v naslednji stopnji po fantastičnem obdobju in eksperimentiranju z »vesoljnimi« oblikami spet povrnil v realni svet in v njem zopet našel nove vzpodbude za svoje likovne realizacije? Večer pihalnih orkestrov Jesenice — Novembra potekajo prireditve XI. festivala Revolucija in glasba, ki obsega dvanajst koncertnih prireditev v raznih krajih Slovenije. Eden izmed njih bo tudi na Gorenjskem in sicer na Jesenicah. V petek, 18. novembra bo tam večer pihalnih orkestrov. Kot pretekla leta bodo tudi letos na festivalu, ki ga pripravlja Zveza kulturnih organizacij Slovenije, prvič izvedena nova dela slovenskih skladateljev Marjana Gabrijele>u a, Daneta Škerla, Milana Stibilja, Pavleta Mihelčiča, Iva Petriča, Sama Vremšaka, Vilka Ukmarja, Radovana Gobca, Alojza Ajdiča in Darijana Božiča. Izvajalci teh in drugih del, vsebinsko navezanih na usmeritev festivala bodo najvidnejši solisti ter ljubiteljske in profesionalne glasbene skupine. notranja Likovni amaterji ustanovili društvo Pred kratkim ustanovljeno društvo tržiških likovnih amaterjev že razmišlja o prvi koloniji Storžič — V zajetnem delovnem programu ima posebno mesto predstavitev likovnega ustvarjanja predšolskim in šolskim otrokom Društvo tržiških likovnih amaterjev se ne namerava zapreti v ozek krog svojega bodočega ateljeja. Razmišljajo o ex-temporu, o strokovnih posvetovanjih, ki naj bi jih vodili akademski slikarji in kiparji, o sodelovanju na raznih delovnih srečanjih likovnikov zunaj Tržiča, o obiskih znanih razstavišč, na katere bodo pritegnili tudi druge občane, ki jih likovna umetnost zanima, o povezovanju s sorodnimi društvi na Gorenjskem in v širšem prostoru, še zlasti z društvi v pobratenih mestih Ste Ma-rie-aux-Mines, Ludbregu in Zaječa-ru in še bi lahko naštevali. Posebno pozornost pa prav gotovo zasluži del programa društva tržiških likovnih amaterjev, ki govori o sodelovanju z mladimi. Člani društva bodo prek skupnosti otroškega varstva in izobraževalne skupnosti šli v vrtce in osnovne šole. V vrtcih, tudi potujočih, bodo malčkom predstavili likovne umetnike in njihovo ustvarjanje, medtem ko bodo šolarje, predvsem učence od šestega razreda naprej, vabili v skupni atelje. Tam jih bodo seznanjali z delom društva ter jih na ta način spodbujali, da bodo obdržali stik z likovnostjo tudi po končani osnovni šoli. Vrata ateljeja bodo prav tako odprta srednješolcem, študentom in drugim občanom, za katere člani društva še posebej pripravljajo strokovna vodstva po razstavah v tržiških in drugih ga lerijah. H. Jelovčan 'Tržič — Še pred okroglo dvema desetletjema je pri DPD Svoboda pod vodstvom Milana Batiste delovala likovna sekcija. Z razpadom trži-ške čitalnice je razpadla tudi sekcija in od takrat so tržiški likovniki delali neorganizirano. Seveda so ustvarjali, razstavljali, se udeleževali kolonij in ex-temporov doma in v tujini, vendar jim kljub nekajkratnim poskusom ni uspelo, da bi se ponovno združili. Pred kratkim pa so, največ na pobudo samoraslega slikarja Jaka Kepica, ki je postal tudi prvi predsednik, vendarle ustanovili društvo tržiških likovnih amaterjev. Trenutno ima društvo 33 članov, večinoma likovnikov, peščica pa se jih ukvarja z intarzijo, makramejem ali gobelinom. Prostora, v katerem se bodo sestajali in uredili skupni atelje, še nimajo. Občinska stanovanjska skupnost jim obljublja, da ga bo čimprej priskrbela. Od kulturne skupnosti so dobili okrogle tri stare milijone dinarjev za začetek dela. Izoblikovali so delovni program. Medtem ko bodo v sodelovanju z zvezo kulturnih organizacij Slovenije pozimi pripravili več strokovnih predavanj s področja likovne umetnosti in ustvarjanja, se že lotevajo tudi izpeljave prve kolonije Storžič, ki naj bi postala vsakoletna. Pri tem računajo na denarno pomoč tržiške-ga združenega dela in zasebnih obrtnikov. KULTURNI KOLEDAR RADOVLJICA - V Šivčevi hiši v Radovljici je odprta razstava del akademskega slikarja Janeza Ravnika. Razstavljena dela bodo na ogled do 13. novembra. TRŽIČ — V tržiškem paviljonu NOB si lahko ogledate 27. gorenjsko razstavo fotografij in 7. gorenjsko razstavo diapozitivov. Razstava bo odprta do 21. novembra. KRANJ — V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, kulturnozgodovinska in umetnostno-zgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja. V drugem nadstropju iste stavbe si lahko ogledate stalno razstavo Ljudska umetnost na Gorenjskem. V Prešernovi hiši sta odprta Prešernov spominski muzej in Jenkova soba. V galerijskih prostorih Prešernove hiše je na ogled razstava mojstra fotografije EFIAP in dobitnika letošnje nagrade Foto zveze Jugoslavije Janeza Marenčiča. V galerijskih prostorih Mestne hiše v Kranju je odprta razstava Lov na divjad na podobah celjskega muzeja, ki jo jo pripravil in posredoval Pokrajinski muzej v Celju. V baročni stavbi v Tavčarjev) 43 sta na ogled stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji. Na prehodu med Titovim trgom in Tavčarjevo ulico jo na ogled stalna zbirka Kulturnozgodovinski spomenik Kranja. ŠKOFJA LOKA - V knjižnici Ivana Tavčarja v Škof j i Loki bo v torek, 15. novembra, ob 17. Ura pravljic (Marija Lebar — Dvanajst mesecev). V sredo, 16. novembra, ob 18. pa bo Večer z diapozitivi (Franc Pisanec — Zakavkazje). J Večer poezije Bojana Piska Kranj — Osrednja knjižnica občine Kranj je včeraj pripravila večer poezije pesnika Bojana Piska, ki ga je posvetila izidu njegove zbirke Predrti klic. Avtorja je predstavil Franc Drolc, pesmi je bral dramski igralec Boris Kralj. O LAS 6. STRAN_ ta mesec na vrtu ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI PETEK, 11... NOVEMBRA Do konca novembra pokrijmo zimzelene dišavnice. Najpozneje do konca meseca moramo z vej nato odejo zavarovati pred mrazom vse zimzelene dišavnice, ki bi utegnile trpeti zavoljo mraza brez snega. Ko so rastline zmrzle, se lahko poganjki polomijo, zato jih pokrivamo, preden povsem zamrznejo. Mangold, ki smo ga oktobra osipali, naj dobi novembra še dodatno varovalo. Zelo primerne so smrekove veje, saj preprečujejo izsuševanje rastlin, če pozimi ni snega. Proti koncu novembra si pripravimo v kleti še eno zalogo pora. V kleti vlagamo por v zabojčke. Pri izkopanih rastlinah pora nekoliko skrajšamo korenine, odstranimo del listov in jih na gosto vložimo v zabojček z vlažnim peskom. V kleti vedno skrbimo, da je pesek zmerno vlažen. Seveda moramo spraviti zadnji obrok pora v klet, preden zemlja ne zamrzne. Glavičasti brstiči ohrovta se v izpostavljenih legah v vetru izsušijo. V vetru se glavice izsušujejo in porja-ve; če drugega ne, so neuporabni zunanji listi, čiščenje pa je zamudno. Na tisti strani grede, kjer pihajo stalni vetrovi, lahko zadržimo vsaj del vetrov, če v zemljo zasadimo zaveso iz borovih ali smrekovih vej. Ko pritisne mraz, povečajmo debelino plasti zemlje pri zasipnicah. Najprej zunanje stene zasipnice ojačamo z zemljo, ko pa mraz vse bolj pritiska, obložimo zasipnice še s snopi slame ali kOruznice. Ob nastopajočem toplejšem vremenu proti pomladi zlahka najprej odstranimo slamnato oblogo. Dobro vino in lepa žena — to sta dva najlepša strupa Turški pregovor vino Voda za obraz za dušo Italijanski pregovor Boljša je ena steklenica vina v življenju, kakor tri steklenice vina po smrti Korejski pregovor Kdor pusti črni koren v zemlji, mora nasad novembra zavarovati. Za varovalo po možnosti uporabimo suho listje ali grobo šoto; to razpro-stremo v 20 cm debeli plasti. Odeja naj bo rahla, ker se s tem poveča učinek izolacije. Tako lahko nabiramo črni koren vso zimo. Beljenje sadnega drevja je dobro varstvo pred mrazom, ki povzroči pokanje debla. Premaz z apnenim beležem ne deluje omembe vredno na povzročitelje bolezni ali škodljivce. Pač pa varuje skorjo debla pred sončnimi žarki, da se čez dan preveč ne segreje, ponoči pa ne ohladi. Kjer uporabljajo za zimsko škropljenje sadnega drevja karbolinej, mu lahko dodamo nekoliko apnenega beleža. Tako lahko pregledamo, če so bili vsi deli drevesa s škropivom dobro zadeti. Pred beljenjem moramo z debla in vej ostrgati vso razpokano odmrlo skorio. Ko listje povsem odpade, najlaže opazimo gnezda krvave uši in jih uničimo. Najboljši uspeh dosežemo, če gnezda premažemo s čopičem, namočenim v pripravke iz organskih fosfornih estrov. Največjo pozornost moramo povečati koreninskemu vratu dreves, na katerih smo opazili tega škodljivca. Okoli koreninskega vratu odgrebemo zemljo in ga naprašimo s prašivom organskega fosfor-nega estra. Preden zapade sneg, moramo pod drevjem še enkrat pregledati, če nismo spregledali odpadlih obolelih sadežev. Pregledati moramo tudi krono. Tam pogosto še vise za moni-lijo oboleli plodovi; če jih pustimo na drevesu, bodo v naslednjem letu pomagali širiti bolezen. V vseh vetrovnih ali sicer izpostavljenih legah je priporočljivo, da jagode dodatno zavarujemo pred mrazom. Če dajemo jagodam preprosto odejo iz smrečja, zimo mnogo bolje prestanejo. Te dajemo dodatno k običajni zaščiti z zemljo. domače dobrote Martinovo je tukaj in na vseh mizah zagotovo ne bo Martinove gosi. Stabilizacijska bodo odslej tudi naša praznična kosila. Kaj če bi se lotili kuhe starih domačih jedi, ki so dobre, okusne in še vedno poceni. Za te praznike vam predlagamo štajerske in prekmurske dobrote: krompirjevo juho s slanino, domačo pečenico, fižol s smetano, kislo repo in sirovo zlivanko. Krompirjeva juha s slanino Potrebujemo 1 kg krompirja, 1 čebulo, 1 koren, malo zelene, pe-teršiljevo korenino in zelenje, 12 dkg prekajene slanine, sol, pe-teršilj. Krompir olupimo in zrežemo na kocke, čebulo sesekljamo, ostalo zelenjavo zrežemo na drobno. Slanino zrežemo na kocke, jo segrejemo in na njej rahlo zarumenimo čebulo, dodamo ostalo zelenjavo in krompir. Dobro prepražimo, solimo in zalijemo. Kuhano juho serviramo ne-pretlačeno, lahko pa jo tudi pretlačimo. V obeh primerih jim dodamo sesekljan peteršilj. Domače pečenice Potrebujemo 5 kg svinjskega mesa, 1/2 kg kruha, kumino, sesekljan česen, ali česnovo vodo, limonino lupinico, poper, sol. Meso zmeljemo in mu dodamo v vodi namočen in rahlo ožet kruh. Če klobase takoj porabimo, lahko namočimo kruh tudi z mle- kom. Meseno gmoto solimo a odišavimo. Z rokami jo dobropre gnetemo in naredimo klobas*. * "Pečenice denemo za nekaj musi v krop, šele nato jih spečem««» maščobi. (Seveda pa lahke d uporabimo tudi kupljene pee* niče.) r izol s smetano Potrebujemo 1 kg fižolovegar nja, sol, poper, 1 1/2 dl kisle sari tane. Namočen fižol skuhamo i mehkega v slani vodi, ki sme} dodali nekaj zrn popra. Odcejae I ga še vročega stresemo v «^mt ga polijemo s smetano in taki i postavimo na mizo. Sirova zlivanka Potrebujemo 12 dkg masa. 3 do 4 jajca, 12 dkg sladkotu 1/2 kg skute, 3/4 1 mleka, 1/2a« moke, sol, olje za pečenje, pa skodelice goste kisle smeta* sladkor za posipanje. Maslo, rumenjake in sladkor penasto umešamo. Skuto preučimo, ji prilijemo mleko in podporna zamešamo med moko. Pomešamo še umešanje in soaai Dobro premešanemu testu rthfc dodamo trd sneg. Vlijemo ga i pomaščen pekač. Ko je zlivanb pečena, jo pomažemo s smetane in posladkamo ter damo še zasekaj časa v pečico. Sladico nas narežemo in postavimo tople y mizo. za spretne roke Kam z otrokovo pižamo čez dan? Najbolj zagotovo jo bo sam pospravil, in to z veseljem, če mu bomo sešili takšnegale psa, ki bo imel na trebuhu velik žep, v katerega bo šla cela pižama. Več vzorcev blaga bomo uporabili za psa, bolj bo privlačen in zanimiv. Da bo bolj trdno visel, si pomagamo s kartonom, ki ga všijemo v pasji »hrbet«. azaleje še vedno naprodaj Pri Hortikulturnem dru$tw Kranju se še vedno dobe sat* azalej in rododendronov vrtna? Praprotnika z Brezij pri Trte-ki te žlahtne grmovniee $T vzgaja. Še vedno je čas za $a* nje. Na voljo je več barv. Sad& so naprodaj v prostorih druš:. (zraven Prešernovega gaja) vsi ponedeljek od 16. db 18 ur? SPIS MESECA Dua dobra meseca sta že minila, kar ste po poletnih počitnicah spet sedli v šolske klopi. Veliko dobrih spisov, pesmi in risb ste v tem času že prelili na papir. Nekatere — zal za vse, ki nam jih pošljete, ni prostora — s-mo objavili tudi v naši rubriki. Veliko pa jih še bomo do konca šolskega leta. V uredništvu smo se odločili, da bomo vsak mesec s knjigo nagradili najboljši objavljeni spis ali pesem. Oktobra nas je posebno navdušila pesmica Veter, ko jo je napisala Marjeta Klemene iz osnovne šole heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču. Pesem je vsebinsko in oblikovno zelo zanimiva in izpričuje veliko zrelost ter znanje mlade pesnice. Marjeti bomo poslali knjigo Skrivnost rdeče hiše. Čestitamo, vsem drugim pa svetujemo; nikar ne odnehajte, ampak napišite in pošljite čim več dobrih del. 1 Zbiralna akcija 20. oktobra je bila zbiralna akcija. Nad papir smo se vneto spravili že dva dni prej. Na dan zbiralne akcije so bili zagnani zbiralci papirja že ob pol sedmih na dogovorjenem mestu. Česa vsega nisi našel med papirji! Knjige, stripe, cel kup kontrolnih nalog, med njimi tudi pravilnik o kontrolnih nalogah. Učenci so ljubosumno stali ob papirju. Ampak konec zbiralne akcije je bil prav žalo- sten. Povsod, kamor si pogledal, stopil, si videl •papir. Še malo prej si videl tovariša Mo-rano, kako je med učenci iskal priložnostne delavce, da bi zlagali papir in ga odpeljali v kontejner. Ta dan je bil zares uspešen, čeprav malce preveč papirnato nastlan. Judita Šparovec, 5.b COŠ Bratstvo in enotnost Kranj V prvem razredu Otroci v prvem razredu mirno v klopeh sedijo in zraven jezičke vrtijo. Učijo sv črke a. bc. cc. saj to jim sploh v glavo ne gre, kar za prve-črve to pretežko je. Pri glasbi so se pesmico učili z naslovom Mladi korenjaki, a so jo že prvi dan zapeli. i k » O L t * J i * •> L Zdaj je prišla na vrsto matematika, a dva učenca sta r&čunala kar na dva računalnika. Ko pa konec je bilo pouka, vsi veseli so domor hudi in se mamicam poba hali, kako lepo znajo cape ti pesmico Mladi korenjaki. Vesna Sukič, 6. b. r. OŠ bratov Žvan Gorje It > . * 1 i I ) (i / i ,1 Prvič v knjižnici Prižgala sem svečko Stojim pred spomenikom padlim kurirjem ob robu gozda nad našo vasjo. Nemo strmim v vklesane črke in hladen veter me boža po licih. Šopek suhega cvetja, ki ga je nekdo prinesel, žalostno sameva in budi spomine. V daljavi slišim dedkove besede. Pripovedujejo žalostno zgodbo o partizanskih kurirjih, ki so padli v mrzli zimski noči, tik pred svobodno pomladjo. Zaprem oči in se v mislih preselim v tisti čas, poln ognja in krvavih spopadov. Vidim temne sence postav, ki se prebijajo skozi globok sneg in slišim lajež psov zasledovalcev. Zadnji krajec lune medlo razsvetljuje vrhove zasneženih smrek in kot nemi izdajalec kaže pot sovražniku. Streli iz pušk zagrmi jo v gluho noč in prestrašeni kriki ptic kot nož zarežejo v mrzel zrak. Postave beŽečih kurirjev izginjajo v snegu, ki se je krvavo obarval. Kriknem in odprem oči. De- dek, ki stoji ob meni, začudeno strmi v moj solzni obraz. Jočem. Globoko iz mene privro solze, ki jih veter sproti suši. Zazrem se v vrhove smrek in opazim, da se je sonce skrilo za obronek gozda. Svečko, ki jo je prižgal dedek, je veter upihnil in šopek suhega cvetja leži prevrnjen na strani. Stisne me pri srcu. Z drhtečo roko poberem šopek in prižgem svečko, ki veselo zagori. Začutim neizmerno željo v sebi, da bi prižgala svečke na vseh grobovih padlih partizanov, tudi na tistih, ki samevajo v gozdovih in za katere ve samo veter. Želim, da bi svečke gorele z velikim plamenom — njim v spomin in nam v opomin, naj se kaj takega nikoli več ne ponovi. Vendar še vedno divjajo vojne in umirajo otroci, svečke pa gorijo, go- rijo Monika Galjot, 5. b. r. OŠ J. in S. Mlakarja Šenčur Ko sem bila majhna, sem zelo rada poslušala pravljice. Vse knjige, kar sem jih imela, mi je mami že prebrala. Ves čas sem sitnarila: »Mami, kdaj mi boš kupila kakšno knjigico?« Nekega dne pa me je mami odpeljala v neznano hišo. Ko sva vstopili, naju je pozdravila neka tovarišica. Z mamico sta se pogovorili. Nato sva vstopili Ime mi je . *. Mamica in očka sta me težko pričakovala. Premišljala in premišljala sta, kako bi mi dala ime. Mamica je predlagala, da bi ime imelo štiri črke kakor očkovo, očka pa je rekel, da bi se ime začelo s črko M kakor mamino. In tako se je rodila punčka z imenom Maša. To sem namreč jaz. Meni je všeč ime Maša, ker sta mi ga v sobo, kjer je bilo polno! Vzela sem jih pet. Natosvt k tisti ženski. Iz knjig j« v** nekakšne kartončke. Ke «* izstopili, mi je mami po\*** da sva bili v knjižnici. Še sedaj hodim v kr. in rada berem knjige. Jasmina Dizdarevk. 4. g r. OŠ Petra Kami Škofja Loka očka in mamica dalailjaV nijo. Na svoje ime aaia navadila. Je kratko in g <: kaj želi od mene. me prav a* ko pokliče. Tudi jaz bt ra# imela otroke. Deklici boa a* ime Alma ali Marina, deckvJ* Jani ali Aleš. Maša Tenčič, lit. Oš Staneta Žaparp Kranj Motiv za znamko Otroci si želimo miru — Ob 24. oktobru, dnevu OZN, jo je narisala Natalija Arsov, 4. g razred osnovne šole Peter Kavčič Skofja taka V jeseniški železarni »Krasno, ob sredah imamo najtežji urnik!« »Tamle so Jesenice. Vidiš tisti dim? Danes ga sploh ni vdr ko.« Avtobus se ustavi in množica se zlije ven. »Ha. ha! Glej,kakšen si pod čelado!« »Misliš, da si sam kaj boljši? Lepši si od Kak- mera.« Pod vodstvom vodnika se odpravimo skozi peklenski hr^ Žebljarne na dvorišče, kjer že čakajo ogromni kosi -plega« železa. »Do tja ne bi prišel. Prej bi oslepel« Vodnik t menda občutljive sorte: »Bo tam zadaj kaj tišine'' Komu, misaU da razlagam?« Potem zavijemo v ogromno sobano Po.sv vsaka jeklena ograja je lahko vroča, povsod nevarnost V .-. kot da vsi ti delavci le izpolnjujejo ukaze ogromne. . bljuvajoče pošasti in da se bojo, da so ne razsrdi Poten-. . ,\ sledi razlaga zunaj, na dvorišču, kjer z malo truda vsaj lahko razločiš vsako tretjo besedo. »Pravkar odpravljajo neko napake pri plavžu, zato bomo malo počakali.« Napaka je menda odpravljena, zato gremo gledat prebal plavža. Ko iz ogromnega trebuha priteče ognjenordeči potofrk ga delavci gledajo kot starega tovariša. Pomagajo mu prebav težave, dokler ne pride do posode, kjer se mora zbrati, potem p« se ne zmenijo več zanj, dokler ni treba plavža spet In sedaj še veljarna. »Še to, pa gremo domov. Komaj čaka«, sit sem tega ropota.« Kljub zanimivemu dogajanju »tam spoda;. vsakdo bolj pazi na obleko in kdaj bo nekdo zvrnil nanj kup prahu, kot da bi opazoval, kako se ogromna skala še žareča sprer nja v tanko žico. Nenadoma opaziš, da te vse to spominja na pekel, kakor s; N ga predstavljal. Da, to je pekel, tam spodaj hudiči premo:..... ubogo dušo po mnogih strojih in tukaj je vrsta čak tam, me kaj poslušaš? Ne govorim stenam in stavim, da neve$\ kaj sem govoril!« To me zbudi iz premišljanja in vesel sem cm gremo spet domov. Aleš Klemenčič, 8. f r. OŠ Franceta Prešerna Kranj KTEK, 11. NOVEMBRA 1983 GLAS SVETUJE KAM NA ODDIH, OBJAVE 7. STRAN GLAS K4LV? ALPETOUR DAN REPUBLIKE - 4 dni (Izola, Portorož, Poreč, Pula) DAN REPUBLIKE — dvodnevni izlet na Krk, odhod 26 in 29 nov ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE »SARAJEVO 84« - ogled športnih tekmovanj od 7. do 19 februarja 1984 POSEBNI PROGRAMI ZA DELOVNE KOLEKTIVE IN ZAKLJUČENE SKUPINE. PRODAJA LETALSKIH VOZOVNIC na domačih in mednarodnih progah. Informacije in prijave v vseh Alpetourovih turističnih poslovalnicah. IZBR4LI SOZKL0S Hotno Je, da pride do redukcije ttektrične energije. Pozabili ste, ta/ v tem primeru. Dovolite, da vas tpomnlmo, da imajo v blagovnici fUtlHAR na Jesenicah agregate moči 3 KW in ta problem bo rešen. Cena 84.863,00 din. V prodajalni TIN CA Vezenine Bled, Je r prodaji nova kolekcija bluz v mod-i* odtenkih. Na voljo so vam barvne kombinacije bordo-slva, tlrklzna-ru-nrna itd. Cena II. kvalitete Je od 918,00 do 1187,00 din. 4 •";*?:*$>.. Končno v Kranju nova trgovina za mladi svet! Vsi, ki se radi mladostno in moderno oblačite, se boste odslej lahko v salonih oblačil ELITA Kranj na Titovem trgu 7, oblekli po svojih željah. Salon bo vedno založen samo z modeli najbolj priznanih modnih proizvajalcev. Vabimo vas na otvoritev in ogled SALONA mladinskih oblačil v II. nadstropju, v ponedeljek 14. 11. od 9. ure dalje. ALPETOUR ALPETOUR TOZD potniški promet KRANJ IN INTEGRAL IN DO SAP LJUBLJANA Obveščata cenjene potnike, da s 14. novembrom 1983 velja na relaciji JEZERSKO-LJUBLJANA, JEZERSKO—KRANJ in obratno spremenjeni VOZNI RED z naslednjimi odhodi: JEZERSKO—LJUBLJANA 5.15 V, 6.15 D, 9.45 NP, 11.30 D, 12.30 D, 16.30 V, 17.45 NP in Po LJUBLJANA-JEZERSKO 7.45 NP in Po, 3.45 D, 10.45 D, 12.15 NP, 13.45 D, 14.45 D, 18.45 D, 20.00 NP JEZERSKO-KRANJ U0 D, 6.25 D' (ne vozi od 1.7.-31.8), 7.50 D, 18.30 D, 20.30 D KRANJ — JEZERSKO 5.35 D* (ne vozi od 1.7.-31.8), 6.25 D, 12.55 D* (ne vozi od 1.7.-31.8), 14.25 D, 17.25 D*, 22.25 D Legenda V vozi vsak dan D vozi ob delavnikih NP vozi ob nedeljah in praznikih Po vozi ob ponedeljkih D* /ozi ob delavnikih razen sobote GREMO V ZAGREB NA RAZSTAVI, PA ŠE MARTINOVALI BOMO Izlet, ki smo ga pripravili skupaj s Kompasom, je med našimi bralci vzbudil precej zanimanja, tako, da je v enem avtobusu hitro zmanjkalo prostih mest, pred zaključkom redakcije pa smo zvedeli, da je v drugem Še nekaj prostih sedežev. TTG ZA DAN REPUBLIKE Poleg prazničnega oddiha nudi TTG tudi nekaj izletov. Zanimiva sta programa izletov v Vojvodino in Makedonijo. Izlet v Vojvodino traja dobre tri dni. Zbor udeležencev bo 26. novembra ob 21.30 na železniški postaji v Ljubljani, od koder se bodo s turističnimi spalniki odpeljali do Beograda. Po avtobusnem ogledu mesta bodo nadaljevali pot v Sombor in se po ogledu mesta ustavili v Apati-nu, kjer v znani narodni restavraciji pripravljajo dobrodošlico ž aperitivom, prvovrstnimi podonavskimi specialitetami in narodnim ansamblom. Naprej vodi plot v Palic, kjer bo namestitev v hotelu in zabava ob narodni glasbi. Naslednji dan je na programu obisk enega najlepših živalskih vrtov v Jugoslaviji in sprehod po znanem narodnem parku. Po kosilu sledi obisk Novega Sada in njegovih znamenitosti, po večerji pa vožnja do Rume in nadaljevanje poti s turističnimi spalniki do Ljubljane. Cena izleta je 5.990 din na osebo. Izlet v Makedonijo bo trajal 5 dni, zbor udeležencev pa je tudi 26. novembra ob 13.30 na ljubljanski železniški postaji. V program potovanja je vključen ogled Skopja, Tetova, Ohrida, Bitole in Kruševa. Cena izleta je 7.950 din Prijave sprejema turistična poslovalnica TTG v Ljubljani na Titovi 40, tel. 311-851. v--J BLED OBIŠČITE TAVERNO Nova restavracija v prostorih Kazine Odprto vsak večer od 20. do 01. ure! z mladinski servis MLADINSKI SERVIS Stritarjeva 5 Kranj Proda osebni avto Zastava 750 letnik 1981, izklicna cena 96.000 din. Licitacija bo 10. novembra 1983 ob 8. uri v prostorih Mladinskega servisa v Kranju, Stritarjeva 5. ELNM Tovarna športnega orodja TOZD Plastika Begunje na Gorenjskem prodaja naslednja osnovna sredstva: 1. jadrnica ELAN EXPRESS, izklicna cena 550.000 din 2. čoln F 606, izklicna cena 300.000 din 3. letalo DG 101 G ELAN E-2, izklicna cena 550.000 din Licitacija bo v prostorih tovarne ELAN, dne 18. novembra 1983 ob 12. uri. Ogled jadrnice ELAN EX-PRESS je možen 15. novembra 1983 v MARINI PORTOROŽ od 9. do 15. ure. Ogled čolna F 606 in letala DG 101 G Elan E-2 pa je možen v tovarni Elan, 18. novembra 1983 od 10. do 12. ure. Interesenti morajo pred licitacijo vplačati 10 odstotno varščino. KOMPAS JUGOSLAVIJA • Zagreb — razstava I. Meštrovića in A. Topič -- Mimara, 1 dan, 29/11 in v novembru, decembru ter za skupine po želji. • Martinovanje, 1 dan, 12/11 • Beograd —Bar —Dubrovnik, 5 dni, 26/11 • Prekmurje, 3 dni, 28/11 • Po poteh AVNOJ-a, 3 dni, 27/11 • Benetke—kitajska razstava, 1 dan, 29/11 • Ciper, 8 dni, 24/11 in 29/12—Silvestrovanje NA VOUO JE BOGAT PROGRAM »SMUČANJE 83/84«. Kompas in TTG bosta na kranjskem smučarskem sejmu predstavila in prodajala izlete na zimsko olimpiado! IZLETI Kumrovec—Atomske toplice, 26. 11. 1983 Vojvodina, 26.-29. 11. 83 Makedonija, 26.—30. 11. 83 Beograd, 26.-30. 11. 1983 Novoletno praznovanje v PULJU, 31. 12.—3. 1.84 POČITNICE Zahtevajte brošuri prazničnih počitnic ob DNEVU REPUBLIKE in NOVEM LETU 1984. V poslovalnicah je na voljo tudi program ZIMA 84 s tedenskimi aranžmaji v BOHINJU KRANJSKI GORI, NA KANINU, KOPAH (samo v februarju) in POHORJU. Zanimanje je veliko, zato ne odlašajte z rezervacijo! Z VLAKOM NA OLIMPIADO Program izletov s cenami in urnikom tekmovanj v vseh turističnih poslovalnicah TTG. PRIJAVE IN INFORMACIJE v turističnih poslovalnicah TTG: Ljubljana (311-851), Maribor (28-722), Celje (23-448) Koper (21-358 ali 23-494), Postojna (21-244), Portorož (75-670). Rogaška Slatina (811-488), Murska Sobota (21-189), Nova Gorica (26-012), Pulj (23-629), Bohinjska Bistrica (76-145). POSTANITE TUDI VI NAROČNIK NAJBOLJ BRANEGA ČASOPISA NA GORENJSKEM! Sjoukl uraivr industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov n. sol. o. kranj Na podlagi sklepa delavskega sveta TOZD Blagovni promet, komisija za razpis del in nalog s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ponovno razpisuje prosto delovno nalogo VODENJE SEKTORJA PRODUKTNE PRODAJE za dobo 4 let Pogoji: — visoka strokovna izobrazba ekonomske ali organizacijske smeri s 5 leti delovnih izkušenj, — registracija za opravljanje zunanjetrgovinskih opravil, — aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika, — znanje in sposobnosti organiziranja in koordiniranja prodaje funkcije na nivoju DO, — družbeno politična aktivnost in aktiven odnos do samoupravne socialistične ureditve ter do razvoja samoupravnih odnosov Drugi pogoji: — primerne psihološke lastnosti in zdravstvene sposobnosti. Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave razpisa. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev razpisa in s kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj sprejema kadrovski sektor, oddelek za kadrovanje, Škofjeloška 6, Kranj, s pripisom »za razpisno komisijo«. Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili v 30 dneh po sprejemu sklepa o imenovanju. Za potrebe Sektorja za organizacijo proizvodnjo, kadrovski sektor DO ponovno objavlja prosto delovno nalogo: OBLIKOVANJE PRETOKA MATERIALA Pogoji: — inženir organizacije dela ali inženir strojništva s 3 leti delovnih izkušenj, — primerne psihološke lastnosti in zdravstvene sposobnosti Nastop dela takoj ali po dogovoru. Pismene prijave sprejema kadrovski sektor, oddelek za kadrovanje, 64000 Kranj, Škofjeloška 6, v roku 8 dni od dneva objave. GLAS 8. STRAN PETEK, 11. NOVEMBRA 1983 REPORTAŽA Vse točke za kvaliteto Tone Koblar iz loškega Tehnika je vodil tesarsko ekipo na republiškem in zveznem tekmovanju -r Bili so prvi v Sloveniji in tretji v državi — V sedanji šoli premalo poudarka delu Škofja Loka — Z velikim pompom slavimo športnike in spremljamo športna tekmovanja. Če se naši ljubljenci odrežejo dobro ali če so slabi, če so diskvalificirani, če so dosegli preslab čas, skočili prekratko ali prenizko, v pogovorih o njih pozabljamo na delo in delovne dolžnosti. Povsem neopazno, brez popularnosti, brez .reklame in intervjujev z najboljšimi gredo mimo delovna tekmovanja. Najboljši tesarji, gredbeniki, elektrikarji, čevljarji, kovinarji in strokovnjaki drugih poklicev so v časopisih le redko predstavljeni in so največkrat omenjeni le v tovarniških glasilih. Niti v delovnih organizacijah se ne spomnijo, da bi svoje junake dela predstavili javnosti ali enostavno rečeno, da bi se z njimi pohvalili. Tudi za tri najboljše tesarje, ki so že nekaj let zastopali škofjeloški Tehnik na republiških in zveznih tekmovanjih, smo po naključju zvedeli iz tovarniškega lista. Tone Koblar, Tone Likar in Franc Potočnik so na republiškem tekmovanju v Kranju zasedli poleti prvo mesto, pred kratkim pa so bili na zveznem tekmovanju tretji. »Nihče nam ni povedal, da je glavno merilo pri ocenjevanju čas dela,« pripoveduje vodja ekipe Tone Koblar, »zato smo delo opravili kvalitetno in tu pobrali vseh 10 možnih točk, delali pa smo nekoliko dlje, ker smo hoteli vse natančno dodelati. To nam je vzelo prvo mesto.« Tone Koblar se je izučil za kolarja v Že- em th '"i oia1^ JG delal kot Pomočnik po-sa? ?a J^1,9^,leta prišel k Tehniku kotte- £ni h ,edl,Jdelovodsko šol° in P°stal gradbeni delovodja. Trenutno dela pri gradnji * nd?Va7rati' SiCer pa' kJerkoIi Tehnik gradi V zadnjem času je delal v Posočju, na Podnu, pri domu slepih v Škofji Loki. »Ko sem začel, smo delali vse ročno, sedaj pa je vse strojno in mehanizirano. Čeprav je delo lažje, je vendar zelo zahtevno, ker se je tehnologija spremenila in delamo veliko hitreje. Delovne skupine morajo biti dobro vpeljane, da brez napak sestavljamo betonske bloke, notranje stene, jaške za odtočne cevi in napeljavo. Gradnja je namreč vsa montažna. Stanovanjske bloke delamo kot škatle iz betonskih sten in vse mora biti po programu. Vse se mora prilagajati. Klasične zidave skoraj ni več.« Tehnik je znan po kvalitetni zidavi. Stanovanja so ponavadi v Škofji Loki bolje opremljena, zgrajena iz boljših materialov in še cenejša. »Pri nas imamo dobro vpeljane ekipe. Veliko je domačinov. Večina kvalificiranih zidarjev, tesarjev in delavcev drugih poklicev iz drugih republik pa se je pri nas izučilo in so vajeni delati tako, kot pri nas zahtevamo. Pri teh delavcih skoraj ne poznamo odhajanja. Menjajo se le pomožni delavci.« Ob tem Tone Koblar nič kaj ne zaupa sedanji srednji usmerjeni šoli. Dokler so imeli vajence, so se že ob šoli in polletni praksi naučili delati, spoznali so se z varnostjo na gradbišču in delovnim kolektivom. Sedaj učenci, ko pridejo za štirinajst dni iz šole na prakso, gledajo samo, kako bi čim lažje in s čim manj dela preživeli tiste delovne dneve. »Ta šola nas bo drago stala. Čeprav bo potem učenec oziroma diplomant še leto dni pripravnik, to ne bo isto kot prej tri leta šole in dela. Preveč je v sedanji srednji" šoli poudarjena le teorijo in premalo se ceni delo. Čeprav smo v gradbeništvu le težko dobili vajence in smo jih morali iskati v drugih republikah, smo le vzgojili dobre delavce, sedaj pa se učijo o gradbeništvu, o zidanju, postavljanju hiš, mešanja betona, napeljavi vodovoda le iz knjig.« Dela, pravi, imajo pri Tehniku še vedno dovolj. S tem, da delo dobro opravijo in tudi v dogovorjenem roku, so si ustvarili ugled in marsikje investitorji zahtevajo, naj pride delat Tehnik. Prav sedaj končujejo gradnjo dveh stanovanjskih blokov na Trati. Graditi so jih začeli februarja, čez nekaj dni bo tehnični prevzem. Tako si ustvarjajo še vedno dokaj primeren dohodek. Zaslužki pa so tako nekako srednji. Niso slabi v primerjavi z drugimi gradbenimi podjetji, vendar so premajhni zaradi težkega dela. Vedno so na terenu, delo je povečini zunaj in kadar sestavljajo betonske strehe, dokler blok ali kakšna druga stavba ni pod streho, je treba delati zunaj ne glede na vreme. Tekmoval pa ne bo več. Svoje mesto bo prepustil mlajšim. »So prav tako sposobni in naj se izkažejo.« L. Bogataj Na vo< Franjo Pintar.n#Vo »Lani je narasli T °^ obrežje.« — Pa^f" 2 Obrežje je treba očistiti na vsakih sedem let in nato les tudi pospraviti. Vodnogospodarsko podjetje Kranj je tudi letos pozvalo lastnike in upravitelje zemljišč, da temeljito očistijo struge potokov in jarkov, ob katerih ležijo njihova zemljišča. Najprimernejši čas, da se' v strugah, koritih in na bregovih poseka in pospravi drevje, ki ovira pretok voda, je od oktobra do marca, ko vegetacija miruje. Še posebno to velja za drevje, ki mu voda izpodkopa-va korenine, oziroma za tisto, ki je nagnjeno v strugo. Iz struge je treba odstraniti štore, plavajoči material in drugo navlako. Drevje in grmičevje je treba posekati čim nižje pri zemlji. Rezi na panjih morajo biti gladki zaradi ohranitve izbo j ne moči. Čimprej je treba les tudi pospraviti z obrežij zemljišč, da ga narasla voda ne bi spet odnesla. Franjo Pintar je že četrto leto nadzornik pri Vodnogospodarskem podjetju Kranj. Nje- živim ob vodi in pravilno vzdnev govo delovno območje obe Sori v škofjelošfc »Skupaj s pritoki okrog 130 kilometro Lahko rečem, dajo muhasta reka in da pokaže zobe; podoto z njenimi pritoki, b precej narasla, j« \ nesla pet mosto\ glavnih vzrokov je k* jeno obrežje. Žuti navlake, previsok* • vilno odrezanih paa*» da počasi podjedala ski sistem. Ko pa je se je njena izbojna W krat povečala, spodkopane panje in do mostu, kjer se je lr* prej zagozdila, po«« nosilci popustili. Ko* most, so šli za njim drsf-tji in tako naprej.« V škofjeloški oboai $ o obveznem urejar.; sprejeli lani. Podobne1 so sprejele tudi vse 4*] Zaslužena in podarjena dvojka »Obstaja razlika med dvojko in dvojko,« pravita učiteljica Ladi« Šeligo in Jelka Tehovnik iz osnovne šole Simona Jenka v rvW H menita, da manjkajo enotna merila, kateri učenec s slabšim zni#^ lahko napreduje v višji razred in kateri ne — Pomen različnih otČ pomoči, pravilnega poklicnega usmerjanja in tesnejših vezi s srednjimi šolami Kranj — Dobro se še spominjam časov, ko so med nami, šestošolci in sedmošolci, sedeli tudi par let starejši vrstniki,.ki nikoli niso prestopili praga osmega razreda. Ponavljalci, lenuhi, zabiteži, smo jih zmerjali, a bolj potiho, saj smo se bali njihovih močnejših pesti. Da je eden od takih lenuhov končal osnovno šolo . v sedmem, šestem ali celo že v petem razredu, ni bilo takrat nič izjemnega. Učni uspeh razreda se je sukal nekje med 60 in 70 odstotki, višji je bil skoraj redek. 75 LET ORGANIZIRANEGA PLANINSTVA V TRŽIČU Vse več domačinov v gorah Tržič — Od zahodne do južne strani tržiške kotline se kot nekakšen gorski venec pletejo pobočja Dobrče, Begunj ščice, Košute, Stegovnika, Javornikov, Storžiča, Kriške gore in manjših vrhov. Zato ni čudno, da so domačini zahajali iz različnih razlogov v njihove strmine, pa tudi drugam, že pred našim stoletjem. Obiskovanje planin iz gorniških nagibov je že imelo svoje korenine, tako da so 17. junija 1908. leta na pobudo domačega notarja Marinčka v Tržiču osnovali planinsko društvo. Željo po druženju planincev je takrat netil tudi narodnoprebudni duh, zavedni ljudje so se sklenili postaviti nemštvu v bran na vseh področjih. Najprej so tržiški planinci delali skupne izlete v gore. V zapisniku ene prvih sej omenjajo »turo« na Kofce, znana je tudi pobuda planincev za obisk rojakov v Selah na Koroškem po svečanem odpiranju planšarske koče na Kof-cah 1910. leta. Po prvi svetovni vojni se je članstvo, ki je od okrog 20 planincev naraslo na več kot 100, usmerilo v izgradnjo lastne koče na Kofcah. Dolgotrajni napori za pridobitev zemlje in denarja so bili po postavitvi koče — stala je nekaj nižje pod današnjo, ki je bila zgrajena 1938. leta — konec dvajsetih let obilo poplačani, saj so Kolce postale nadvse priljubljeno zbirališče planincev in smučarjev. V naslednjem desetletju so planinci zgradili tudi kočo na Zelenici. Žal je zmeda zaradi bližajoče se voj- ne vplivala na vse manj enotno delo v društvu. Nove koče Vrste planincev je po osvoboditvi spet združil domačin Nadislav Salberger, prvi povojni predsednik društva. Splošni zalet v izgradnji dežele je zajel tudi planince. Leta 1948 so postavili Dom pod Storžičem, pet let pozneje pa kočo na Zelenici. Ob tem so skrbeli za upravljanje koče na Dobrči, katero jim je dala v oskrbo Planinska zveza Slovenije. Ko je požar 1974. leta upepelil staro kočo na Dobrči, so tod postavili štiri leta pozneje novo postojanko. »Naša društvo,« pojasnjuje Stanko Stritih, ki je 1980. leta prevzel vodstvo PD Tržič od dolgoletnega predsednika Janka Lončarja, »stalno vlaga velike napore v upravljanje planinskih objektov. Glavno breme pri tem nosijo člani upravnega odbora, ki jim pomaga peščica ljubiteljev gora s prostovoljnimi opravili pri vzdrževanju in oskrbi koč. Seveda takšnih rezultatov v gospodarjenju s postojankami ne bi mogli dosegati brez razumevanja okolja. Po izgradnji koče na Dobrči, za katero so zagotovile velik del denarja naše delovne organizacije, smo namreč sprejeli v tržiški občini družbeni dogovor o zbiranju sredstev za obnovo in vzdrževanje planinskih postojank. S temi in drugimi sredstvi smo po 1980. letu obnovili streho Doma pod Storžičem, posodobili njegovo notranjost in vanj ter v kočo na Zelenici napeljali vodo; slednjo postojanko smo tudi zunaj toplotno izolirali. Še večja pridobitev je preureditev Doma na Kofcah, kjer smo ob letošnjem jubileju izročili v uporabo nov gostinski prostor in 20 skupnih ležišč ter povečano kuhinjo, skladišče in sanitarije, drugo leto pa bomo dokončno opremili spalne prostore. Naložbe v obnovo postojank so nujne, saj je vse več obiskovalcev. Med njimi niso le planinci, ampak tudi člani tržiških delovnih kolektivov, ki jim njihove organizacije krijejo del stroškov za nočitve v kočah. Obisk je toliko večji, ker so naše postojanke odprte ob koncu tedna in praznikih tudi pozimi; za kočo na Zelenici oskrbnik celo obljublja, da bo letošnjo zimo stalno oskrbovana.« Pestra dejavnost Aktivnih planincev je vse več, pa tudi 1200 članov planinskega društva za tako majhno mesto, kot je Tržič, ni skromna številka. Se posebno spodbudno je, da je med članstvom kar približno polovica mladih. Tem posvečajo v društvu veliko pozornosti. Za njihovo vzgojo skrbijo prek sekcij v vrtcih in osnovnih šolah, usposabljanje pa dopolnjujejo na tečajih in seminarjih, ki jih organizira PZS. Prav tako vidno je delo mar-kacistov, ki jih sestavlja skupina starejših članov. V bližnji preteklosti so nadelali in ozna- čili prečno pot po grebenu Košute in novo pot s Hanževega sedla na Veliki vrh, letos pa so v sklepnem delu seminarja za slovenske markaciste pod Storžičem obnovili pot skozi Žrelo. Dejavnost tržiških alpinistov je zaradi dosežkov v vrhu jugoslovanskega plezalnega športa. Več alpinistov, med njimi Filip Bence, Borut Ber-gant in Iztok Tomazin, dosega vidne uspehe na odpravah v tuja gorstva. Iz planinske dejavnosti je zrasel tudi tržiški smučarski klub. »Zadnja leta,« končuje pogovor predsednik Stritih, »postaja društvo vse pomembnejše za svoje okolje. Zaradi spoznanja, da je v planinstvu veliko možnosti za množično rekreacijo prebivalstva, smo stkali plodno sodelovanje z občinsko telesnokulturno skupnostjo. O svojem delu se dogovarjamo prek meddru-štvenega odbora PD Gorenjske, za seznanjanje o celotni aktivnosti društva in njegovo popularizacijo med občani pa skrbi naš marljivi propagandni, odsek. Tudi naša bodoča dejavnost bo podobno naravnana kot sedanja. Poleg skrbi za obnavljanje članstva bo v ospredju posodabljanje planinskih postojank. Med drugim načrtujemo, da bomo težavno oskrbo koče na Dobrči rešili z izgradnjo tovorne žičnice, do doma na Kofcah pa bi radi napeljali elektriko.« Stojan Saje V današnji osnovni šoli je uspeh blizu stoodstotnega. So učenci bolj pametni, je tako napredovala kvaliteta podajanja učne snovi ali pa je morda snov manj zahtevna oziroma so manj zahtevna merila ocenjevanja? Taka vprašanja je pogosto slišati, največkrat od učiteljev iz prvih letnikov srednjih šol. Ti se pritožujejo, češ da nekateri učenci prihajajo iz osnovne šole s slabim znanjem, da je to velika ovira za delo učiteljev in boljših učencev in da je zato tudi visok osip učencev po prvem letu izobraževanja ali že med njim. Vprašanje takoimenovane zaslužene in podarjene dvojke smo skušali rezrešiti v pogovoru z dvema dolgoletnima osnovnošolskima učiteljicama. Lidija Šeligo poučuje v šoli Simona Jenka v Kranju slovenski jezik, Jelka Tehovnik matematiko. »Delo učiteljev v osnovni šoli je že nekaj let usmerjeno v to, da čim več otrok pripeljemo do osmega razreda, da jim na ta način omogočimo pridobiti čim več splošne izobrazbe in da jih seveda pripravimo za nadaljevanje izobraževanja v bolj ali manj zahtevnih srednjih programih. Otroci danes niso prav nič pametnejši kot včasih, med njimi so še vedno lenuhi in taki, ki se težje učijo.« Vsi učitelji v osnovni šoli, ki poučujejo zahtevnejše predmete — sicer pravimo, da so vsi enako pomembni — imajo zaradi omenjene usmeritve veliko več delu. Če naj učenci, ki so leni ali se težje učijo, •končajo osmi razred, zahtevajo že med^nimi urami posebno učiteljevo pozornost. Oblik pomoči slabšim učencem je več; lahko je to medsebojna pomoč sošolcev, ki pa pomeni tudi kratenje njihovega prostega časa, lahko so dodatne vaje in naloge, ki jih sestavljajo učitelji sami, lahko je skupinsko delo med urami, ko se učitelj posveča predvsem slabšim, lahko je sodelovanje učitelja z otrokovimi starši in inštruktorji, lahko pa je dopolnilni pouk. »Res je razlika med dvojko in dvojko. Učenec, ki se vse leto trudi zanjo, jo vsekakor zasluži, drug, ki niha bliže enici, včasih ne,« sta menili Lidija Šeligo in Jelka Tehovnik. »V naši šoli, kjer imamo dokaj stroga merila ocenjevanja, ni podarjenih dvojk, HV negativno oceno Uhk*' t ne ali napreduje \ \rNii-* ^ tako kot učenec z d\\>j&*W< pred uje seveda le, jamči, da bo v višje« r*1 boljši. Vse je odvisno •*] kovega znanja, pri; in tudi drugih okoli primer vzemimo učenoj dlje odsoten zaradi Kljub trudu ne dosegi sošolcev, vendar za i01 kriv. Ga bomo spustih j* ali ne? Lažje je m dvojko ali enico taki*'] učitelj spremlja otroke* nje vse leto, s po$t^ J; njevanjem. Takrat k \ i dvomih. Posebno, kr otroci izredno kritični njevanja. Prizadeti, ki ? ko pritožijo, če meni*' oškodovani, ali so$»k\' trpijo niti nižje nithišjr^ od zaslužene. Je pa m/ enotnih meril, kateri ifl slabšim znanjem lakM k duje v višji razred in b/j Za nas bi bilo neprin*^ žje, če bi še veljali ftf izpiti.« Delo z učenci v ,w srednji šoli se bistven kuje. V osnovni so šute žni posebne pozornost! zličnih oblik pomot • kom ter po njem, v g|j »cvekarje« ni milosti A to je izredno pomeni:u valna vloga pok jevalca v osnov" i dobno službo bi morah tudi v vseh srednjih - i paj z učitelji najbolj sposobnosti in nespeso posameznega učenci l di ni prav, da nekatere šole sprejemajo same njake. Za vse kandidate rali v vseh šolah u\*$e jemne izpite. Tudi uto merila ocenjevanja v o šolah različna. »Drugo, kar pograšaN telji v naši šoli, -govornici, »je tesnejša < učitelji v srednjih šok* vratne informacije o m. uspehu posameznega sicer dobivamo, ne pa ^ uspehu po posameznih metih. Zato bi morali sesti za isto mizo, »o ti, kako delamo eni in Morda učitelji v osno\i lah res preveč učence, morda pa i srednjih šolah /lasti posvečajo premalo z dodatnimi oblikam moči.« h. mM nuj ) treba paziti i Vodnogospodarskem podjetju Kranj: lodnesla pet mostov. Vzrok: neurejeno -Žagarjev s Hotovlje: »Štirideset let že tji pravilno streže; obrežja je treba iske skupščine, dnevi s Fra-jem ogledala ne-ja Sore in njenih fvPoljanski dolini, je Ida je večina lastnikov lob vodotokih v občini vanjem sprejela tako ^ . pospravil ne nalo- tudi primeri, da so ali na vsak način i jo bili nekako neza-veda nisem pričako-pie prvo leto dosežen lumen. Pomembno pa Jttte ljudje počasi začeli 'i kaj pomeni urejeno ittb vodi. Še največ te-zaradi strokovne da je treba vse staro vodi posekati. Po-ftarejši prebivalci so drugačnega mne-ida staro drevje zaradi ie najbolje varuje Vendar je res ravno V takšno drevje se [besedno ujame in se 'aw vrtinci okrog nje-P$» podre, z njim vred pa ' wdi dobršen del zem-i pogosto potem spre-i strugo.« pala sva Pavleta Debe-w domače Žagarjevega 26, za katerega fned potjo izvedel, da aiki zemljišč oziro-pnmer skrbnega a, ki ve, kako se tej rilno streže. »Štirideset let že živim ob vodi. Okrog dva kilometra zemljišča imam ob Sori in Lo-čilnici. Pred dobrimi dvajsetimi leti smo imeli žago in mlin. Danes ju ni več, vendar se še vedno dobro zavedam, da je z vodo tako kakor s cesto. Nenehno je treba paziti nanjo in obrežja pravilno vzdrževati. Noben grm ne sme biti velik. Če je hosta prevelika, ni podmladka, če pa ni podmladka, ima voda toliko večjo moč. Praviloma je vsakih sedem let treba vse grmičevje posekati. Prejšnji odlok je bil na primer čisto skregan z logiko. Določal je, da se velikega drevja ne sme sekati. Jaz pa vem, da je treba visoko drevje posekati čim nižje pri tleh. Le jesen lahko raste 10 do 15 let, ker je to trd les in ima razvejan koreninski sistem. Razen tega pa ne uničuje podmladja. Lahko rečem, da z Vodnogospodarskim podjetjem in Gozdnim gospodarstvom zelo dobro sodelujem. Sam sicer ne morem pospraviti vsega lesa z bregov. Zato ga oddam drugim, pri čemer pa seveda delo skrbno nadzorujem. Tako smo potem zadovoljni vsi; jaz ker imam pospravljeno in pravilno urejeno obrežje, tisti, ki mi to naredijo, pa zato, ker dobijo les za kurjavo.« Franjo Pintar je tudi letos že raznosil pospravilne naloge Franjo Pintar, nadzornik Vodnogospodarskega podjetja Kranj Pavle Debeljak — Žagarjev Iz Hotovlje lastnikom zemljišč ob vodotokih. Samo za potok Hrastnico jih je bilo prek 200. Čeprav je čiščenje obrežij zamudno in naporno delo, velja nasvet, da se ga je treba lotiti čimprej. Že ob prvi večji vodi se tako lahko izognemo nepredvidljivi materialni škodi. A. Žalar Mivčevo kislo zelje Itadivčevi kmetiji v Hrastjah se ukvarjajo fielovanjem jedilnega in semenskega pirja, s prirejo mleka in mesa, že jst let pa tudi s kisanjem zelja — Še ročnega dela »Kmetija je klica-Hsjvi, gospodarsko po-Jjtbilo staro, hiša prav JtUeva in s polja je si-i nekaj dohodka, ven-i iskal dodaten zaslu-t hitreje uresničil na-skozi sem imel ve-elovanjem zelenja-sem z gojenjem če-obneslo. Pred pet-sem poskusil še s zelja,« se spominja Marjan. »Zgradili onske jame, v vsa-gre osem ton zelja, i je bil težak, saj smo ; v kranjski občini le »zeljarji« — posku-Sprva so nam zelje Živila iz Varaždina \, kasneje smo ga pri-na domačih njivah, polja niso najboljša, i je preveč peščena. V nja je premalo vlage, zato zeljnate glave, pridelane na gorenjskih poljih, niso nikdar tako trde kot, denimo, varaždinske. Običajno smo z zeljem posadili en hektar, če je šlo dobro v prodajo, smo nekaj ton glav dokupili še drugod. V najboljših letih smo skisali od 40 do 50 ton zelja, zadnja leta le 20 do 30. Letošnji pridelek je bil zaradi suše polovico manjši. Glave so pričele pokati in gniti, spravilo se je pričelo 14 dni prej kot običajno. Pričakovali smo boljšo ceno. Sedanja, 21 dinarjev za kilogram, je nespodbudna. Os'em odstotkov zaslužka pobere še zadruga, ki z zeljem nima nobenega dela. Odkar se na kmetiji ukvarjamo s kisanjem, smo z Živili dogovorjeni, da pridejo ponj na dom. No, tudi na odkupovalca se včasih VESECU BOJA PROTI ALKOHOLIZMU ližimo pred vzroki f te prej pa vsaj v novembru, ki smo ga teti proglasili za mesec boja proti al-, navadno brez zamegljevanja spre- 0 pojavu, za katerega se sicer stri- 1 je družbeno zlo. Če pa bi morali odnos družbe do alkoholizma, kakrš- ■tfmo enajst mesecev na leto, bi brez iahko izbirali med besedama ravno-m nezainteresiranost. Je to res? Še IfMtimi leti smo imeli precej drugačno lo tega problema, celotna družba se in z usklajeno akcijo spodbudila ce-družbenih dejavnikov. Toda tej plimi ' j d i oseka brezbrižnosti, v kateri ,V sedaj, in na žalost ni znakov, da bi se omenilo. Slavka Šarčevič se kot delavka na Centru za socialno delo v že več kot dvajset let spopada s tem oni. 'im so v Kranju ugotavljali, če Xakcijskim programom boja proti alko-iju kaj premaknilo, pa so žal spoznali, t zelo malo. Zakaj tako? I vsesplošni brezbrižnosti do tega pro-K^. y. tO ne velja le za kranjsko občino, je ^jJkVi pričakovati kakršenkoli napredek. Vavstvo in socialno skrbstvo sta prema- Kako zamenjati stanovanje? Že 'Veste za primer, da je imetnica stanovanja iskala preko malega oglasa interesenta, ki bi bil pripravljen zamenjati njeno trisobno stanovanje, v katerem je živela sama, za primerno eno-sobno stanovanje ali večjo garsonjero? Dobila je kar precej ponudb. Interesente je potem obiskala in se pogovarjala z njimi. Po enem letu je ponovno dala oglas, a tokrat so se interesenti sami oglasili pri njej. Tako se je po naključju srečala s človekom, s katerim se je že leto dni dogovarjala (sporazumevala) za zamenjavo. Interesent je bil že ogorčen, ženica pa se mu je opravičila, da ji je v tako velikem stanovanju pač dolgčas, da zelo rada malo poklepeta, spije kakšno kavico in na ta način preživlja svojo jesen. Rada ima družbo, stanovanja da pa za nobeno ceno noče zamenjati. Zgodba je resnična, vendar smo jo uporabili zgolj zaradi teme: kako je danes moč zamenjati stanovanje. Glede na strmo naraščanje stroškov ogrevanja (posebno v stanovanjih s centralnim ogrevanjem) in postopnega prehoda na ekonomske oziroma stroškovne stanarine lahko slej ko prej pričakujemo, da bo porasel tudi interes za zamenjavo stanovanj. Kakšen je pravzaprav postopek v zvezi s tem, smo se pozanimali pri ERNESTU MI- KOLETIČU na strokovni službi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj. »V kranjski občini imamo za zdaj sorazmerno malo primerov, ko je prišlo do zamenjave stanovanj. Na leto obravnavamo kakšnih deset interesentov, kar pa seveda ne pomeni, da želja morda ni več. Večkrat namreč sprašujejo po telefonu, kako je moč stanovanje zamenjati, vendar se večina potem ne oglasi več oziroma se ne poda v ta postopek.« »JE MORDA TA POSTOPEK PREVEČ ZAPLETEN?« »Načelno in praviloma pravzaprav ne, lahko pa se seveda zaplete. Normalna in najhitrejša pot je, da se imetnik stanovanja s pismeno vlogo obrne na stanodajalca oziroma lastnika stanovanja, ki je lahko organizacija združenega dela ali samoupravna stanovanjska skupnost. Posebno v večjih organizacijah združenega dela, ki imajo običajno tudi večji stanovanjski fond, je lahko včasih takšna zamenjava dokaj hitra. Druga pot je, da interesent sam najde lastnika oziroma imetnika stanovanja, ki je pripravljen izvesti zamenjavo. Če sta stanodajalca oziroma lastnika njunih stanovanj različni delovni organizaciji, morata interesenta za zamenjavo najprej dobiti njuno soglasje. To pa včasih ni tako lahko, ker se stanodajalci oziroma lastniki stanovanj iz najrazličnejših razlogov težko odločijo o tem zaradi (običajno) številnih nerešenih stanovanjskih problemov v svoji delovni organizaciji. Kadar gre za primer, da je lastnik stanovanja oziroma stanodajalec Samoupravna stanovanjska skupnost, mora vsakdo, ki želi zamenjati stanovanje, oddati vlogo strokovni službi v Domplanu in sicer referentu za solidarnostni sklad (in bivši občinski fond). Vlogo potem preuči odbor za solidarnost in če obstajajo pri interesentu materialni pogoji za manjše ali večje stanovanje, kot mu je dodeljeno na prioritetni listi, in če se najde skupni interes, se običajno lahko brc~ zapletov opravi zamenjava. Seveda je tudi v takšnem primeru treba dobiti .soglasje od nasprotne stranke oziroma imetnika stanovanjske pravice. Ernest Mikoletič Pogosto pride do težav takrat, kadar kdo želi zamenjati manjše stanovanje za večje. Če se izkaže možnost, mora seveda interesent prispevati lastno udeležbo za razliko v kvadratnih metrih. Če pa gre iz večjega v manjše ali enako stanovanje, lastne udeležbe ne plača. Vendar je težava večkrat v tem, da pravzaprav ni takih, ki bi bili pripravljeni iti iz večjega v manjše stanovanje.« »KAJ PA V PRIMERIH, KO JE NEKDO SAM, PA IMA TRISOBNO STANOVANJE OZIROMA VEČJE, KOT TO DOLOČAJO NORMATIVI?« »Že zdaj zakon o stanovanjskih razmerjih v 59. členu govori o tako imenovani obvezni zamenjavi. V kranjski občini bomo prav kmalu začeli z akcijo prav na podlagi tega določila, ki pravi, da je družine oziroma imetnike stanovanjske pravice, ki bivajo v solidarnostnih oziroma občinskih stanovanjih, pa njihova površina dvakrat presega pripadajočo po veljavnih normativih, možno obvezno preseliti. Trenutno bi težko rekel kaj več O tem, razen morda to, da takšni primeri v Kranju so, da pa jih vsaj kolikor vemo za zdaj, ni veliko.« A. Žalar razjezimo, ker nam pripelje umazane čebričke.« KadiVčevi resno razmišljajo, da bi prenehali s pridelovanjem in kisanjem zelja. Ne zaradi cene ali skromnega letošnjega pridelka, bolj zavoljo-napornega in pretežno ročnega dela. Gospodar Marjan in ostali družinski člani so se v zadnjih letih, ko so gradili hišo in hlev ter zbirali denar za nakup kmetijskih strojev, dobesedno zgarali. Otroci so še premajhni, da bi lahko izdatneje pomagali. Pravijo, da so si po vsem tem zaslužili nekaj počitka. To še zdaleč ne bo odmor v pravem pomenu besede, le živini in krompirju bodo namenili več pozornosti. »Za sajenje sadik in ribanje zeljnatih glav imamo stroj, medtem ko je vse ostalo delo ročno. Najhuje je julija, v največji poletni pripeki zelje okopavati, se pripogibati in ruvati plevel. Podobno je pri spravilu — vsako glavo posebej je treba odsekati, jo očistiti in izvrtati iz nje štor, šele potem gre v stroj za ribanje. Ni lahko premetati 24 ton zelja, kolikor ga gre v vse tri jame, ga poravnati in dobro potlačiti. Še težje je prekladati betonske plošče, s katerimi nazadnje obtežimo zelje,« razlaga gospodar in poudarja, da mu pri delu priskočijo na pomoč tudi sorodniki, sosedje in vaščani. Živila prodajajo Kadivčevo kislo zelje po gorenjskih trgovinah, obratih družbene prehrane, tovarniških menzah. Nikdar se jim doslej še ni po- kvarilo — tudi takrat ne, kadar ni šlo najbolje v prodajo in so ga obdržali preko poletja. V čem je skrivnost uspeha? »V doslednosti pri delu, v pravilnem soljenju (1,8 do 2 kg soli na 100 kg zelja), zadostni obtežbi (20 kg na 100 kg zelja), v hitrem spravilu (jamo je treba napolniti v štirih urah) ter v rednem menjavanju vode na zelju in čiščenju obtežb,« pribije gospodar. Zanimivo je, da so pred leti Kadivčevi imeli težave s prodajo kislega zelja, medtem ko je zadnja leta po njem veliko večje povpraševanje. Je to posledica zategovanja pasu (padanja delavčevega standarda) ali prepričevanje zdravnikov, da je zelje zelo zdravo živilo? C. Zaplotnik lo, sta le vezna člena v vsej družbeni verigi, ki pa ni sklenjena, zato tudi učinka ni. Zato so naša prizadevanja bolj podobna gašenju raz-plamtelega požara.« Pred kakimi desetimi leti je bil odnos do alkoholizma precej drugačen, mar ne? »Poznali so se rezultati povezanega dela med organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi, socialnimi službami, zdravstvom, družbenopolitičnimi organizacijami, milico, pravosodjem, sredstvi javnega obveščanja itd. Mislim, da je bilo takrat veliko narejenega za osveščanje ljudi o tem, kaj je alkoholizem, zakaj ga je treba preprečevati. To se je tudi poznalo pri našem delu, več alkoholikov se je odločalo za zdravljenje, nadaljevalo rehabilitacijo v klubih zdravljenih alkoholikov, se spet zaposlilo. Zdaj je vse težje, pa ne le pripraviti človeka, ki je zaradi alkoholizma do vratu v težavah tako v družini kot na delu, pač pa ga je tudi težko vključiti v zdravljenje in kasneje spet zaposliti. Manjka terapevtov, klubi životarijo, vse manj jih je, člani so prepuščeni bolj svoji iniciativi« Kaj so po vašem mnenju najhujše posledice alkoholizma? »Brez dvoma se poznajo v družini. Največ razvez je prav zaradi alkoholizma, najhujše posledice razbite družine pa nosijo otroci. Če puščamo neprizadeto alkoholika, da drsi na vsej črti navdol, se to ne pozna le pri njem samem, na njegovem zdravju, pač pa tudi pri delu, a najbolj pri družini. Na žalost medicina še ni odkrila vzroka, zakaj nekdo postane alkoholik, drugi pa ne. Vse, kar lahko storimo, je /atO le OSVescanjt: ijuuj, ua amuuui iuiiku vodi v telesno in duševno odvisnost z vsemi posledicami.« Ali smo potem glede uživanja alkohola nevzgojeni in neosveščeni? »Tako je. Alkohol je prisoten povsod, samo .navodila za uporabo' nima. Enostavno ga ne znamo uživati, ne poznamo kulture pitja. Jutranja prepoved točenja je sicer del vzgoje, toda kaj, ko je to poleg prepovedi reklamiranja skoraj vse. Alkohol se toči že vinjenim, mladoletniki pijejo v lokalu mrzel čaj, kar je kok-ta z rumom, pijemo, kadar vozimo, na delovnem mestu, pijemo za veselje, žalost, za rojstvo, za smrt. Prepovedi niso prava pot, to se je že marsikje izkazalo, pač pa bi morali z vzgojo od mladih nog vcepljati vsem odnos do pitja. To, kar zdaj delamo, je le vzdrževanje in večanje armade zasvojenih z alkoholom.« Če tako slabo preprečujemo zasvojenost z alkoholom, ali vsaj znamo dobro zdraviti posledice? »Ne, ne poznamo stoodstotno zanesljivih metod zdravljenja alkoholika. Vendar menim, da je uspeh že to, če alkoholik za krajši ali daljši čas, izjemoma seveda za vedno, preneha piti ter š tem zaustavi svoj propad in tudi propadanje družinskih odnosov, ohranja vsaj deloma Svojo delovno sposobnost, daje in prejema od družbe. Toda vse to, kar lahko zdaj nudimo, je le pomoč že zasvojenim, preprečevanja, da bi do takšnih posledic sploh ne prišlo, pa je žal premalo. To, kar imamo sedaj, je le stopicanje na mestu, v primerjavi s prizadevanji pred leti pa celo korak nazaj.« L. M. O L A 8 10. STRAN ŠPORT, REKREACIJA PETEK, 11. NOVEMBRA Hokej v Kranju — da ali ne? Hokejski klub Triglav je za letošnjo tekmovalno sezono prejel od telesnokulturne skupnosti 450 tisočakov, kar bi ob 4000 dinarjev za vsako uro uporabe drsališča na Gorenjskem sejmu zadostovalo le za dober mesec vadbe in tekmovanj pionirske, mladinske in članske ekipe — Slejkoprej se bo treba odločiti: ali zagotoviti ho kejistom možnosti za vadbo in nastope ali reći — Kranj hokeja ne potrebuje Kranj — Hokejisti kranjskega Triglava so se po dolgih letih brezdom-stva, treniranja v poznih večernih in nočnih urah v Ljubljani in na Jesenicah ter nastopanja pred »tujim« občinstvom razveselili pobude Gorenjskega sejma, da s podporo združenega dela zgradi v Kranju večnamensko dvorano z drsališčem. Dvakrat so doslej že postali prvaki druge zvezne lige in si izborili vstop v prvoligaško druščino, obakrat so morali mesto prepustiti drugim. Ko je bilo drsališče pred dvema letoma nared, so kranjski igralci upali, da so s tem že zagotovljene možnosti za razmah hokeja v gorenjskem središču. Pričeli so načrtno in organizirano delati z mladimi; ustanovili so hokejsko šolo, ki je vedno dobro obiskana, ter osnovali pionirsko in mladinsko ekipo. V predvidevanjih so se ušteli. Po začetnih peripetijah so že domala obupali, nameravali so sklicati tiskovno konferenco in javnosti povedati, da raz-puščajo klub zato in zato .. . Zaradi obljub, da bo kmalu bolje, so se ponovno zapodili za črnim ploščkom. Toda ostalo je po starem, nič se ni spremenilo, hokej še naprej ostaja pastorek. V soboto se je s tekmo medrepubliške slovensko-hrvatske lige Triglav : Ina pričela hokejska sezona v Kranju. Triglavani so prvo srečanje izgubili. Nikogar ne krivijo za poraz, igrali so zmedeno in premalo organizirano. Bolj kot poraz jih skrbi, do kdaj bodo še lahko vadili in igrali na kranjski ledeni ploskvi Zakaj? »V Kranju hokej ni med prednostnimi športnjmi panogami, čeprav bi to po rezultatih in možnostih razvoja vsekakor zaslužil. Še vedno ostaja kot rekreativna dejavnost. Od telesnokulturne skupnosti smo dobili za letošnjo tekmovalno sezono 450 tisočakov. Ta denar bo ob postavki 4000 dinarjev za vsako uro uporabe drsališča na Gorenjskem sejmu zadostoval le za dober mesec vadbe in tekmovanj pionirske, mladinske in članske ekipe ter za dejavnost pionirske hokejske šole. Z upravljalcem drsališča še vedno nismo podpisali pogodbe, ker bi za njeno uresničevanje potrebovali okrog tri milijone dinarjev. Pokroviteljstva si v sedanjih gospodarskih razmerah ne moremo omisliti, od delovnih organizacij pa nas izdatneje podpirata le Ljubljanska banka in Planika. Ob nezavidlji vem gmotnem položaju ne moremo plačevati Gorenjskemu sejmu in resno nas skrbi, kdaj nam bo upravljalec zaprl vrata drsališča. Bo takrat tudi ko- Nezavidljiv položaj žičničarjev Izgube, omejeno vzdrževanje in naložbe ... »Nemogoče je pričakovati, da bi žičničarji s .socialnimi cenami' smučarskih kart krili vse izdatke obratovanja in ob tem privarčevali še kaj za naložbe,« poudarja Boris Čebulj, predsednik izvršnega odbora slovenske poslovne skupnosti za žičnice. Radovljica — Po več letih dogovarjanja in priprav so slovenski žičničarji letos spomladi, po klavrni in s snegom pičli zimi, ustanovili poslovno skupnost za žičnico, v kateri je 18 upravljal-cev smučišč — turistično-gostinskih organizacij, telesnokulturnih skupnosti m organizacij s področja prevozništva in prometa. Kasneje naj bi skupnost prerasla ropubliške meje in postala organizacija vseh jugoslovanskih žičničarjev. »Z ustanovitvijo skupnosti /elimo doseči, da bi upravljalci smučišč enotno in usklajeno nastopali pri razreševanju problemov, določanju cen, načrtovanju dolgoročnega razvoja, prodaji storitev na turističnem trgu . . . Končni cilj je boljša organiziranost, s tem pa tudi. kva'itetnejša ponudba,* poudarja Boris čebulj iz Radovljice, predsednik izvršnega odbora poslovne skupnosti za žičnice Slovenije. »Žičničarstvo ima pri nas položaj gospodarske dejavnosti. Nemogoče je pričakovati, da bi s »socialnimi cenami« smučarskih kart krili vse izdatke obratovanja in ob tem še kaj privarčevali za naložbe. Da, v preteklih letih je bilo to mogoče. Posojilni pogoji so bili ugodni, imeli smo srečo s snegom in tudi v delovnih organizacijah je bilo SPORT OB KONCU TEDNA Rokomet — V tekmi osmega kola druge zvezne lige se bodo rokometaši-ce Alplesa pomerile v soboto ob 20. uri v športni dvorani Poden v Škofji Loki z ekipo Trogirja. Igralci Jelovice gostujejo v Dubrovniku. V moški republiški ligi bo tržiški Peko v nedeljo ob 10.30 igral na domačem igrišču z ekipo Minerve. V enakem ženskem tekmovanju bo v nedeljo ob 9.30 gorenjski derbi Peko : Duplje. V drugi moški republiški ligi se obeta v nedeljo ob 10. uri zanimivo srečanje med Preddvorom in roko-metaši iz Črnomlja. Žabničani gostujejo v Kočevju, tretji gorenjski predstavnik v ligi, ekipa Križ, pa bo v nedeljo ob 10. uri igrala na domačem igrišču z rokometaši Donita. — J. Kuhar Hokej — V nadaljevanju državnega prvenstva se bodo jeseniški hokejisti pomerili v soboto ob 18.30 v dvorani pod Mežakljo z beograjskim Partizanom. Igralci Kranjske gore gostujejo v Beogradu pri ekipi Crvene zvezde. — J. Rabič Kegljanje na ledu — Pod pokroviteljstvom ekipe Krivec se bo v nedeljo, 13. novembra, ob 7. uri pričel na ledeni ploskvi pod Mežakljo mednarodni turnir v kegljanju na ledu. Nastopile bodo ekipe iz Avstrije, ZRN in Jugoslavije. - J. Rabič Košarka — V prvem kolu slovenske območne lige se bodo košarkarji Jesenic pomerili jutri, 12. novembra, ob 19.30 v telovadnici Železarskega izobraževalnega centra na Jesenicah s košarkarji Mirne. — J. Rabič Namizni tenis — V Begunjah se bo jutri ob 8. uri pričel prvi del tekmovanja v gorenjski namiznoteniški ligi. Nastopilo bo osem ekip —- Murova, Jesenice, Križe, Triglav, Sava, Gumar, Kondor in Mošnje. — J. Starman več razumevanja za razvoj smučišč. Lanska s snegom skromna zima in zaostrene gospodarske razmere so žični-čarje postavile v nezavidljiv položaj. Vsa večja gorenjska smučišča imajo izgubo — Krvavec, Kobla, Zatrnik in celo Kranjska gora, čeprav ima močno »zaledje« hotelov in tujih gostov. Če bo tudi letošnja zima enaka ali podobna ianski, se bodo žičničarji kopali v deset in večmilijonskih izgubah. Sneg pa bi moral pasti že ob koncu novembra ali v začetku decembra, da bi vsaj delno ublažili posledice lanske zime.« Zima je nu pragu — kaj je novegu na gorenjskih smučiščih? »Razumljivo je, da so žičničarji spričo izgub ali skromnega dohodka opravili le nujna popravila in zamenjali nekatere dele. Vzdrževalna dela so močno omejili, vendar ne toliko, da bi bila ogrožena varnost. Upravljalci smučišč so imeli veliko težav pri pridobivanju deviz za nakup tujih nadomestnih delov. Primanjkovalo pa je tudi domačih delov — ležajev, sider, oblog in tesnil, nekateri od njih so se od lani tudi petkratno podražili. Hiter razvoj smučišč v zadnjih letih se je zaradi gospodarskih razmer in skromnega izkupička lanske zime ustavil — gorenjska smučišča bodo letos pričakala zimo brez omembe vrednih novosti.« Žičničarji so v izgubah, cene so sproščene. Mar to pomeni, da se bodo prevozi z vlečnicami in sedežnicami podražili bolj kot druga leta? »Cene smučarskih kart bodo letos od 260 do 350 dinarjev, najdražje bodo na Krvavcu, Voglu in v Kranjski gori. Odločili smo se le za 20-odstotno podražitev, čeprav izračuni kažejo, da bi izdatke obratovanja pokrili šele s cenami med 400 in 700 dinarji (odvisno od smučišča). Z večjimi podražitvami bi namreč zanesljivo razredčili vrste pred žičničnimi napravami. Še naprej bodo veljali popusti za člane Smučarske zveze Slovenije, organizirane skupine in tekmovalce ter nižje cene za večdnevne karte. Gmotni položaj pa nas bo morda že prihodnje leto prisilil, da bomo ukinili te ugodnosti in na ta način pridobili več kot petino prihodka. Že lani je za goste v hotelih radovljiške občine veljala enotna karta za smučišča na Voglu, Kobli in Zatrniku, letos se tem trem pridružujeta še Pokljuka in Soriška planina. Sezonska smučarska karta, ki jo je uvedla poslovna skupnost, velja letos za vsa slovenska smučišča, stane pa 15 tisoč dinarjev.« Žičničarji se samo od prodaje kart ne boste preživeli. Kaj predlagate? »Že pred leti smo skušali za upra-vljalce smučišč uveljaviti poseben družbeni položaj, vendar v tem nismo uspeli. Zdaj smo v skupnosti napravili program, po katerem naj bi sredstva za razvoj smučišč prispevali tudi cestna skupnost (za vzdrževanje cest in parkirišč), telesnokulturna skupnost, turistično-gostinske organizacije in ostalo združeno delo občine in republike. Druga možnost za izhod iz sedanjih težav je znatna podražitev smučarskih kart. To bi imelo nezaželene posledice, saj bi smučanje verjetno postalo le rekreacija občanov z višjim standardom. Tega pa si vsekakor ne želimo.« C. Zaplotnik nec hokeja v Kranju ali ne?« je vprašanje, ki si ga zastavlja Janez Valant, vršilec dolžnosti predsednika Hokejskega kluba Triglav. Ob tako črnogledi prihodnosti igralci zgubljajo voljo do treninga, neurejene razmere se odražajo tudi v kakovosti igre. »Cilju, osvojitvi prvega mesta v medrepubliški ligi in si zagotoviti nastop v prvi ligi, smo podredili letošnje priprave,« poudarja Zdravko Sajovic, trener in igralec članskega moštva. »Od maja do srede oktobra smo imeli 70 kondicij-skih treningov, vmes smo bili še par dni v Italiji — izdatke so nam krili gostitelji — in v Trebiču na Češkoslovaškem. Po povratku smo pričakovali, da bo ledena ploskev nared že drugi novembrski dan, vendar niti v petek še nismo bili gotovi, ali bo naslednji dan srečanje z Ino. Vsi naši tekmeci so v veliki prednosti, saj imajo za sabo že poldrugi mesec vadbe na ledu. Mi smo na kranjsko ledeno ploskev stopili par ur pred tekmo. V enakem položaju sta tudi pionirska in mladinska ekipa. V soboto se prične njihovo prvenstvo, šele ta teden pa so pričeli z vadbo ... Če nam že uspe uvrstitev v prvo ligo, se bomo soočili z novim problemom. Kranj odpre vrata drsališča šele v začetku novembra, hokejska sezona pa se prične že oktobra.« Hokej spravlja v nezadovoljstvo ne samo igralce in klubsko vodstvo Triglava, ki je po malem že sito pritiskanja na kljuke različnih ustanov, temveč tudi delavce Gorenjskega sejma. »Devetdeset odstotkov zaposlenih v kranjski občini je prispevalo denar za izgradnjo drsališča z namenom, da bi omogočili zimsko rekreacijo čim večjemu številu občanov. Samoupravni sporazum, ki smo ga podpisali, nikjer ne omenja tekmovalnega športa,« pravi Franc Ekar, direktor Gorenjskega sejma. »Rekreacija ima prednost, toda to ne pomeni, da zapiramo vrata hokejistom Triglava. Le tako kot ostali klubi, denimo Jesenice, Kokrica, Bitnje in Naklo bodo morali redno plačevati uporabo ledene ploskve. Zaračunavamo štiri tisočake na uro, medtem ko izračuni kažejo, da je polna cena za uro drsanja 25 tisoč dinarjev, za tekmo 35 in za čiščenje tribun 20 tisočakov. Ne želimo, da bi v Kranju tako kot upravljalci ljubljanske hale Tivoli, ime i večdesetmili'onske izgube. Lan, so bih pri nas izdatki obratovanja drsahsca 6,6 milijona dinarjev večji od pr,hod_ kov Razliko je kril Gorenjski ifjom, W pa s. ne more privoščiti, da bi igral vlogo »socialne ustanove«. Sejem je delovna organizacija in druzbenopontiCna skupnost zahteva od njega tudi dobro gospodarjenje.« Interesi se očitno razhajajo gospodarstveniki in športniki ne bode. našli skupnega jezika. Telesnokultune organizacije. Socialistična zveza, -svet uporabnikov večnamenske dvorane Gorenjski sejem in hokej.sk, klub se bodo morali slejkoprej dogovoriti in odločiti - zagotoviti Triglavu možnosti za vadbo in nastope ah reci -Kranj hokeja ne potrebuje^^^ Na drsališče s popolno opremo Kranj — Ni dovolj, da si na rame obesite drsalke in se odpravite na drsališče. S tako pomanjkljivo opremo vas morda redar na kranjskem drsališču sploh ne bo pustil na ledeno ploskev. Zakaj? Pri padcih je velika nevarnost, da vam kdo od drsalcev nehote zapelje čez prste ali prizadene kakšno drugo poškodbo. Zato se ravnajte po navodilih, v katerih piše, da je obvezna uporaba rokavic, kape in primernega (toplega) oblačila. Otroci, mlajši od sedmih let, morajo biti v spremstvu izkušenih drsalcev. Bržčas pa. ni treba posebej omenjati, da je prepovedano divjanje (lovljenje, skakanje) ter posedanje na zaščitni ograji. 1E ODBOJKA Tekmovanje tržiških odbojkarjev Tržič — Odbor za športno rekreacijo pri tržiški telesnokulturni skupnosti-bo letošnjo zimo pripravil odbojkarsko ligaško tekmovanje v dveh skupinah. V A ligi bo merilo moči osem najboljših ekip lanskega prvenstva — Prosve-ta, Podljubelj, Petrol, RK Peko, Koprive, Blue racersi, Peko in Karantanci. V B ligi bodo nastopile ekipe, ki se bodo za tekmovanje prijavile še danes, 11. novembra, v pisarni TKS (Bračičeva 4). Zvečer ob 18. uri bo že žrebanje parov in sestanek vodij ekip, v B ligi pa se bodo glede na število prijavljenih ekip še dogovorili o načinu tekmovanja. Prve tekme bodo odbojkarji odigrali v sredo, 16. novembra. Ekipe iz prve skupine bodo igrale v telovadnicah osnovnih šol na Bistrici in v Krizah, ostale pa v šoli heroja Grajzerja na Zalem rovtu. Zmagovalec B lige bo v prihodnjem prvenstvu zamenjal zad-njeuvrščeno ekipo v A ligi. J. Kikel Peter Kalan tekmuje že enajsto leto, sprva za Olimpijo in DomiakiJ^ škofjeloški Partizan. Letos se je približal osebnim rekordom, doseznm^1 sedmimi leti; takrat je v sunku dvignil 105 kilogramov in t- potem6 Foto: C. Z. Med dvigalci uteži Škofjeloški Klepci in Krpani j Pred štirimi leti so v škofjeloškem TVD Partizan ustanovili ^ koatletsko sekcijo, v soboto so se njeni člani z drugim na kvalifikacijah v Beogradu uvrstili v prvo zvezno lego, S/ nija ima po petih letih spet svojega predstavnika v naj)V tekmovanju. Škofja Loka — Dva dni po končanem tekmovanju, v ponedeljek zvečer, so se Peter Kalan, Slavko Fojkar, Janez Sušnik, Zdenko Vrbinc, Jože Sat-ler, Rajko Pire, Janez in Borut Bobnar, Darko Polajnko in ostali spet zbrali na treningu v mali dvorani na Podnu. V prostoru je vladala popolna tišina, kakršno je moč ustvariti le ob zavzeti vadbi. Dvigalci so si podajali Elanove ročke, bolj ali manj obremenjene z utežmi. Petrove mišice so se napele, tako da je bilo mogoče razlikovati domala vsako vlakno, še stisk, zob in ročka se je dvignila nad glavo. Telo se je upogiba-lo in ko so mišice popustile, je ročka z vso silo treščila na tla. Za njim je poskusil Slavko, izkušen dvigalec, ki je svojo tekmovalno pot pričel pred dvanajstimi leti v Olimpiji in nadaljeval v Domžalah. Ročki je dodal še nekaj kilogramov, široko razkoračil noge in kot Krpan svojo kobilico dvignil utež najprej do brade, nato pa mojstrsko še nad glavo . . . Mlajši tekmovalci dvignejo na vsakem treningu do 10 ton uteži, kar ustreza 200 vrečam cementa, starejši do 15 ton. Darko Polajnko — up šfo težkoatletov. Slavko Fojkar, trener in dvigalec uteži. »Tekmovalci, ki smo nekdaj nastopali pri drugih klubih, smo pred štirimi leti dali pobudo za ustanovitev težkoat-letske sekcije pri TVD Partizan Škofja Loka,« pravi Slavko Fojkar, trener in dvigalec, letošnji slovenski članski prvak v kategoriji do 100 kilogramov, z osebnimi rekordi — 130 kilogramov v potegu in 165 kilogramov v sunku. »Prvi dve leti, ko smo nastopali v slovenski ligi, smo bili zadnji. Medtem smo v sekciji vzgojili nekaj odličnih mladih dvigalcev. Lani smo bili že prvaki lige in letos smo ta uspeh ponovili. Na kvalifikacijah smo računali, da bomo zasedli prvo ali drugo mesto, sicer v Beograd sploh ne bi odpotovali.« V štirih letih se je povsem neznana težkoatletska sekcija iz Škofje Loke s skromnimi sredstvi prebila med devet najboljših jugoslovanskih ekip. Slovenija je po petih letih spet dobila predstavnika v prvi zvezni ligi. V vrsti škofjeloških-dvigalcev uteži je trojica letošnjih republiških prvakov — ob Fojkar-ju je to uspelo še Borutu Bobnarju in Polajnku. Vrbinc, Janez Bobnar in Pire so ostali na drugi stopnici zmagovalnega odra. Četverica je zmagala na mladinskem slovenskem prvenstvu, Polajnko je bil drugi na državnem mladinskem prvenstvu, Borut Bobnar tretji, njegov brat Janez šesti... Še ne 17-letni Darko Polajnko tehta gramov, v sunku pa dvigne petam mov več od svoje dvakrata*« (135 kg), v potegu 100 kilograaaf kvalifikacijah v Beogradu je73 riji do 67,5 kilograma postavaj? pubiiska članska rekorda, v a*; biatlonu, v potegu mladinskaj«.!* republiške rekorderje se je vpaa'v 16-letni Janez Bobnar. Ker daf uteži dosegajo najboljše remi« 25 letih, je pred mladimi škotjtMt' tekmovalci še obetavna prihoda*, seveda, če bodo vsaj tako zavaef li kot v pripravah na kvalifikacij Dviganje uteži je lep. čepr» mladimi ne take privlačen šport' movalci ga poznajo tudi podnajr saj se pogosto ne bojujejo na ročki, temveč tudi z lastim« > grami. Janez Sušnik si bo dote pomnil nastop v Beogradu. §tr, pred tekmovanjem je ime! < -. grame preveč, da bi lahko nassr svoji kategoriji Hujšal je, str«*/ vendarle je natančna tehtnici p* la dva dekagrama preveč Že marca se bo pričelo teka*W' prvi zvezni ligi. Dvigalci pričakaj^ da bo v mestu pod Lubnikom dev,\ "* zumevanja za njihove nastop C. Zapfcs> Začetni tečaj dviganja uteži Škofja Loka — Težko«**? sekcija, ki deluje pri TVD Ptuta* Škofja Loka, prireja začetr. ;;\. dviganja uteži. Prijave spre^ vsak ponedeljek in petek v mm* bru od 18. do 20. ure v spa rani Poden. Rekreacija za kegljate Kranj — Zveza telesnokuhanufcf' ganizacij Kranj — komisija n itdf nje bo tudi letošnjo zimo priprti** tekmovanje ženskih in moških k*/ ških ekip iz krajevnih skupnesu. t.y nizator sprejema prijave do 20. *\V bra na naslov — ZTKO Kranj. StaV Žagarja 27. ali po telefonu 21 , 11. NOVEMBRA 1983 KRIŽANKA, BANKA SPOROČA, KINO, NOVO V KINU 11. STRAN GLAS Imate prihranke v devizah, ki jih želite || čimbolj smotrno porabiti? S prodajo deviz Ljubljanski banki si zali gotovite poleg dinarske protivrednosti pri veljavnem tečaju, še gotovinsko posojilo v enakem znesku. Posojilo boste dobili po 18 % letni obrestni meri in ga vračali v enakih mesečnih obrokih. Najdaljša doba vračanja je 5 let. Višina kredita in doba vračanja sta odvisni od vaše kreditne sposobnosti. Dodatne informacije boste dobili v vseh enotah Ljubljanske banke. Temeljne banke Gorenjske. /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske J NOVO V KINU Junak madžarske drame Čas se je ustavil je Dini, učenec budim-ptiumske gimnazije v drugi polovici šestdesetih let. Pravzaprav doživlja razburkane čase: razčistiti mora s svojim doraščanjem, s prete-k^aijo svojega očeta, z okolico, s svojo ljubeznijo do Magde. Odločilen :phv\ianj trna očetov kolega, ki mu svetuje čim več molčati in biti v življenju previden, kajti vsi ljudje so neke vrste »špiclji«. Eksistence mladostnih prijateljev so kaj klavrne kot tudi njihova perspektiva: del te lahko že vidimo na koncu filma — vse je omejeno, nadzorovano, - jravega življenjskega soka, ki ga lahko daje le svoboda gibanja, govora, ravnanja... Ameriški pustolovski film Lov do smrti je posnet po resnični zgodbi o lovu na »norega traperja« in se dogaja v kanadskih hribih, spopad moža, ki vodi zasledovalce, in »plena«, se nenadoma spremeni t pomoč beguncu. V glavnih vlogah igrajo Lee Marvin, Charles Bron-ton in Angie Dickinson. PODZEMNI MONTREAL je napet kriminalni spektakel, prepleten z vratolomnimi avtomobilskimi vožnjami. Vodja detektivov dobi najtežjo nalogo v svojem življenju: odkriti mora morilca svoje se- V** • • » - /. i . - 'i i- i . » : i i ( * u i i i t V .(. • i --i—-S--■ ,)_I_i-(-1_' DEŽURNI VETERINARJI od 11. do 18.11.1983 za občini Kranj in Tržič Dr. CEPUDER BOGDAN, dipl. vet., spec., Kranj, Kaju-hova 23, tel.: 22-994 LOKAR FRANC, dipl. vet., Kranj, Žanova 12, telefon: 23-916 za občino Škofja Loka HABJAN JANKO, dipl. vet., Žiri, Polje 1, tel.: 69-280 KRIŽNAR MIRO, dipl. vet., Godešič 134, tel.: 62-130 za občini Radovljica in Jesenice PAVLIC FRANC, dipl. vet., Zasip, Stagne 24, tel.: 77-639 Dežurna služba pri Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, tel.: 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. NAGRADNA KRIŽANKA ISKRA TELEMATIKA Industrija za telekomunikacije in računalništvo Kranj, n. sol. o. Komisija za kadrovske zadeve Delovne skupnosti skupnih služb objavlja prosta dela in naloge v Tehnološki proizvodni službi: VODJE TEHNOLOŠKE PROJEKTIVE Pogoji: — visokošolska izobrazba tehniške smeri, — najmanj 2 leti izkušenj na področju projektiranja tehnoloških procesov, — znanje angleškega ali nemškega jezika Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov Iskra Telematika Kranj, Kadrovska služba, Savska loka 4, Kranj. Rešitev nagradne križanke t dne 4. novembra: solist, trikot, roler, Božidar, Jaka, Azi, Tagore, MM, rokav, Ike, platno, oro, OC, oranje, UV, Psalter, rabat, Li, Ajas, senca, Stavanger, OT, Nil, Eli, svetovanje, tok, Nantes. Prejeli smo 139 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (150 din) prejme Zoiija škulj, Jesenice, C. revolucije 7, 2. nagrado (120 din) prejme Štefka Mihelčič, Kranj, Va-ljavčeva 12, 3. nagrado (100 din) prejme Iva Slapar, Kranj, Koroška 14. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitve pošljite do 16. novembra do 9. ure na naslov: ČP Glas Kranj, Moša Pija-deja 1, 64000 Kranj, oz. oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 150 din, 2. nagrada 120 din in 3. nagrada 100 din. KINO KRANJ CENTER 11. novembra, amer. barv. vojni film na zahodu nic novega ob 16., 18. in 20. uri 12. novembra, amer. barv. vojni film na zahodu nič novega ob 16. in 18. uri, nem. barv. erot. film sest svedinj v internatu ob 20. uri, amer. barv. krim. film podzemue montreala ob 22. uri 13. novembra franc. barv. risani film srečni lukec in bratje d alton ob 10. uri, amer. barv. pust. film pobeg iz alcatraza ob 15. uri, amer. barv. vojni film na zahodu nič novega ob 17. in 19. uri, premiera amer. barv. filma lov do smrti ob 21. uri 14. in 15. novembra premiera madiar. barv. drame čas se je ustavil ob 16.. 18. in 20. uri 16. novembra amer. barv. krim. film podzemue montreaia ob 16., 18. in 20. uri 17. novembra amer. barv. pust. film lov do smrti ob 16. uri, amer. barv. komedija vse, kar ste vedno hoteli vedeti o seksu ob 18. in 20. uri KRANJ STORŽlC //. novembra »tov. bum film rdeči boogie ali kaj ti je deklica ob 16. in 18. uri, amer. barv. film COCO CUANEL ob 20. un 12. novembra amer. bari', film okta-gon ob 16.. 18. in 20. un 13. novembra hongk. ban: film na zmajevi poti ob 14. uri. nemški barv. erot. film sest svedinj v internatu ob 16. in 18. uri. premieru hongk. barv. filma zen kwun do v parizu ob 20. uri 14. in 15. novembra hongk. barv. film zen KUf.V do v parizu ob 16.. 18. in 20 uri 16. novembra hongk. barv. film bruce lee - super zvezda ob 16.. 18. n, 20. un 17. novembra amer. ban\ krim. film podzemue montreaia ob 16.. 18. in 20. un trZiC 12. novembra franc. ban: nsani film srečni lukec is bratje daltos nb 16. uri, amer. ban: film projekt umor ob 18. in 20. uri. amer. ban: film coco chanel ob 22. uri , 13. novembra amer. barv. film okta-gon ob 15. u rt, amer. barv. akcij, film PROJEKT umor ob 17. un. amer. barv. film COCO CHANEL ob 19. uri, premiera hongk. ban: filma orožje proti ugrabi i El jem ob 21 ur, 14. novembra amer. ban\ komedija vse, kar ste vedno želeli vedeti o seksu ob 17. in 19. uri 15. novembra hongk. bani film BRUCE LEE - SUPER ZVEZDA ob 17. in 19. uri 16 in 17. novembra amer. barv. vojni film NA ZAHODU NIČ NOVEGA ob 17. in 19. uri DUPLICA 12. novembra amer. barv. pust. film LOV DO SMRTI ob 20. uri 13. novembra franc. barv. film SREČNI LUKEC IN BRATJE DALTON'ob; /5 un. amer. barv. krim. film PODZEMUE MONTREALA ob 17. in 19. uri 16. novembra hongk. barv. film ZEN KWUN DO V PARIZU ob 20. un 17. novembra madžar. ban: drama LAS SE JE USTAVIL ob 20. uri JESENICE RADIO 11. novembra franc. angl. ljub. drama TESSA ob 17. in 20. uri 12 novembra amer. barv. film ZAJČEK DOLGOUHl - NA MAH DVE MUHI ob 15. uri. ital. barv. akcij, film HERKUL ZMAGUJE ob 17. in 19. uri 13. novembra amer ban: krim. film PEKLENSKI PREGON ob 17. in 19. uri 14. novembra amer. ban: pust. film LOV DO SMRTI ob 17. in 19. uri ir> novembra hongk. ban: film OROŽJE PROTI UGRAB1TEUEM ob 17. in 19. un 16. novembra amer. barv. film POBEG TZ ALCATRAZA ob 17. in 19. uri JESENICE PIJIVŽ 11. novembra amer. ban: krim. film PEKLENSKI PREGON ob 18 In 20, uri 12. novembra hongk. ban: film BRUCE I I L SI 1'Eli ZVEZDA ob Hi. uri. urna ban: krim. film PEKLENSKI PREGON 00 18. in 20. uri 13. novembra amer. ban: film ZAJČEK DOLGOUHl - NA MAH DVE MUHI ob t 10. uri. hongk. barv. film BRUCE LEE — SUPER ZVEZDA ob 16 un. ital. barv. akcij film HERKUL /.MAGIJE ob 18. in 20. uri . 14. novembra ital. barv. akcij, film IIER Ki L ZMAGUJE ob 18. in 20. uri 15. 'novembra amer. ban: pust. film LOV DO SMRTI ob 18. in 20. uri 17. novembra hongk. barv. film ZMAJ UNIČUJE GNEZDO ob 18. in 20. uri KRANJSKA GORA //. novembra franc. ban: film SREČNI LUKEC IN BRATJE DALTON ob 17. uri 12. novembru franc. ban: komedija HOROSKOP ob 19. uri DOVJE 13. novembra amer. barv. risanka ZAJČEK DOLGOUHl - NA MAH DVE Ml III ob 17. un, jap. ban. erot. film IADY C HA TERLY TZ TOKIA ob 19. un RADOVIJICA //. novembra špan. barv. film PRODAJALKA VIJOLIC ob 20. uri 12. novembra amer. barv. film TIMES SOUARE ob 18. uri, amer. barv. film KASKADER ob 20. Uri ' >® v ! • o t - i 13. novembra špan. barv. film prodajalka vijolic ob 16. uri, nem. barv. film kje se bomo uubii.i ob 18. uri, amer barv. film boksar za doiarje ob 20. uri 14. novembra amer. barv. film times souare ob 20. uri 15. novembra amer. barv. pust. film kaskader ob 20. un 16. novembra amer. barv. film boksar za dolarje ob 20. uri 17. novembra hongk. barv. film kača v orlovi senci ob 20. uri BLED //. novembra amer. ban: film cest\i bojevnik - pobesneli maks 2. del ob 20. uri 12. novembra umer. ban: film srebrno sedlo ob 18. uri. amer barv film oblečena,da ubija ob 20. uri 13. novembra amer. ban: film siper vohuač ob 16. in 20. uri. amer barv film cestni BOJEVNIK - POBESSELl maks 2. del ob 18. uri 14. novembra nem. barv film kje se bomo uubili ob 20. uri 15. novembra španski ban: film PRO-dajalka vijolic ob^O. uri 16. novembra amer. ban: film kaskaDER ob 20. un 17. novembru amer. barr. filni boksar za DOLARJE ob 20. uri BOHINJ - BOH. BISTRICA 12. novembra slor. haiv. /,/,„ RAZŠF. uena oseba ob is. im. amer. ban- film super vohuač ob 20. ur, ' 13. novembra amer. barr. /,/,„ srebr no sedlo ob 18. un. amer. bar „ oblečena,da ubija ob Ju „r, 17. novembra nem. buri: /,/,„ Si BOMO LJUBILI ob jo. un Skofja loka soka //. novembra amer, a\rama V.i ZLATEM jezeru ob 18. in 20. uri 12. in 13. novembra amer. vojni barv film apokalipsa danes ob 1730 in 20. uri 15. in 16. novembra amer. komedija sedeče račke ob 18. in 20. un 17. novembra ital. komedija jastog za zajtrk ob 20. uri Železniki obzorje //. novembra amer vodni film aik)ka-l1psa danes ob 20. un 12. novembra amer. druma na zlatem jezeru ob 20. un novembru amer. akcij, film divje dirke ob 18. m 20. uri 16. novembra avst. akcij, film POBESNELI max ob 20 :n, POLJANE //. novembm amer. akcij, film divja dirka ob 19. uri 13. novembra avst. akcij, film pobesneli max ob 17. uri 15. novembru ital. komedija jastog za zajtrk ob/9: Ari' s 1 •' ■,.> GLAS 12. STRAN TELEVIZIJA, OBJAVE PETEK, 11. NOVEMBRA RAZPRODAJA petelinov in kokoši težkega tipa v farmi POTOK pri KOMENDI! Kupite lahko kokoši (starost 64 tednov) s poprečno težo 3,80 kg (petelini 4,80 kg). Primerno za zakol! Kokoši in peteline bomo prodajali od 11. novembra, do predvidoma 19. novembra vsak dan od 8. do 16. ure, v soboto od 8. do 12. ure. Priporočamo ugoden nakup! SOZD HMEZAD DO JATA TOZD REJA OE DUPLICA CESTNO PODJETJE KRANJ Jezersku 20 razpisuje licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev in rezervnih delov: tovorno vozilo TAM 5500, letnik 1976 izklicna cena 120.000 din tovorno vozilo TAM 2001, letnik 1975 40.000 din tovorno vozilo TAM 2001, letnik 1974 40.000 din vozilo kombi IMV Turist 1600, letnik 1976 18.000 din osebno vozilo IMV R4, letnik 1975 28.000 din osebno vozilo IMV R4, letnik 1977 30.000 din osebno vozilo IMV R4, letnik 1976 54.000 din kompresor Energoinvest — Trudbenik Doboj tip EK 250, letnik 1974 3.300 din 9. motor Mercedes disel 190 za Unimog brez zaganjača, diname in ventilatorja 12.000 din 10. menjalnik za TAM 4500, št. 2402-052 R, brez zvona 12.000 din 11. diferencial komplet s kraki za Tatro 138 6.000 din 12. motor za vozilo TAM 2001 11.000 din 13. razni razhodovni rezervni deli Moriš, FAP, Zill, Zastava, Fegram, 600 H, TG 90, TG 170 V ceni ni vračunan prometni davek. Licitacija bo 15. novembra 1983, ob 12. uri v sejni sobi podjetja. Ogled je možen isti dan od 7. ure dalje na Jezerski cesti 20. K licitaciji lahko pristopijo pravne in fizične osebe, ki morajo pred pričet-kom licitacije plačati 10 odstotni polog od izklicne cene. 4P Graditi hišo danes pomeni, odločiti se o načrtih in predlogih, o nivoju gradnje in ugodju, ki ga bo imela hiša v prihodnosti. To ni samo tloris in osnovna razporeditev prostorov, temveč tudi skrbna izbira pomembnih podrobnosti, ki sestavljajo celoto. Taka podrobnost so prav gotovo tudi okna So sestavni del fasade in s tem tudi sooblikujejo zunanji videz hiše, hkrati pa so tudi »oči hiše«. Omogočajo pogled navzven ter vstop svetlobe v prostore. Prav tako pomembne so tudi izvedbe oken. Le-ta nam morajo služiti vrsto let, nuditi željeno toplotno in zvočno izolacijo, ohiogočati nam morajo kontrolirano zračenje ter zahtevano zrako- in vodotesnost. Prav zato bi moral vsak graditelj posvetiti izbiri ustreznih oken posebno pozornost. Ustrezno okno pomeni, da se na osnovi vseh kriterijev, ki so nam na voljo (dimenzije in izvedbe oken, površina oken naj ne presega 1/7 tlorisne površine prostora ipd), odločimo za najprimernejšo rešitev. To pomeni, da z najustreznejšimi kombinacijami dosežemo željene učinke. Ponuja se nam možnost, da z različnimi kombinacijami oken -- spajanje oken zapiramo večje fasadne odprtine. Te kombinaci- Informacije: tel. 061 — 861 411 je so: okno — okno, okno — balkonska vrata, balkonska vrata — balkonska vrata. Pri vseh teh kombinacijah pa lahko uporabimo tudi fiksno zastekljene elemente, ki pomenijo pocenitev gradnje ter kasneje tudi manjše stroške pri vzdrževanju. Spajanjem oken moramo posvetiti enako pozornost kot sami pravilni* vgraditvi okna v fasadno odprtino. Nepravilen spoj dveh oken lahko privede do velikih toplotnih izgub. Za spojitev dveh okenskih elementov v zidni odprtini potrebujemo vezno letev. Ta v zunanjem utoru okvirja predstavlja vez in je hkrati distančnik med oknoma. Z vijaki učvrstimo to vez, samo režo pa zapolnimo s trajno elastičnim kitom. Na koncu pokrijemo spoj s pokrivno letvijo — glej skico. D. D. inles špeceriua Veletrgovina ŠPECERIJA BLED, n. sol. o*i Kajuhova 3 Delavski svet razpisuje prosta dela in naloge VODJE SPLOŠNO KADROVSKEGA SEKTORJA Poleg pogojev, ki so določeni z zakonom in družbenim dogovorom o oblikovanju kadrovske politike v občini Radovljica, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — višja ali visoka izobrazba pravne, organizacijske ali ekonom-sker smeri, — 5 let delovnih izkušenj na področju kadrovskih del in samoupravljanja, družbenopolitična neoporečnost. Kandidat bo izbran za mandatno dobo 4 let. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Veletrgovina Špecerija Bled, Kajuhova 3, z oznako »za razpisno komisijo«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po zaključku razpisa. TERITORIALNA OBRAMB 6120 KRANJ Sprejme v redno delovnorv" merje za nedoločen td> ? ji vičnim delovnim časom DEIAVKO za čiščenje prostorov Kandidatke naj se zgUs* osebno v času od 9. do 11 & na sedežu TO 6120 Kranj, Se mišče 4. Rok zglasitve: 8 dni od di*» objave. - kamniški TELEVIZIJSKI SPORED PETEK, 11. 11. 8.50 TV v šoli: TV koledar, Poštni nabiralnik, Angleščina, Odmor, TV gledališče - M. Krleža: Kraljevo, Poročila (do 10.35) - 17.15 Poročila - 17.20 Pihalni orkestri: vedre melodije z Godbo milice - 17.55 Modro poletje, španska otroška nanizanka - 18.25 Obzornik ljubljanskega območja -18.40 Zdravilne vode, izobraževalna serija - 20.00 Slovenski muzeji in galerije: Pokrajinski muzej Celje - 20.45 Ne prezrite - 21.00 TV kviz - 22.10 TV dnevnik II - 22.25 Neuničljivi mini morris, novozelandski film Oddajniki II. TV mreže: 17.25 TV dnevnik - 17.45 Zgodbe iz neprieave, otroška serija - 18.15 Svet računalnikov: Daljinska obdelava in računalniška mreža -18.45 Narodna glasba - Dnevi J RT TV Priština - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Skrita kamera - 20.10 A. Pashku: Sanjarilo dekle, TV novela -* 20.40 Glasbeni trenutek -20.45 V novem in okrog njega, potopisna oddaja - 21.15 Glasbeni trenutek - 21.20 Ansambel Shota - 21.45 Zabavni trenutek - 21.50 Jasar Kemall o jugoslovanski književnosti, dokumentarna oddaja - 22.20 Glasbeni trenutek - 22.25 Svatba, dokumentarna oddaja - 22.55 Glasbeni trenutek - 23.00 Dežela mavričnih barv, dokumentarna oddaja - 23.25 Glasbeni trenutek - 23.30 Prištinokopija, dokumentarni film SOBOTA, 12. 11. 8.00 Poročila - 8.05 Pedenj-žep - 8.35 Z besedo in sliko: Kapa nevidnica - 8.55 Modro kot pisano, otroška nanizanka TV Novi Sad - 9.25 Mali svet: Pes, moj prijatelj, otroška oddaja TV Zagreb - 9.55 I. Otrin: Pesem giba - Začetki baleta - 10.15 Pred izbiro poklica: Poklici v geologiji in rudarstvu -10.45 Zemljepisne posebnosti: Živali, ki jih ni nihče ljubil - 11.35 Zgodovina Slovencev v filmskih freskah: Prečuden cvet, dokumentarna serija - 12.15 Poročila (do 12.20) - 16.55 Poročila -17.00 Niš: PJ v rokometu -Železničar : Željezničar, prenos Beograd, v odmoru Propagandna oddaja - 18.25 Planet opic, ameriška nadaljevanka - 20.00 Vrnitev Rožnatega panterja, ameriški film - 21.50 Zrcalo tedna - 21.50 Zrcalo tedna - 22.10 TV teka - Leto 1959 (Zabavno glasbene oddaje) - 23.20 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 17.00 Otroška predstava -18.00 J. Konjovič: Zvezdni prah, ponovitev TV drame -19.00 Narodna glasba - Dnevi J RT TV Novi sad - 19.30 TV dnevnik v madžarščini -20.00 Panorama, politični magazin - 20.50 Lutkovni pogovori - 21.00 Željoteka, zabavna oddaja - 22.00 Lutkovni pogovori - 22.05 TV dnevnik (SH) - 22.20 Lutkovni pogovori - 22.25 Zakaj je poljska vrana postala škodljivka, dokumentarna oddaja • 22.55 Lutkovni pogovori - 23.00 Glasbena oddaja - 23.35 Športna sobota NEDELJA, 13. 11. 9.25 Poročila - 9.30 Živ žav, otroška" matineja - 10.20 Modro poletje, ponovitev španske otroške nanizanke -10.50 Fantje s Hill Streeta, ameriška nanizanka - 11.40 625, oddaja za stik z gledalci - 12.00 Kmetijska oddaja (Znanje-Imanje) - 14.00 Poročila (do 14.05) - 15.00 James Last in drugi nemški , pevci, zabavno glasbena oddaja - 15.35 Prisrčen pozdrav z Zemlje, češkoslovaški film - 17.15 Propagandna oddaja - 17.20 Poročila -17.25 Naš kraj: Dolič - 17.40 Športna poročila - 17.55 Olimpijska kronika - 18.40 Slovenci v zamejstvu - 20.00 13. julij, nadaljevanje in konec - 20.55 Športni pregled -21.25 Živeti z naravo, dokumentarna serija TV Sarajevo - 22.10 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 12.45 Test - 13.00 Jugoslavija, dober dan - 13.30 Dinarske skice, glasbena oddaja -14.00 PJ v hokeju - Medve-ščak : Cinkarna, prenos (slov. kom.) v odmoru propagandna oddaja - 16.30 PJ v rokometu Partizan (Bjelovar) : Željezničar, prenos v odmoru Propagandna oddaja - 17.55 Olimpijska kronika - 18.40 Izviri: Osvajanje morja - 19.10 Na štirih kolesih, oddaja o prometu in turizmu - Dnevi J RT TV Ljubljana - 19.30 TV dnevnik in vreme - 19.57 Propagandna oddaja - 20.00 Medved Bojan, risanka - 20.05 Ne me farbat, poetična fantazija za velike in male -20.25 Tednik - 20.45 Zgodbe na dvoru Kralja Janeza -20.50 Ivan Ribič: Matjon, TV drama - 21.45 Kakor materine sanje, dokumentarna oddaja - 22.15 Zmagujoča podoba narcisa (Portret Borisa Benčiča) - 22.40 SRP, glasbena oddaja iz niza Pop godba - 23.05 I. Pe-trič-H. Neubauer: Kurent, balet , TV Zagreb I. program: 10.20 Poročila - 10.30 Otroška matineja - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Jugoslavija, dober dan (do 13.30) - 14.00 Narodna'glasba -14.30 Moja dežela, dokumentarna serija - 15.30 Dobrodošli, sovjetski film -16.40 Nedeljsko popoldne -18.55 Risanka - 19.30 TV dnevnik - 20.00 13. julii, TV nadaljevanka - 20.55 Športni pregled - 21.25 S kamero po svetu - 21.55 TV dnevnik PONEDELJEK, 14. 11. 8.50 TV v šoli: TV koledar, N. Ivelič: Pipo, Slovenščina, Prijateljstvo, Arhitektura v kamnu in lesu, Poročila (do 10.35) - 17.20 Poročila - 17.25 Modro kot pisano, otroška nanizanka TV Novi Sad -17.55 Higiena molže, izobraževalna oddaja - 18.15 Po onkološkem inštitutu, 2. oddaja - 18.25 Podravski obzornik - 18.45 Zdravo, mladi - 20.00 A. P. Čehov: Tri leta, 1. del sovjetske drame -21.05 Glasbeni magazin: Nocoj ... o rocku - 22.05 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Lutkokomedija, otroška serija - 18.00 Skladatelji za otroke, otroška serija - 18.15 Živeti v družini: Preizkušnja samote 2. del - 18.45 Ski Extreme Ve- zuv, kratek film (samo za Lj 2) - 19.00 Športni grafikon - Dnevi J RT TV Tito-grad - 19.30 TV dnevnik -19.55 Propagandna oddaja -20.00 Pisani avtobus, otroška oddaja - 20.15 Mali koncert resne glasbe - 20.30 Iz črnogorske kulturne zakladnice: Samostan Piva -21.00 Kako naj ozdravimo, zabavno glasbena oddaja -22.00 P. P. Njegoš: Jaz, Rade Tomov, monodrama -23.00 Dve življenji istih ljudi, dokumentarna oddaja TV Zagreb I. program: 16.30 Videostrani - 16.40 TV v šoli: Vesela knjižnica, Pipo, Arhitektura v kamnu in lesu - 17.40 Poročila - 17.45 Lutkomedija - 18.00 Skladatelji za otroke - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Bjelovar - 18.45 Zdravo, mladi - 19.30 TV dnevnik -20.00 M. Cihlar Nehajev-S. Šešelj: Beg, 1. del TV drame - 21.15 Izbrani trenutek - 21.20 Zunanjepolitična oddaja TV Titograd - 21.50 En avtor, en film: Zgodbe i/. Pariza - 22.20 TV dnevnik TOREK, 15. 11. 8.50 TV v šoli: TV koledar, Šolski okoliš, Za učitelje, Otroci ustvarjajo, sedmi kontinent, Baranja, Poročila - 16.05 Šolska TV: Nekatere je strah, Poklici v živilski tehnologiji - 17.05 Poročila - 17.10 Z besedo in sliko: Kapa nevidnica - 17.30 Otvoritev šestega slovenskega knjižnega sejma, prenos iz CD - 18.25 Posavski obzornik - 18.40 Mali svet: Pes, moj prijatelj, otroška oddaja TV Zagreb -19.10 Risanka - 20.00 E. J. Neuman: V tretjem rajhu, nadaljevanje in konec -20.55 Dokumentarec meseca: Brat - ali kako nehati -21.35 I. Otrin: Pesem giba -Amerika in Balanchine -22.00 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Mali svet, otroška oddaja - 18.15 Branje: Jovan Jovanović Zmaj -'18.45 Glasba za mlade: Reški ansambel Xenia - Dnevi J RT TV Sarajevo - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Propagandna oddaja - 20.00 Hasanagi-nica, TV drama - 21.15 Tedenski zabavnik, otroška oddaja — 21.40 Zabava vas Zdravko Čolič - 21.55 Vidiki: Koopepranti - niti Davidovi, niti sesarjevi, niti spahi-jevi, dokumentarna oddaja - 22.25 Ženska, eksperimentalna oddaja - 22.30 Olimpijske bakle, dokumentarno zabavna reportaža -22.45 Sadje, zelenjava in rock'n'roll v oktobru, zabavna oddaja TV Zagreb I. program: 16.40 Videostrani - 16.50 TV v šoli: Šolski okoliš, Baranja - 17.40 Poročila - 17.45 Mali svet - 18.15 Knjige in misli - 18.45 TV koledar -18.55 Kronika občine Osijek - 19.30 TV dnevnik -20.00 Skupno: Poti stabilizacije - 20.45 Žrebanje lota -20.50 Intervju z M. Thatc-herjevo - 21.15 Brez utemeljenega dvoma, ameriški film - 22.35 TV dnevnik SREDA, 16. 11. 8.50 TV v šoli: TV koledar, Poštni nabiralnik Pogozdo- I vanje in zaščita goakv mor. Vstaja jugoskam^ narodov. Narodni prt * snjak, Poročila-17* K čila - 17.25 Ped«}* 17.55 Glasba lakifcrcr* bena oddaja - 1825 Qjr obzornik - 18.40 )M kratkega filma: Lftk£ šitvi. ameriški film • r Risanka - 20.00 Filmska delavnic« • V TV dnevnik II Oddajnik ti. TV nutie 16.15 Test - 16.30 o4 otroška oddaja - liSJj braževalna oddaj* • Nogomet - kvalifi)ac|i EP - Bolgarija : W«ln{ nos (slov. kom.) v odi Propagandna oddajTl vi J RT TV Zagreb * TV dnevnik - 19.55 P* gandna oddaja - 20.00 2 ba iz ateljeja - P. 1. fj^l ski - zabavna glasbm daja - 20.50 V ospredju, litična oddaja - 21 io;' novič-I. Brkanovie $\ nokcij, TV oper* . £ Dan pisanih oblakov r-nih iz morja, feljton TV Zagreb I. program 16.15 Videostrani • \%m ročila - 16.30 Grom • TV koledar - 17.05 KrV| občine Varaždin - njjj gomet Bolgarija: frj prenos - 19.30 TVdanifl 20.00 Dokumentarni^ ja - 21.00 Kitajski 22.05 TV dnevnik Četrtek, n. n 8.50 TV v šoli: TV' kot' Rišemo hribe in tfl Sadni izdelki. Odnvv I puščena gnezda. Ms^ svojo glavo, Poročili y Šolska TV: N«k*»j strah, Poklici v živilski <* nologiji - 17.25 Rmb? 17.30 Zemljepisne^ sti: Poslednja bitka \ w ameriška poljudncc* stvena serija -noprimorski obronek 18.40 Obramba in ščita - 20.00 Tednik ; Tarče Mikea Andrcs*. Č riška nanizanka * 11.551*1 pagandna oddaja• Ud-dnevnik II Oddajniki II. TV mirt* 17.10 Test - 17.25 T\V nik - 17.45 Trinajstk«/ otroška serija • lllJJ^ nost: Jama pri Rotajf 18.45 Želeli ste -.v*,: poučno zabavna odci* Dnevi J RT TV Bečf* 19.30 TV dnevnik H Propagandna oddaj* V Mali program, poučni-^ daja - 20.05 W. Pe&wv* Filip: Marija, kjesiTV** ma - 21.00 Hit mes*** bavno glasbena oddtp 21.45 V petek ob 2l«t> turni mozaik - 22.45 II i lojevič-V. Logunov jeva metla, balet • 25,15 f mantika v srbski k^uj/ nosti: Vuk Karadik. .-.v ževalna oddaja tv Zagreb I. program 16.45 Videostrani RJ v šoli: Rišemo hribe - j ne, Misli s svojo gUv 17.40 Poročila - 17.4} najstletniki. otroški » - 18.15 TV koledar | Kronika občine Spi;: ;: Želeli ste - poglejte \\ TV dnevnik - 20.00 Sp* politični magazin • J! Halo, dober večer, m; 22.05 TV dnevnik JI. NOVEMBRA 1983 OBVESTILA — OGLASI 13. STRAN GLAS TIP GRADIŠ UUBIJANA TOZD (i rad bena enota Jesenice Prešernova 5. JESENICE Objavlja javno licitacijo za prodajo naslednjih rabljenih osnovnih sredstev: Kombibus IMV 1600 R, G. štev. 43821. registriran, izklicna cena 40.000 din I voznem stanju, l Kombibus IMV 1600 R, G štev. 46973, registriran, \ voznem stanju, 45.000 din Računski stroj elektr., Facit, G štev. 26071, leto izdelave 1964, 800 din Računski stroj ročni — Facit, leto izdelave 1968, G štev. 28002, 500 din Računski stroj ročni — Facit, leto izdelave 1969, G štev. 28331, 500 din Računski stroj ročni — Facit. leto izdelave 1969, G štev. 28331, 500 din Računski stroj Olivetti, elektr., leto izdelave 1969, G štev. 28149, 800 din i Kalkulator elektr. Digitron 1212, leto izdelave 1974, G štev. 41679, 1.500 din I Kalkulator elektr. Digitron 1212, leto izdelave 1974, G štev. 41680, 1.500 din Kalkulator elektr. Digitron 1212, leto izdelave 1974, G štev. 41681, 1.500 din ii. Kalkulator elektr. Digitron 1212, leto izdelave 1974, Gštev. 41682, 1.500 din tt Kalkulator elektr. Digitron 1213, leto izdelave 1974, G štev. 41683, 2.000 din B Kalkulator elektr. Digitron 1213, leto izdelave 1974, G štev. 41684, 2.000 din 4 Kalkulator elektr. Digitron 1212, leto izdelave 1974, G štev. 41685, 2.000 din ' Kalkulator elektr. Digitron 1213, leto izdelave 1974, G štev. 41686, 2.000 din .', Računski stroj Zagreb — ročni, brez številke, 500 din I Traktorska prikolica enoosna, tov. številka 1996, v voznem stanju, 20.000 din Ima licitacija bo v sredo, 16. novembra 1983 ob 12. uri v upravnih prostoti GIP Gradiš, GE Jesenice, Prešernova 5. Na javni licitaciji imajo pravi-% »delovati pravne in fizične osebe. Vsi udeleženci morajo pred licitacijo Mtfati varščino v višini 10 odstotkov od izklicne cene. Prometni davek ni »štet v izklicno ceno in ga plača kupec. Ogled sredstev, ki so predmet lici-tirije, je mogoč dve uri pred pričetkom licitacije. kVGP VODNOGOSPODARSKO PODJETJE KRANJ Komisija za delovna razmerja oglaša prosta dela in naloge 1. vodje KNJIGOVODSTVA 2. strojnika TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE -bagerista 3. kv tesarja Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za pridobitev lastnosti delavca v združenem delu za nedoločen čas s polnim delovnim časom izpolnjevati še taalednje pogoje: tod 1. - da imajo višjo strokbvno izobrazbo ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj v knjigovodski stroki, — poskusno delo traja 3 mesece ali — da imajo srednjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj v knjigovodski stroki, — poskusne delo traja 2 meseca Kandidati ne smejo biti osebe, ki so bile obsojene za kazniva dejanja, navedena v zakonu o knjigovodstvu. ud2. - da imajo končano poklicno šolo mehanske ali kovinske stroke in izpit za strojnika težke gradbene mehanizacije ter 2 leti delovnih izkušenj, — uspešno opravljen predhodni preizkus praktičnega znanja na bagru, poskusno delo traja en mesec a»J3. - da imajo končano poklicno šolo tesarske stroke ali tečaj za KV tesarje, poskusno delo traja en mesec Kandidati naj pošljejo pismene prijave s priloženim življenjepisom, dokazen o strokovnosti ter potrdilom, da niso v kaznivem postopku (samo kandidati pod točko 1.) na naslov najkasneje v 8 dneh po objavi. Prošnje, vrez zahtevanih dokazil ne bodo obravnavane. Kandidati bodo o izbjri pismeno obveščeni najkasneje v roku 40 dni po jrMt-ku objavnega roka. \_—--_ t_ IMOS - SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE TRŽIČ razpisuje po sklepu delavskega sveta JAVNO DRAŽBO za prodajo rabljenih osnovnih sredstev: izklicna cena ; tovorno vozilo TATRA, letnik 1970, brez motorja, 50.000 din I tovorno vozilo TAM — 8000, letnik 1978, v voznem stanju 540.000 din l kombi zastava 430 K, letnik 1979, v voznem stanju, 50.000 din 4 odkopno kladivo KANGO, 5.000 din », telefonska centrala, 5.500 din t namizna rezilka KOVINAR, (kOOO din ' kombinirani krivilni kleparski stroj, 2.000 din J, varilni aparat 260 A, 2.000 din > varilni aparat JUGOMONTAŽA 260 A, 2.000 din ' : 'ir-i/.ba bo na prostoru stranskih obratov Mlaka, dne 19. novembra 1163 ob 11. uri. Ogled je istega dne med 10. in 11. uro. M javni dražbi imajo pravico sodelovati pravne in fizične osebe. Intere-vinti morajo položiti varščino v višini 10 odstotkov od izklicno cene, na /.raju prodaje in sicer družbeni sektor z bariranim čekom, zasebniki v gotovini. Prometni davek ni zaračunan v izklicno ceno in ga plača kupec. Zastopnik dfnibeno-pravne osebe se izkaže s pooblastilom. Celotno kupnino je treba plačati ob prevzemu oziroma predložiti instrumente zavarovanja plačil. (jtirit i rano osnovno sredstvo je treba prevzeti v 8 dneh, oziroma po dogo-*#ru. Prodajali bomo po načelu ogledano-kupljeno. i*~f -»o - r- <"• > 1 It- f t 1 I' ' ' 1' •' ' 1 'I t U H U '. Vi tavžentroža miIanic* oomaCmoa čaj« Čaj tavžentroža je sestavljen iz 7 vrst poznanih zdravilnih in aromatičnih zelišč. Čaj tavžentroža krepi prebavne organe, pospešuje prebavo, odganja vetrove, čisti črevesje in odvečno vodo. Ta čaj se priporoča tudi pri zlati žili in odvečni debelosti. Čaj dobite v trgovinah! Tomažinčič — predelovanje zdravilnih zelišč — Izola ZAHVALA V 78. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče JOŽE ZILIH Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sostanovalcem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in vence. Hvala članom Gasilskega društva Hlebce, ZB — NOV Lesce, zastavonošem, govornikoma za poslovilne besede, TS Kranj — Enota v Radovljici, godbi iz Lesc in sodelavcem Verige — TOZD Verigama Lesce ter g. župniku za opravljen pogrebni obred. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: žena Antonija, sin in hčerka z družino Hlebce, 9. novembra 1983 kamniška izolirka tozd jesenice n. sub. o. jesenice Na podlagi sklepa delavskega sveta razpisuje prosta dela in naloge VODJE EKSPEDITA Pogoji: — ekonomska srednja šola, — 3 do 5 let delovnih izkušenj, — sposobnost vodenja in organiziranja dela iz skladiščnega poslovanja. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov Izolirka TOZD Jesenice, na hal-di železarne. Prijavljene kandidate bomo obvestili v 15 dneh po izbiri. ZAHVALA Ob izgubi naše mame, stare mame, sestre, tašče in tete FRANČIŠKE SAJOVEC roj. Šiberl se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem ter delovnemu kolektivu Sava TOZD UU za podarjeno cvetje, vence in Pogačnikov sklad, vsem, ki ste nam izrekli sožalje in jo spremili na zadnji poti. Iskrena hvala tudi dr. Beleharju za dolgoletno zdravljenje, tov. Olgi za poslovilne besede in g. župniku za lepo opravljen obred. VSEM SE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJENI PRODAJALNA Delikatesa KRANJ bogata izbira za predprazni-čne nakupe tudi ob sobotah popoldne vab|jen| Umrl je naš dobri ata, stari ata, praded, tast, brat, stric in svak IVAN LIKOZAR upokojenec Od njega smo se poslovili v družinskem krogu v torek, 8. novembra 1983 na kranjskem pokopališču. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Kranj, Doslovce, Moste, Koroška Bela Danes, v nedeljo 6. novembra 1983 smo pospremili na zadnjo pot, v trajno počivališče materi zemlji, našo drago ženo, mamo, babico, prababico, sestro in teto DOROTEJO ROZMAN iz Babnega vrta št. 1 Zahvaljujemo se vsem sosedom za pomoč, g. župniku za opravljen obred, pevcem za žalostinke in vsem tistim, ki so nam izrazili globoko sožalje, darovali cvetje in jo številno pospremili na zadnjo pot. ŽALUJOČI: mož Lovrenc, sinovi in hčerke z družinami in drugo sorodstvo Babni vrt, Stražišče, Golnik, Mlaka, Šenčur, Škofja lx)ka zahvala Ob boleči izgubi našega dobrega in skrbnega moža, ata, brata, strica, dedka in pradedka FRANCA MIKLAVČIČA Štrajtovega ata se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega in nam izrekli sožalje. Iskrena hvala dr. Sedeju, osebju Inštituta Golnik, dr. Prljetovi za skrb in lajšanje trpljenja v času njegove bolezni, obema govornikoma, pevcem za žalostinke ter g. župniku za lep pogrebni obred. Zahvala tudi vsem darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti. VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ, ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! VSI NJEGOVI Žiri, Škofja Loka, Kranj, Ljubljana, 2. novembra 1983 O LA8 14. STRAN MALI OGLASI, OBVESTILA, OBJAVE PETEK, HJiOVEMBfU MALI OGLASI tel: 27-960 PRODAM Prodam 1000 kg OGLJA, cena po dogovoru. Štefan Razložnik, Jelendol 12, Tržič 11631 Prodam 25 do 120 kg težke PRAŠIČE. Posavec 16, Podnart 10036 Ugodno prodam rabljen vzidljiv ŠTEDILNIK. Švegelj, Kokrica, Golni-ška44 11544 Prodam 1500 kosov modularne OPEKE BH 6 in 250 VOGALNIKOV. Potoče 5, Preddvor 11554 Prodam 8 mesecev brejo KRAVO ali TELICO. Mohorič, Njivica 5, Zg. Besni-ca, tel. 40-599 11596 Prodam ali zamenjam jalovo KRAVO za brejo in prodam traktorske BRANE, suhe BUTARE in DRVA. Pra-protna polica 13 11597 Poceni prodam starejšo SPALNICO. Zasip, Blejska c. 9, tel. 77-609 11598 Prodam 500 kosov strešne OPEKE — novomeške, vesna. Hočevar, Smled-niškal20 11599 Za polovično ceno prodam več otroških zimskih PLAŠČEV, malo rabljenih, za starost 2, 3 in 4 leta, in starejši TELEVIZOR Gorenje, črnobel, dva PISALNA STROJA, MAGNETOFON Philips in STABILIZATOR. Telefon 22-497 11600 Prodam namizni VRTALNI STROJ, plinsko PEČ, kovaško NAKOVALO (ampos) in razno orodje. Markič, Bene-dikova 2, Kranj 11601 . Poceni prodam 30 kv. m MARMORJA Hotavlje, primernega za venecian-ski tlak. Alojz Blatnik, Zg. Bitnje 179, Žabnica 11602 Prodam zelo lepo ZELJE v glavah. Voglje 28, Šenčur 11603 Prodam ZELJE v glavah in kitajsko ZELJEvŠkof jeloška 33, Kranj 11604 Prodam 400 kg jedilnega KROMPIRJA. Luže 11, Šenčur 11605 Prodam TROSED, HLADILNIK električni ŠTEDILNIK, po ugodni ceni. Horvat, Tržič, H. Grajzerja 1. Ogled popoldan 11606 Prodam ŠTEDILNIK kuppersbusch. Partizanska c. 4, Kranj, tel. 24-524 11607 Prodam REPO za krmo ali za kisa-nje ter termoakumulacijsko PEČ, 5 kW AEG. Luže 34, Šenčur 11608 Prodam 3 litre OLJA castrol GTX 2. 1 elefon 23-434 - Kranj 11609 Prodam ČELADO niva, za 5.000 din Jarc, Okroglo 19, Naklo 11610 Prodam 7 mesecev brejo TELICO Lkar Janez, Mače 14, Preddvor Ugodno prodam brezhibno PEČ za centralno ogrevanje ferrotherm, z boi-lerjem, 40.000 kcal/h. Kranj, Jezerska c. 12, tel. 23-486 116H Prodam KRAVO s teličkom - bik-£^?Jn USTAVO 750 ter ročno SLA-MOREZNICO. Zbilje l/C, Medvode n ^ 11612 1 rodam eno leto starega BIKCA za nadaljnjo rejo. Struževo 12, Kranj r^, U613 Oddam tri mlade PSIČKE, majhne rasti ter PRODAM nekaj krmilne PESE. Strahinj 65, Naklo 11614 Ugodno prodam BETONSKO ŽELEZO, premera 12 in 8 mm. Srednja vas št. 41, Šenčur 11615 Prodam bukova in mešana DRVA. Babni vrt 7, Golnik 11616 Prodam 26 SNEGOBRANOV. Telefon 45-252 11617 Prodam barvni TELEVIZOR Blau-punkt, servisno pregledan, star 6 let. Telefon 23-725 11618 UDOBEN FOTELJ in več malo rabljenih moških OBLEK za večjo postavo (54), ugodno prodam. Kranj, tel. 21- 345 11619 Prodam do 120 kg težkega PRAŠIČA in jalovo KRAVO. Zgoša 4/A, Begunje 11620 Prodam HLADILNO SKRINJO, 380-litrsko, LTH. Telefon 47-274 11621 Prodam otroško POSTELJICO z jo-gijem. Dinko Almajer, Juleta Gabrov-ška 19 Kranj 11622 MOŠKO JAKNO - usnje, podloženo z ovčjim krznom, prodam. Telefon 26-998 11623 PRENOSNI stereo radio-kasetofon, za 2,5 SM in radio-kasetofon, za 1,3 SM, oboje novo in deklarirano, prodam. C. St. Žagarja 32, Kranj, tel. 22- 831 11624 Prodam večjo količino suhih smrekovih PLOHOV. Naslov v oglasnem oddelku 11625 Prodam 6 tednov stare PUJSKE. Dolar, Vrba 9, Žirovnica 11626 Prodam REPO za krmo ali za kisa-nje. Brezje pri Tržiču 31 11627 Prodam PRALNI STROJ Gorenje in 5 prm DRV. Letence 11, Golnik 11628 Za leseno HIŠICO 2 x 2,5 m prodam komplet rabljen LES in kritino, cena 6.000 din. Telefon 23-339 11629 Prodam mlado jalovo KRAVO ali zamenjam za brejo; in 6 m bukovih DRV. Trstenik 2, Golnik 11630 TENOR SAKSAFON AMATI, dobro ohranjen, prodam. Informacije po tel. 21-655 dopoldan; 24-926 popoldan 11632 Poceni prodam SEDEŽNO GARNITURO, kavč in dva fotelja. Klain-dienst, Brezje 27 11633 Prodam VREČE za žito. Koželj, Ho-temaže 16, Preddvor 11634 Prodam krmilni KROMPIR. Stranska pot 3, Šenčur 11635 Prodam RADIO z gramofonom in magnetofonom HI-FI Gorenje GC 2017 in balkonska VRATA 330x250. Telefon 25-142 11636 Prodam 130 kg težkega PRAŠIČA. Franc Hafner, Žabnica 37 11637 Prodam PEČ z bojlerjem za kopalnico. Kurnik, Tupaliče 11, Preddvor 11638 Prodam trajnožarečo PEČ. Porenta, Krakovo 24, Naklo 11639 Poceni prodam novo OKNO 70x80 in emajlirano kopalno KAD, 160 cm, čokoladne barve. Zaplotnik, Ješetova št. 32, Kranj, tel. 22-117 11640 Ugodno prodam novo OKNO termo-pan 180 x 140, 2 kub. m hrastovih PLOHOV ter 250 kosov strešne OPEKE »Novoteks«, sive barve. Telefon 26-168 11641 Prodam otroško POSTELJICO 190 x 80 z meblo vzmetnico, za 8.000 din in otroško POSTELJICO z vzmetnico, za 4.000 din ter otroški športni VOZIČEK PEG, za 4.000 din. Informacije po tel. 24-631 11642 Prodam 70 BUTAR, za kmečko peč za 600 kosov STREŠNE OPEKE folc. Maks Zupane, Mencingerjeva 5, Kranj 11643 KAKTUS »Euphorbia trigona Ha-vvanski«, visok 2,5 m, prodam, najboljšemu ponudniku. Staneta Rozmana 4, tel.23-209 11644 Prodam bukova DRVA, novo GUMO 20x8,25 in diatonično HARMONIKO »Kuclar« GIS CIS FIS ter PRIKOLICO za osebni avto. Telefon 50-570 11645 Prodam zimski PLAŠČ za starost od 10-12 let ter »PANCARJE« št. 43. Sp. Duplje 24/A 11646 Prodam PGP KABEL 4 x 2,5 mm, cena 98 din za m. Naslov v oglasnem oddelku 11647 Prodam KOMBI PLOŠČE 5 cm in desno STRANICO za golfa. Telefon 23-648 11648 Prodam 2 kub. m macesnovih PRIZEM. Poljče 4, Begunje 11649 Prodam »ŠROTAR« in 6 GUM, dimenzije 16/700. Kurirska pot 7, Kranj — Primskovo 11650 Prodam OVCO z mladičem. Zg. Brnik 79, Cerklje, tel. 42-270 zvečer 11651 Prodam nov raztegljiv KAVČ. Telefon 70-211 11652 Prodam otroško POSTELJICO 140 x 70 z jogijem in okroglo stajico. Informacije po tel. 83-853 11653 Prodam skoraj nove krznene PREVLEKE za golfa, modre barve, cena 11.000 din. Rado Zupan, Kropa 10 11654 Prodam nov barvni TELEVIZOR. Roblek, Jaka Platiša 3, Kranj 11655 Prodam nerabljen električni ŠTEDILNIK (starejši tip). Ogris, Trojarje-va 9, Kranj, tel. 23-928 11656 Prodam KOKOŠI - enoletne nesni-ce. Sp. Duplje 56 11657 Prodam obžagan LES. Telefon 25-232 11658 Prodam sveže APNO in dobro ohranjen KAVČ. Mešič, Sp. Besnica 72/B, tel.24-272 11660 Prodam 3 mesece brejo TELICO si-mentalko. Franc Tavčar, Zabreznica št. 25, Žirovnica 11661 Prodam 30 kv. m rabic MREŽE za fasado ter MOTORNO ŽAGO stihi 0.70. Stiska vas 1, Cerklje 11662 Prodam italijanski globok OTROŠKI VOZIČEK za dvojčka. Jožica Slak, Deteljica 8, Tržič 11663 Prodam TELICO v devetem mesecu brejosti. Telefon 45-350 11664 Prodam KOBILO, staro 7 let, težko 550 kg, vajeno kmečkih del. Razgledna št. 14, Bled, tel. 77-966 11665 Prodam akustično KITARO, tip »Romanca« in UV LUČ. Naslov v oglasnem oddelku 11666 Prodam mlado jalovo KRAVO. Zasip, Stagne 20, Bled 11667 EVROPA PLEŠE Mednarodno tekmovanje v standardnih in latinsko ameriških plesih Nastopajo najboljši pari iz Avstrije, Anglije, Danske, Italije, Madžarske, Nizozemske, Norveške, Poljske in Jugoslavije Gostje večera: DISCO FORMACIJA iz VViesbadna (ZRN) BALETNA SKUPINA »KAZINA« z inserti iz »BROADWAY SHOWA« DVORANA NA PLANINI V KRANJU 19. novembra 1983 ob 20. uri Prodaja vstopnic: turistična poslovalnica Alpetoura v hotelu Creina EKSPRES OPTIKA KRANJ Tavčarjeva 1 (nasproti Delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in s specialnimi lečami. Izdelujemo na recept in brez njega. SE PRIPOROČAMO! Prodam nov HLADILNIK Gorenje 250 l; tel. 74-625 Radovljica Prodam dva MOŠKA PLAŠČA št. 52, dve moški OBLEKI št. 52, 54, deško KOLO, SEDEŽNO GARNITURO, OMARO za v dnevno sobo, LEŽIŠČE, električni VARILNI APARAT. Telefon 25-835 11732 Prodam TRAME, dolžine 15 m 23x25 cm. Jurij Oman, Zminec 11, Škofja Loka 11733 Prodam dva KAVČA in dva FOTELJA Mlinar, Frankovo 43, Škofja Loka 11734 Prodam SENO in DRVA za centralno Podobnik, Hobovše 14, Gorenja vas 11735 Prodam rabljeno SEDEŽNO GARNITURO »fjord«. Telefon 60-897 11736 Prodam termoakumulacijsko PEC, 2 kVV. Vincarje 16, Škofja Loka 11737 Oddam mlade PSE. Virmaše 5, Skof-ia Loka 11738 Prodam mlado KRAVO, visoko brejo. Papirnica 9, Škofja Loka 11739 Prodam 30 prm suhih bukovih DRV, cena 2.000 din za m. Alojz Habjan, le-nart 20, Selca ™™™ Prodam glasbeno KOMPONENTO (skrinjo), znamke UHER in športno turistično KOLO, znamke diamant. Telefon 62-212 v petek wt70R Ugodno prodam barvni TELEVIz:uk gorenje. Krajnik, C. talcev 18, Škofja L°Prodam športni OTROŠKI VOZIČEK. Gorup, Podlubnik 153, S*0^^ kaprodam 16-colski GUMI »RADEL«, v dobrem stanju. Praprotna polica lu, Cprklie lil'*'* Prodam mlado KRAVO s -teletom. Lenart 3, Cerklje «'« Prodam mlado KRAVO tik pred te-litvijo in plemenskega BIKCA. Ambroz J'Prodam 100 suhih bukovih BUTAR. Apno 11, Cerklje otttcvi? ?« Prodam 7 tednov stare PUJSKE m KRAVO po izbiri. Grad 43, Cerklje 11 /4o Prodam semenski KROMPIR igor. Cerkljanska dobrava11. Cerklje 1£749 Prodam 4 tedne staro TELIČKO si mentalko. Lahovče 28, Cerklje 11750 Prodam krmilno REPO. Nasovce 27, Komenda „ .11751 Prodam 400 kosov OPEKE trajanka, s posipom in 70 m! DESK za pobjon. Zalog 9, Cerklje 11752 Prodam SLAMOREZNICO speiser s puhalnikom, starejšo, uporabno, cena 10.000 din. Zalog 40, Cerklje 11753 Prodam KRAVO simentalko s teletom, več ton REPE in semenski KROMPIR igor. Cerklje 97 11754 Prodam PRALNI STROJ Obodin, nerabljen, še v garanciji. Češnjevek 9, Cerklje 11755 Prodam OPAŽ za napušč ali obloge. Informacije po tel. 70-059 11756 Prodam cementne STEBRE za kozolec Rogelj, Sp. Brnik 54, Cerklje 11757 Prodam 5 sončnih KOLEKTORJEV. Ogled popoldan. Beno Kavčič, Novova-ška61,Žiri 11758 Prodam nov avto-radiokasetar. Telefon 26-775 11759 Prodam 50 vreč PERLITA za fasado. Florjan Ajdovec, Stružnikova pot 16, Šenčur, tel. 41-149 11760 Kleparji! Prodam PUNKT APARAT, ročni. Staretova 32, Kranj — Čirče 11761 Prodam trajnožarečo PEČ. Kekič, Gradnikova 2, Kranj 11762 Prodam 1 leto stare KOKOŠI. Strahinj 20, Naklo 11763 Prodam OTROŠKO POSTELJICO. Telefon 061-612-341 popoldan 11764 PUJSKE, stare 8 tednov in PRAŠIČA za zakol, prodam. Marjan Fujan, Hraše 5, Smlednik 11765- Prodam barvni TELEVIZOR panorama 73 in novo TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto. Velesovo 10, Cerklje 11766 Prodam dva PRAŠIČA za zakol. Sp. Brnik 60, Cerklje 11767 Prodam črnobel TELEVIZOR in LE-SLI DBS. Stane Batagelj, Planina 2, Kranj 11768 Prodam trajnožarečo PEČ, 4 kW AEG, termoakumulacijsko PEČ plamen in star PRALNI STROJ candy 75, v okvari. Vinko Erat, Grajska c. 2, Bled 11769 Zaradi selitve ugodno prodam komplet SPALNICO, dnevno sobo, omara 3,60, trajnožarečo PEČ »Plamen«, kurjeno eno sezono in novo pomivalno mizo. Radovljica, Cankarjeva 2, pritličje, stanovanje 4 11770 Prodam salonitne PLOŠČE. Jerman, Zapoge 40, Vodice 11771 Prodam termoakumulacijsko PEČ. Janez Kalan, Gorenja vas — Reteče 61, Škofja Loka 11772 Prodam suhe BUTARE. Sp. Bela 11, Preddvor 11773 Prodam večjo količino SOLATE — RADIČA ter hrastove PLOHE. Telefon 42-364 11774 Prodam termoakumulacijsko PEČ AEG, 4 kW. Rakovec, Zg. Duplje 56 11775 Poceni prodam KOKER ŠPANJELA, starega 8 mesecev. Naslov v oglasnem oddelku. 11776 Ugodno prodam otroško POSTELJICO z jogijem. Ogled samo popoldan. Dodevski, Planina 5 11777 Prodam sobno trajnožarečo PEČ kuppersbusch. Križe 114, Tržič 11778 Prodam dobro ohranjen ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektrika). Jake Platiše 5, Planina II. — Kranj 11779 Navadno HARMONIKO trivrstno, dobro ohranjeno, prodam. Telefon 064-70-015 11780 Prodam TELICO, brejo 7 mesecev. Gaberk 5, Škofja Loka 11781 Prodam večje število novih STREŠNIKOV, kos po 28 din. Vskladiščeno v okolici Ljubljane. Telefon 063-26-196 11782 Prodam 16 mesecev starega ŽREBE-TA angleža. Žirovnica 59/A 11783 Prodam 4 kVV termoakumulacijsko PEČ. Ludvik Rakovec, Zg. Dobrava 20, Kamna gorica 11838 Prodam eno leto staro TELIČKO. Gorjup, Zasip, Stagne 25, Bled 11839 Poceni prodam OTROŠKA OBLAČILA za dojenčka in do 2 leti starosti, poročno obleko, št. 40, dolgo, belo, z imitacijo krzna in zimski plašč, drap barve, št. 40, vse odlično ohranjeno. Naslov v oglasnem oddelku. 11840 Prodam TELIČKA starega 7 tednov, primernega za zakol ali nadaljnjo rejo. Informacije po tel. 75-716 11841 Prodam ženski ZIMSKI PLAŠČ št. 40, »meliran« črnosiv in fantovske HLAČE za 12 let. Telefon 21-678 11842 POHIŠTVO, staro 5 let, spalnico »Katarina«, predsobo »Sora«, trosed in 2 fotelja, prodam. Potočnik Milan, Podlubnik 159, Škofja Loka, tel. 62-016 . 11843 Prodam ŠTEDILNIK kuppersbusch (43 cm) trajnožarečo PEČ EMO, kuhinjsko OMARO, kotno klop, mizo in 4 stole. Marija Mulej, Studenčice 4, Lesce, tel. 75-577 11844 Prodam PSIČKE - čistokrvne NEMŠKE OVČARJE, brez rodovnika, stare 2 meseca in LES za balkonsko ograjo. Dušan Ferjan, Ribno 131, Bled 11845 Prodam KOBILO in 2 TELICI. Jože Gros, Brdo 1 nad Ljubnem 11846 Prodam drobni KROMPIR Voglje 44, tel. 49-070 ii847 Prodam LETVE 5x5, PERLIT in VRATNA KRILA, PRODAM. Oprešni-kova 35 Kranj, popoldan 11848 Prodam železne PLOŠČE 50 mm, 3x1 m, 4 kose. Pekarija Šenčur, tel. 41-036 11849 Prodam barvni TELEVIZOR iskra montreal cenzor. Telefon 22-015 11850 Prodam komplet smučarsko OPREMO, smuči 205 cm, čevlje št. 45. Telefon 28-336 od 20. ure dalje 11851 Prodam BIKCA, težkega 200 kg, za rejo. Luže 12, Šenčur 11852 Prodam rabljen črnobel TELEVIZOR za 1.500 din, tel. 67-290 11853 KUPIM _ Kupim 1000 kg MRVE In 1000 kg JEČMENOVE, PŠENIČNE ali OVSENE slame. Naslov v oglasnem oddelku. 11730 Kupim 1000 kosov nove ali rabljene STREŠNE OPEKE »Novi Bečej« model 222. Debeljak, Smoldno 5, Poljane nad ŠkofjoLoko 11731 Kupim KOSILNICO BCS. Telefon 40-533 ii784 Kupim rabljene, še dobro ohranjene OTROŠKE SMUČI z okovjem, dolžine 120 cm. Kličite dopoldan po tel. 28-861 — int. 21-85 —- Kavčič, razen sobote in nedelje n785 OH 112 VOZILA AUDI 60, letnik 1971, prodam za 5 SM. Telefon 064-62-828 od 17. do 20. ure 11668 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973, obnovljena pločevina. Predoslje 4, Kranj H 669 Prodam dobro ohranjen CITROEN GS PALLAS. Kranj, Jezerska c. 93/B 11670 Prodam FIAT 125. Ogled popoldan. Hrastjel08 11671 Prodam ZASTAVO 101 confort, letnik 1980. Ciril Kleindienst, C. 4. julija 59, Tržič 11672 Prodam WARTBURG turist, letnik 1972. Janez Dragoš, Deteljica 9, Tržič 11673 Prodam registrirano ZASTAVO 750, za 3,5 SM. Zupančič, Mlaka 41, Kranj 11674 Prodam avto AUDI 60, letnik 1972. Drago Sinko, Križe 167, Tržič. Ogled od 15. do 20. ure H675 KOMBI 750 TF, registriran do oktobra 1984, ugodno prodam. Telefon 21- 579 11676 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1976, motor — prevoženih 25.000 km. Jarc, Okroglo 19 11677 Prodam MOPED — trobrzinc. Zgoša 4/A, Begunje * 11678 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1976. Zaplotnik, Ješetova 32, Kranj, tel. 22- 117 11679 Prodam TESNILA za stroj .«$ NA 1300 (oljni filter, ležaj vtfjb! moško KOLO — športno, s 5 mi. Snedic, Sr. Bela 25, Preddv« j Prodam ZASTAVO 101, letnik — december. Ogled vsak das dan. Lovro Dolinar, Sp. trg i Loka Avto SIMCA 1100 LE 2. letnik! ugodno prodam. Informacije m 22-653 dopoldan; 25-357 dopoldne i Jtt Prodam dobro ohranjen R-4 Hi« *• ^ tnik 1981. Tunjič, Lojzeta Hn*#' J|j Planina II. — Kranj Prodam FIAT 127, letnik de«* 1982. Križaj, Zg. Senica 35.Mecvji rjx *4 Prodam ZASTAVO 750, leti* # f Nasovče 15, Komenda Prodam VVARTBURG, letnik* J* Ćosić Marko, Vrečkova 7. Kranj \0 Prodam ZASTAVO 750 L & ; ™ 1977, dobro ohranjeno. T%l P-Kranj Prodam ohranjen R-4, letniki * ber 1980, za polovično ceno eovep' ""J tomobila. Telefon 50-450 popoldtt * % Prodam MOTOR 15 SLC,leta4# to Stiska vas 6, Cerklje Prodam CITROEN GS specs^ijJ to 1976 in mladega nemškega evvr h rodovnikom. Žiganja vas 32.Trač Prodam ZASTAVO 750. letnik':* fc za 3,5 SM, dodam sprednji desr. • '.i tnik in zadnje obrobe. Infonn*>y? m tel. 21-067 od 15. do 17. ure - Jj*J t* Planina 19, Kranj i j*. Prodam ZASTAVO 101, letak «^ Marija Novšak, Moste 11 B.Ž^.v^l V .4 Ugodno prodam novo towmt! H KOLICO za osebni avto in POVfP PRESS. Krivec, Zg. Bitnje 136?r* škarni FIAT 125 PZ, december ran, prevoženih 27.000 km,prod»^ lefon 28-775 popoldan Prodam LADO 1500 SL Fn*> gaj, C. 4. julija 49 (Bistrica ili > CENJENE STRANKE OBVEŠČjft DA IMAM ZOPET NA ZALOGI; — Jelkino eterično olje za »*ti%i / hladov, bronhitise, astme in čnih bolezni, — mazilo zoper revmo. — mazilo zoper bolezni orilj« — mazilo zoper glivične ekcem« — Sentjanževo olje za zdravljen* in drugih ran Pošljem po povzetju. Navoda žena. S« Pdpvoji Erjavec Stanislav, Poklukam« calf' 61111 Ljubljana, tel.: 264.900, K nt t** h h tor t| tik it. Ugodno prodam ZASTAVO nik 74, pločevina obnovljena,^ Jože, Trg svobode 31. Tržič Ugodno prodam SIMCO ltt)fl dodatno opremljeno. Zakr.v^s ,: bovce 9, Podnart Prodam široka PLATIŠČ z gumami za vse avtomobile FIV*' ZASTAVA. Sr. Bela 7, tel. 4?C; Prodam tovorno PRIKOLICO}. osebni avto in dirkalno KOtOflr-Marjan Lotrič, Predoslje 143 ■ Prodam ZASTAVO 750, leta ;! Stane Batagelj, Planina 2, K-a- \f Prodam osebni avto SIMCA f GLS, leto proizvodnje 1968, r^srf no, po generalni in SIMCO lMfiF za rezervne dele. Možncs: bi Gorše, Tavčarjeva 3/B, Jeser.ta Ugodno prodam AUSTIN13*»? zervne dele (celega). Tomaž Mtp* Alpska 13 Bled' »HROŠČA«, registriranega o. j j sta 1984, za 5 SM, prodam. Nofe# Gradnikova 1, Kranj FIAT 127, registriran do juniji jI prodam. Telefon 064-76-207 popo% Prodam ZASTAVO 750. lete s Bogdan Repe, Sp. Gorje 105 A - Prodam KOMBI Z-750 4» K * striran do julija 1984. Telefon8Mfl Prodam KADETTA 13 ! | 1982, rdeče barve. Srednja .>< » Bohinju Ugodno prodam OPEL KAV ravan, letnik 1968, registri: 1984. Ogled v soboto. Jože P*kV Studor 18/A, Bohinjska sre Prodam MINI 1000. Bled.Z*h*» tel. 78-060 Prodam ZASTAVO 750. letnik W Telefon 81-837 od 16. do 19 ur ;iy Prodam karamboliran PRHSi 204. Naslov v oglasnem oddelku Prodam DIANO. Telefon 234)1 Poceni prodam VVARTBVKC jftj 1971, registriran do avgusta 1994 jan, Tavčarjeva 17, Škofja Uj^t 62-469 Prodam ZASTAVO 750. prvi stracija decembra 1976. Anton ^ Lancovo 20, Radovijca Ugodno prodam tovorno $ NO, letnik avgust 1983. Ponuđbt; ? ' 78-340 Prodam R-4, letnik 1975. Info^ po tel. 064-47-269 Kupim rezervne dele ... R Tavčar, Stara Loka 22. Škofji - Prodam karamboliraiK) .'A>\ 101, letnik 1978. Arhar. Papt^, Škofja Loka 11. NOVEMBRA 1983 MALI OGLASI, OSMRTNICE, ZAHVALE 15. STRAN GLAS Prodam ZASTAVO 756, letnik 1972, rtjcoo. Pristava 31/A, Tržič 11718 , KADETTA 1200 S. letnik 1975, iregistracija 1977, ugodno prodam. Hafner, Škofjeloška 37/A, Stra-t, tel 22-114 11719 4 zimske GUME 135 x 12 za 1126-P Telefon 25-545 11720 ZASTAVO 750, letnik 1973, sko obnovljeno ali pa menjam irskega popravila potrebno Z-LTrebaćevo26 11721 DIANO, letnik 1978. Puštal fjaLoka 11722 osebni avto WARTBURG, 1975. Peter Bertoncelj, Kokrški 14. Lesce, tel. 74-220 po 15. uri 11723 i osebni avto PZ 125, po delih, 1972. Jože Humerca, Smokuč »Žirovnica 11724 FORD ESCORT 1,1, letnik Franc Gartner, Dolenja vas 67, 11725 za PEUGEOT 204, nove, ter odmično gred in 5 nihalk prodam po lastni ceni. Telefon I od 14.30 dalje 11726 VOLKSVVAGEN, starejši le-Benedičič, Martinj vrh 14, Zelez-11727 FORD CAPRI 1500 XL, le-711. Emil Djedovič, Potoče 27, , tel. 22-221 - int. 24-80 dopol-11728 prodam FORD 15 M, po ge-m ZASTAVO 750, letnik 1978. ;46. soba 210 11729 ZASTAVO 750, letnik 1976. B7 11824 prodam VVARTBURG cara-,vozen, celega ali po delih ter ZA-V0430TK. po delih. Ptiček, Lesce, 155, tel. 74-130 11825 VVARTBURG, letnik 1974. 11826 i VW 1200 J, letnik 1976. Pred-rCfVidic) 11827 prodam ZASTAVO 750, le-[1*72. stroj za Z-750 (siari tip), kva-100 W zvočnike, domače izdelata digitalni light show 4x1 kW. Grašič, Galetova 24, Kokrica — 11828 Prodam FIAT 850, cena 0,5 SM in do-ohranjen PONY EXPRESS. Že-, Bistrica 13, pri Naklem 11829 am ŠKODO L 100, letnik 1974, nano do 13. marca 1984. Ogled idan. Ilič, Kranj, Moše Pijadeja 11 11830 Prodam AMI 8. Pot na Jošta 35, 11831 prodam ZASTAVO 101, letnik 1976, Ogled možen vsak dan popol-Pranc Gros, Ribno 36, Bled 11832 prodam dve novi GUMI 135 SR 15 in PRALNI STROJ Gorenje. Mi-fi Kerec, Suška 49, Škofja Loka, tel. im H833 prodam ZASTAVO 750, letnik 1971, jr 1977, kleparsko in ličarsko obno-Tomislav Josipovič, Benedikova ran j — Straži šče 11834 ~/iam ZAPOROŽCA, letnik 1979, [toro ohranjenega. Ogled možen vsak roti večeru. Pavel Zupan, Lanco-7, Radovljica 11835 nov JUGO, neregistriran. i24-337 11836 )EN GSX break, prodam. Tele-i 4*1-555-860 po 16. uri 11837 ALFA ROMEO 135 TI, sko-I »ova, opremljena, poraba 5,3 1 do I!na 100 km. Tel. 064-62-708 TANOVANJA ijii samski moški, išče GARSO-ali SOBO s kopalnico v Kranju I »bližnji okolici. Šifra: Veliko odsoten 11786 Samski moški išče SOBO za bivanje, **jraje neopremljeno, v Kranju. Tele-ix214o5od 11. do 15.ure 11787 Pripravnik (absolvent), išče GARSONJERO ali SOBO s souporabo kopalni-* v Kranju ali Škofji Loki. Telefon 41461 - int. 253 do 14. ure ali Peter potkonjak, Kidričeva 53, Kranj 11788 Mlad par nujno išče SOBO za biva-:f. t souporabo sanitarij, po možnosti j I '/prtmljeno, v Tržiču ali bližnji okolici, pttudbe pod: Plačilo v naprej 11789 Zamenjam enosobno konfortno JTANOVANJE. centralna in telefon, »večje v Kranju. Zglasite se po tel. 3447 vsak dan (Marjan) 11790 V najem oddam STANOVANJE v torfji Loki, za dobo dveh let. Pogoj /Vplačilo Pod šifro: zdomec 11791 litem SOBO v Kranju. Šifra: uslužni« 11792 Profesorica francoščine išče GAR-jOSJERO v Kranju. Telefon 50-260 -■tJ05od6. do 14. ure 11793 POSESTI V najem vzamem pritlični PROSTOR, v starem delu mesta, za razsta-| ,n prodajni salon dekorativnih aajtoetov. stanovanjske opreme. Ponudbe pod: Oprema 11794 Mlada štiričlanska družina prevzame ali vzame v najem zapuščeno NETIJO na Gorenjskem. Naslov v '^jasnem oddelku. 11795 GARAŽO na Mlaki ali v Nedeljski /a«, iščem za zimske mesece. Telefon 9491 11796 GOSPODARSKO POSLOP-;h v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe pod obrt 11797 Prodam STAREJŠO HIŠO. Naslov v ajtacnem oddelku. 11798 Nedovršeno stanovanjsko HIŠO v lutah, prodam najboljšemu ponudniki, Telefon 011-425-170 11799 Oddam GARAŽO v Kranju - Kla Me Informacije po tel. 22-259 11800 GARAŽO, oddam v Šorlijevem naselju. Telefon 22-760 11801 ZAPOSLITVE_ Takoj zaposlim KLJUČAVNIČARJA ali delavca, ki ima veselje do dela v kovinski stroki. OD po dogovoru. KLJUČAVNIČARSTVO Šenčur, Zupanova 1 11802 Sprejmem popoldansko DELO na dom. Silvo Štucin, Sv. Duh 67, Škofja Loka 11803 KV KUHARICA - KUHAR, dobi takoj zaposlitev. OD po dogovoru, nedelje proste. Zglasite se osebno ali po tel. od 9. do 11. ali od 17. do 19. ure. Gostilna pri »VIKTORJU«, Partizanska 17, Kranj, tel. 23-484 11804 Sprejmem kakršnokoli DELO. Ponudbe pod šifro: Takoj 11805 Iščem ŠIVILJO. Pismene ponudbe pod šifro: Spretna 11806 Sprejmem DELO na dom, v popoldanskem času. Možna postavitev stroja. Naslov v oglasnem oddelku 11807 LOTERIJA Srečka št. 00 380 1510 3960 93290 012640 135600 251640 71 281 27781 50961 242841 414141 12 52 762 0832 2032 06772 93702 022952 474852 13 23 4303 03343 62923 038193 4 53384 57744 68304 din 80 200 400 1.000 8.000 500.000 20.080 20.000 60 160 4.000 2.000 1,000.000 20.000 120 80 160 400 400 2.000 6.000 20.080 20.080 100 60 600 2.000 6.060 20.000 40 4.040 8.040 8.040 Srečka št. 75564 163954 218204 285824 495894 65 95 7235 9525 15035 037805 224195 6 71456 95196 390856 17 27 92727 004477 108857 214957 286247 08 68 518 3388 25248 66158 19 23899 311089 350239 din 2.040 20.040 20.040 20.040 20.040 60 100 600 400 4.000 50.000 20.100 40 6.040 4.040 20.040 60 80 8.080 20.000 100.000 20.000 20.000 80 60 200 800 6.000 2.000 60 2.000 20.000 20.000 Ogenj v avtomobilu Kranj — V torek, 8. novembra, nekaj po 22. uri je v Ulici Moše Pijadeja začelo goreti v avtomobilu Mihe Severja iz Ljubljane. Domnevajo, da je nastal kratek stik na električni napeljavi v avtu, zaradi česar je pogorela notranjost avtomobila. Ogenj so pogasili gasilci. Škode na avtu je za 60.000 din. NESREČE ZAPELJAL V LEVO Radovljica — Na regionalni cesti Kropa—Podb rez je Zvirče se je v ponedeljek 7. novembra, nekaj pred 19. uro pripetila prometna nezgoda zaradi vožnje po levi. Voznik osebnega avtomobila Metod Dernič (roj. 1947) iz Podnarta je v bližini Gobovcev zapeljal na levo stran ceste. Prav tedaj je iz nasprotne smeri pripeljal pravilno po desni strani voznik osebnega avtomobila Peter Govc (roj. 1942) iz Kranja, ki se je sicer umikal, vendar pa trčenja ni mogel preprečiti. V nesreči sta bila oba voznika lažje ranjena, škode na avtomobilih pa je za 200.000 din. ZBIL PEŠCA Radovljica — V torek, 8. novembra, ob 23. uri se je na magistralni cesti Kranj—Jesenice pripetila prometna nezgoda, v kateri je umrl Franc Udir (roj. 1929) z Ljubnega. Udir je peš hodil po magistralni cesti, ko je pripeljal za njim voznik osebnega avtomobila avstrijske registracije Marijan Srienc. Voznik je v megli pešca prepozno opazil, trčil vanj, tako da je Udir zaradi hudih poškodb umrl na kraju nesreče. L. M. Vlomil v dva avtomobila Jesenice — V torek, 8. novembra, zjutraj sta dva občana z Jesenic opazila, da jima je nekdo ponoči vlomi! v avtomobila in odnesel več predmetov. Iz prvega je vlomilec odnesel av-toradio in snežne verige, iz drugega pa prav tako avtoradio, komplet orodja, usnjen jopič ter bon za 20 li trov bencina. Pri prvem je bilo škode za 12.000 din. v drugem primeru pa za 15.000 din. Delavci milice pa so storilcu že odkrili. Pri Nikoli Topiču so namreč našli oba avtoradia, pokazal pa je tudi, kam je odvrgel orodje iz avtomobila in snežne verige. • Mlad fant, trezen, vojaščine prost, po možnosti mesarski pomočnik, takoj dobi delo. Izdelovanje mesnih izdelkov Jože Mlinaric, Železniška c. 1, Lesce 11808 DELAVKO za delo v kemični čistilnici, pogodbeno zaposlim. Kemična čistilnica Dragica Preveč, Staneta Žagarja 5, Kranj 11809 Nudim DELO na dom. Pogoj šivalni stroj. Šifra: Cik-cak 11810 OBVESTILA_ Žagam metrska DRVA na domu. Telefon 74-715 POLAGAM vseh vrst toplih podov, itisonov, tapisonov, obloge stopnic in sten. Se priporoča Ivan BOGUT, Bled, Za Žago 6, tel. 78-060 11589 Cenjene stranke obveščamo, da bo gostilna pri »VIKTORJU«, Partizanska 17, Kranj, začela redno obratovati 14. 11. 1983. Delovni čas od 9. do 22. ure vsak dan, v nedeljah zaprto. Se priporočamo za obisk! 11811 DISCO v Stražišču - v SOBOTO, 19. 11. 1983 ODPADE! 11812 OPRAVIJAM vse vrste STROJEPISNIH DEL. Informacije po tel. 21-446 — int. 13 dopoldan — tov. Sitar 11813 IZDELAVA in POPRAVILO kamionskih »CERAD«, popravilo baldahinov in šotorov, izdelava sedežnih prevlek za avtomobile. AVTOTAPETNIŠTVO Rautar, Lesce, Rožna, dolina 12, tel. 74-972 11814 Zahvala Zahvaljujemo se sosedom, posebno pa poklicnim gasilcem iz Kranja, prostovoljnim gasilcem in mladincem iz Besnice, ki so sodelovali pri gašenju požara ter nudili pomoč 27. oktobra 1983 v Zabukovju. BREZARJEVI! PRIREDITVE 1820 HOTEL CREINA in DRUŠTVO MODRINA, vabita na PLES, ki je vsak PETEK in SOBOTO V RESTAVRACIJI HOTELA S PRIČETKOM OB 20. URI. Za prijetno zabavo do 0.2 ure zjutraj skrbi ansambel MODRINA, kolektiv hotela pa za dobro postrežbo in ponudbo ter prijetno počutje. Jutri, 12. 11., bo gost večera ALBERTO GRANADA -pevec južnoameriških pesmi 11290 Ansambel SIBILA, vabi VSAKO NEDELJO, ob 16.30 na PLES na PRIM-SKOVO 11815 DISCO vsak PETEK in SOBOTO ob 19. un v domu KUD Voklo 11816 DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 12. novembra bodo dežurne naslednje prodajalne Trgovske in gostinske delovne organizacije Živila Kranj na področju KRANJA in okolice: TOZD maloprodaja Kranj: SP Pri Peterčku Kranj, SP Pri Nebotičniku Kranj, SP Oskrba Kranj, Begunjska 4, SP Planina Kranj, Župančičeva 24, PC Planina Kranj, SP Planina-Center, Kranj, PC Britof od 7. do 19. ure, SP Šenčur in PC Bitnje od 7. do 17. ure in SP Preddvor od 7. do 18. ure. TOZD Delikatesa Kranj: Delikatesa Kranj, Maistrov trg 11, Naklo v Naklem, Dom Srednja vas, Na vasi Šenčur od 7 do 13. ure, Klemenček Duplje, Hrib Preddvor, Krvavec Cerklje in Ko-čna Jezersko od 7. do 19. ure. V nedeljo, 13. novembra pa bodo dežurne naslednje prodajalne: TOZD Delikatesa Kranj: Delikatesa Kranj, Krvavec Cerklje, Naklo v Naklem od 7. do 11. ure in Na vasi Šenčur od 8. do 11. ure. TOZD maloprodaja Kranj: Gorenj ka Cerklje od 7. do 11. ure. ŠKOFJA LOKA SP Groharjevo naselje, mesnica Groharjevo naselje TRŽIČ ABC Bistrica, Mercator, Trg svobode 21, Mercator, Ravne 9 in Mercator Križe TRŽNI PREGLED KRANJ Solata od 70 do 80 din, špinača 70 din, cvetača od 80 do 100 din, korenček od 40 do 50 din, česen 280 din, čebula 40 din, fižol od 160 do 170 din, pesa od 30 do 40 din, kumare od 50 do 60 din, paradižnik 70 din, paprika 80 din, slive 90 din, jabolka od 30 do 35 din, hruške 50 din, grozdje 50 din, kostanj 50 din,, limone 160 din, ajdova moka od 100 do 120 din, koruzna m'oka 40 din, kaša 90 din, surovo maslo -:00 din, smetana 130 din, skuta 120 din, sladko zelje od 40 do 50 din, kislo zelje 60 din, kisla repa 60 din, orehi 550 din, jajčka od 10 do 14 din, krompir od 16 do 20 din, med 220 din. JESENICE Solata 60 din, špinača 60 din, cvetača 80 din, korenček 50 din, česen 275 din, čebula 42 din, fižol od 163 do 169 din, pesa 30 din, paradižnik 65 din, slive 112 din, jabolka od 27 do 50 din, hruške 60 din, grozdje 58 din, limone 165 din, krompir 19,25 din, koruzna moka 37 din, kaša 82 din, surovo maslo 402 din, smetana 137 din, skuta 123 din. sladko zelje 25 din, kislo zelje 41 din, kisla repa 36 din, orehi 62« din, jajčka od 10 do 12 din. PLESNI KLUB prireja v DELAVSKEM DOMU v Kranju - vhod VI. PLESNE TEČAJE: PONEDELJEK -14. 1 L, ob 19.30 - NADALJEVALNI ob 21. uri - IZPOPOLNJEVALNI, SREDO - 16. 11., ob 19.30 - AKROBATSKI ROCK'N'ROLL (začetni) ob 20.30 - AKROBATSKI ROCK'N'ROLL NADALJEVALNI, ČETRTEK - 17. 11.. ob 19.30 - ZAČETNI ZA MLADINO ob 21. uri ZAČETNI, ZA STAREJŠE AERPBOKA: sreda, 16.11., ob 19. uri ZAČETNI, ob 20. uri NADALJEVALNI; ob 21. — začetni za moške in ženske; ČETRTEK 17. 11. ob 19. uri začetni, ob 20. uri nadaljevalni. Informacije po tel. 21-130 od 7. do 9. ure zjutraj. Vpis dve uri pred pričetkom vsakega tečaja v prostorih PLESNEGA KLUBA. VABLJENI! 11817 ANSAMBEL JEVŠEK igra vsako SOBOTO v hotelu SVOBODA na Bledu 11818 GASILSKO DRUŠTVO Gorenja vas prireja v SOBOTO. 12. novembra 1983 veselo MARTINOVANJE. Za zabavo bo poskrbel ansambel IVANA RUPAR-JA. VABIJO GASILCI! 11819 OSTALO INSTRUIRAM matematiko in fiziko (usmerjeno izobraževanje). Uranič, tel. 27-643 11821 Iščem ZIDARJA za manjša dela v okolici Kranja Telefon 27-341 11823 Iščem pomoč za nego bolnika na domu, 2 uri dopoldan. Dragica Debeljak, Podlubnik 243, Škofja Loka, tel. 62-091 11822 DRUŠTVO UPOKOJENCEV ŽIROVNICA, oddaja s 15. 12. 1983 v najem gostišče »ZELENICA«. Stanovanje je zagotovljeno. Pogoji po dogovoru. Prijave na: Gospodarski odbor DU Žirovnica do 15. 11.1983 11823 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica FRANCA LIKOZARJA-ZDRAVKOTA borca Šlandrovc brigade se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki so ga pospremili na zadnji poti in mu darovali cvetje. Posebno se zahvaljujemo osebju Gastro oddelka KC, Oddelku 400 Inštituta Golnik, dr. Zormanovi, dr. Bavdku, še posebej pa dr. Škoficu. Prav tako se zahvaljujemo ZRVS Huje, ZB NOV Huje, Gorenjskemu tisku — tozd Dodelava, Veleblagovnici Globus, Kegljaškemu klubu Triglav, pevcem in govorniku tov. Langerholcu za tople besede ob slovesu. Hvala tudi g. župniku za lep pogrebni obred. Iskrena hvala vsem, ki so nam izrazili sožalje in nam pomagali v težkih urah, pa tudi drugim, ki niso posebej omenjeni. ŽALUJOČI: žena Jerica, hčerki Zdravka in Silva, vnukinja Melita, brat Ciril z družino, sestre Francka, Anica in Marica z družinami Kranj, Kokrica, Predoslje, Jesenice, Križe, Celovec ZAHVA1A Ob boleči izgubi našega dragega VLADIMIRJA KOŠNIKA Nerazumljiva in kruta je roka usode. Pustila nas je z bolečino, ki je z besedami ni mogoče izraziti. Iskrena zahvala vsem, ki ste nam bili v teh strašnih trenutkih v oporo in tolažbo', nam pomagali lajšati bolečine, ga spremili v njegov prerani grob in ga zasuli s cvetjem ter mu v znak spoštovanja in zahvale za njegovo delo, poklonili toliko lepih in toplih besed. Še posebej pa se zahvaljujemo DO Doni t Medvode za vsestransko in nesebično pomoč. Vsi žalujoči Kranj, dne 7. novembra 1983 ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi ljubega moža, atija, brata, strica, zeta in svaka LEOPOLDA TORKARJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in prijateljem, ki so sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in nam kakorkoli drugače pomagali. Posebna hvala sosedom, delovni organizaciji Iskra — Elektromotorji, pevskemu zboru NIKO, učencem 5. c in 8. c razreda OS Železniki in tovarišu Rafku Erženu za poslovilne besede ter gospodu kaplanu za pogrebni obred. ŽALUJOČI: žena Lidija, sinova Matjaž in Andrej ter drugo sorodstvo Železniki, 7. novembra 1983 ZAHVALA i". tU *+: , JH m ^ H ' Jm w dfl Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, sestre, svakinje, tete, babice in prababice IVANKE DEBELAK se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in . prijateljem, ki ste nam stali ob strani v času njene bolezni in kakorkoli sočustvovali z nami, izrekli sožalje, darovali cvetje in vence in jo tako številno pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala sosedom /a nesebično pomoč. Iskrena zahvala sodelavcem Iskre, sodelavcem Varnosti in Zvezi borcev. Zahvala \\ ivorniku za ganljive besede in praporščakom kakor tudi pevcem za žalostinke in gospodu župniku za pogrebni obred. VSAKEMU POSEBEJ IN VSEM SKUPAJ, ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJENI | Duplje, 2. novembra 1983 Elektrotehniško društvo vabi v svoje vrste Elektrotehniško društvo Kranj je v letošnjem letu poživilo svoje delovanje in si zastavilo kopico nalog in akcij, od katerih so jih člani nekaj že izpeljali, nekatere pa še uresničujejo. Članstvo se polagoma krepi. Zdaj ima društvo že 32 članov, tudi organiziranost je vse boljša. Rešuje se vprašanje prostora za delovanje društva. Kaže, da tudi z denarnimi sredstvi oziroma dotacijami družbene skupnosti ne bo težav. Izvršni odbor društva se je pred dnevi sestal na svoji seji in razpravljal o aktualnih nalogah. Prisotni so se pogovorili o delu mikroračunalni-škega krožka, ki deluje na kranjski gimnaziji. Menili so, da mora društvo z mladimi ustvariti tesnejše stike, saj je med njimi veliko navdušenja in poleta. Ob ustreznem mentorskem delu bi lahko mlade usmerjali k pomembnim ustvarjalnim rezultatom. Člani elektrotehniškega društva na področju energetike pripravljajo okroglo mizo o gradnji malih elektrarn na Gorenjskem. K razgovoru bodo povabili proizvajalce, kandidate za gradnjo, strokovnjake in druge, ki jih zanima ta problematika. Rezultate okrogle mize bodo zbrali in izdali v posebni brošuri, ki bo služila informiranju o možnostih in pogojih malih elektrarn. Okrogla miza bo v mesecu novembru. O točnem datumu in kraju dogodka bodo zainteresirani obveščeni prek glasila Glas. Na področju informatike člani nadaljujejo s popularizacijo znanj o telekomunikacijah, informatiki in računalništvu. Trenutno pripravljajo predavanje dr. Borisa Grabnarja o socioloških vidikih informatike. Stalna akcija društva pa je pridobivanje članstva. Elektrotehniki, ki bi se radi vključili v dejavnost, naj se prijavijo predsedniku društva na naslov: Miroslav Marc, Elektrotehniško društvo Kranj, Iskra Telematika Kranj, n. sol. o., Ljubljanska 24 a, 64000 Kranj. Kazimir Mohar GLASOVA Položitev asfalta in ureditev brezin pomeni uresničitev celotnega alede ureditve ceste in regulacije potoka v Besnici. Cestno podjetje Vodnogospodarsko podjetje Kranj bosta z deli končali precej pred projekta Kranj in rokom. Dela v Besnici končana l^p?r»T!Ltn^niib!l0 Predvideno z* »etos, so zdaj blizu dva kilometra dolg odsek ceste v Zgornji Besnici tudi asfaltirali Cesta Kranj —Besnica sodi med tiste cestne povezave v kranjski občini, ki so bile najbolj potrebne čimprejšnje ureditve. Najbolj kritičen je bil odsek v Zgornji Besnici na območju, kjer je tako imenovani Pod-skokarjev graben, kjer voda in cesta potekata vzporedno v ozki soteski. Na tem delu se je namreč voda doslej kljub rednemu vzdrževanju nenehno zajedala v cesto. Že projektna rešitev tega problema ni bila enostavna. Vendar sta oba projektanta — tako za regulacijo kot za cesto — dipl. inž. Tadej Markič in inž. Peter Gradišar iz Projektivnega podjetja Kranj izdelala idealno rešitev, saj sta v največji možni meri upoštevala vse normative za ureditev, kar sredi dokaj zgoščenega naselja ni bilo enostavno. Izredno usklajeno in organizirano pa sta potem delala tudi oba izvajalca. Delavci Vodnogospodarskega podjetja Kranj so domala vsa dela pri regulaciji morali opraviti ročno. Za ureditev ceste je moralo Cestno podjetje izkopati okrog 15.000 kubičnih metrov materiala. Za ureditev nasipov je bilo potrebnih okrog 2500 kubičnih metrov materiala in še dodatnih 1000 kubičnih metrov humusa za ureditev prek 9000 kvadratnih metrov brežin. Poleg investitorja so z rešitvijo tega problema razumljivo najbolj zadovoljni krajani, ki upajo, da bo morda že v bližnji prihodnosti prišlo do nadaljnjega urejanja ceste na trasi Kranj —Besnica. A. Žalar Besnica — Ko sta sredi leta oba izvajalca (Cestno podjetje Kranj in Vodnogospodarsko podjetje Kranj) pognala stroje in zakopala v gradbišče v Zgornji Besnici, gotovo ni nihče pričakoval, da jima bo letos uspelo narediti vse, kar je bilo predvideno. Zdaj pa gredo dela h koncu in naredili bodo celo več. Prvotno na blizu dva kilometra dolgem odseku ceste v Zgornji Besnici ni bila letos predvidena položitev asfalta. Zaradi izredne zavzetosti obeh izvajalcev, usklajenega dela, dobrega sodelovanja s projektanti in nenazadnje zaradi ugodnih vremenskih razmer in predvsem zaradi sposobnosti investitorja (Samoupravne komunalne interesne skupnosti Kranj) pa so v začetku tedna najprej začeli polagati grobi, nato pa še fini asfalt. Premiera na filmskem platnu Cas se je ustavil V dvorano kranjskega kino podjetja prihaja izjemno zanimiv madžarski film Cas se je ustavil, ki ga je 1981. leta posnel Peter Gothar. Posnel ga je skupaj s sodelavci, scenaristom Gezo Beremenvijem, direktorjem fotografije Lajosem Koltaijem in skladateljem Gyorgy Selmeczijem. Okvirno dogajanje filma so dogodki iz leta 1956, ki na travmatičen način posežejo v družino glavnega junaka, dečka Denesa. Oče je zaradi udeležbe v madžarski vstaji 1956. leta moral zbežati iz Budimpešte, ostala je mati s sinovoma Denesom in Gaborjem. Propadel poskus vstaje zapusti v madžarskem življenju globoke sledi, saj je očitno, da se z novo situacijo ne more nihče prav sprijazniti. Življenje, ki ga živita Denes in njegov brat Gabor, je podobno nenehnemu tavanju, ki ga stopnjuje šolska represija (večji del filma se odvija ravno v šoli) in popolnoma negotova perspektiva nadaljnje eksistence. Konflikti se vrste, med njih pa se neopazno tihotapijo tudi prve ljubezenske izkušnje, plesi in uživanje ob glasbi zgodnjih šestdesetih let. Peter Gothar slika vzdušje v budimpeštanski šoli skozi izredno specifičen filmski jezik, jezik, ki ni patetičen spričo spoznanj, ki so jih deležni njegovi junaki, temveč je bolj humorno-obešenjaško-ciničen. Ta jezik je podprt s sijajno kamero, ki zna ustvarjati ustrezno atmosfero, polno negotovosti, hrepenenja, propadlih iluzij, skratka vsega, kar je bilo značilno za »»čas, ki se je ustavil«. Gothar v psihološkem smislu izvrstno registrira tako trenutke, v katerih se je »čas ustavil«, kot tudi predmete in ljudi, ki so nekako otrpnili v »času, ki se je ustavil«. Njihovi otrplosti ni videti konca, čeprav se zlasti mladi nočejo sprijazniti s takšnim položajem. Denes, njegovo dekle Magda in prijatelj Pierre skušajo zagatnost situacije »časa, ki se ustavil« preseči s pobegom prek meje, nekam na Zahod. Toda s pobegom ni nič, premislijo se in vrnejo. Gothar te njihove izkušnje ne dramatizira, vkomponira jo v širši okvir »življenja, ki teče dalje«, ne glede na »čas, ki se je ustavil«. To življenje ni ravno navdušujoče, je bolj »razširjena« grenka izkušnja »časa, ki se je ustavil«, toda Gotharjevi junaki so se sicer na svoj romantičen način hoteli spopasti z njim in ga zanikati. Morda je to preveč pesimistično vedenje Gotharjevega filma, toda sam avtor ne nudi veliko oprijemljivih argumentov, da bi takšno videnje bilo drugačno ali recimo bolj optimistično. Rad bi poudaril tudi funkcionalno estetsko komponento Gotharjevega filma, ki navdušuje. Estetika pri Gotharju ni zgolj posledica izjemno dobro izšolane filmske senzibilnosti, ki jo Gothar zapolnjuje sproti z domiselno in izostreno fabulo, temveč je skrbno pretehtana in vkomponirana v samo fabulo. Meje niso ostro postavljene, sožitje je več kot dobro in uglašeno. Če k temu dodam še vrhunsko igro mladih igralcev, potem se mi zdi, da je Gothar svoj načrt izpolnil z zavidanja vrednim filmskim projektom. Milenko Vakanjac »Katrca« vse priljubljena Vse več jih je na naših cestah. Zdaj zdaj bomo lahko rekli, da je to naš »ljudski« avto. Nič več nas ne motijo prestave, kot so nas v začetku, ne škatlasta oblika, pač pa smo navdušeni nad prostornostjo, udobnostjo, predvsem pa majhno porabo bencina. Letos je Industrija motornih vozil iz Novega mesta dala na trg nove katrce modela TL in GTL. Izpopolnjene, hitrejše, še udobnejše. Cena je sicer visoka in trenutno le za nekaj starih milijonov zaostaja za sto-enko, a če upoštevamo majhno porabo goriva in visoko kvaliteto izdelave teh novomeščih vozil, se tehtnica prevesi v korist katrce. Trgovci, ki prodajajo ta priljubljena vozila, vedo povedati, da vsakič, kadar poskoči cena bencina, poskoči tudi povpraševanje po katrcah. Pred dnevi so prodajni delavci Industrije motornih vozil v Ljubljani pripravili posebno tiskovno konferenco in novinarji iz vse Slovenije so lahko preizkusili njihove nove modele. Prisotni so bili tudi predstavniki Murke iz Lesc, ki je na Gorenjskem edini prodajalec novomeških vozil. Tako približana prodaja Renaultov pomeni nedvomno veliko olajšanje za kupce, saj zvedo za vse pogoje nakupa doma iz prve roke, nobenemu ni treba v Ljubljano ali v Novo mesto. Zadovoljni so tudi delavci Industrije motornih vozil v Novem mestu, kajti tako se bo prodaja njihovih vozil zagotovo povečala. bolj Daljši delovni čas pošt Kranj — Vedno večji promet na gorenjskih poštah sili poštarje, da začno resno razmišljati o daljšem delovnem času nekaterih najbolj »prometnih« pošt. Večkrat so daljši delovni in obratovalni čas zahtevale tudi krajevne skupnosti. Za naslednje leto razmišljajo, da bi' od 8. do 18. ure razen dosedanjih poslovale še pošte v Šenčurju, Žabni-ci, na Golniku, v Cerkljah in v Preddvoru. Vendar pa imajo ob tem poštarji nemalo kadrovskih problemov. Razmišljajo, da bi na pošti Bohinjsko jezero uvedli sezonski delovni čas tudi v zimski in ne le v poletni sezoni. ,. Možnosti za spremembo delavnega časa bo treba preučiti tudi za pošto Primskovo v Kranju. Vedno večji promet terja celodnevni delovni čas, za kar se zavzema predvsem krajevna skupnost, poštarji pa imajo največje težave s kadri. V prihodnjih letih naj bi na gorenjskih poštah razširili tudi menjalniško službo. Za zdaj opravljajo menjalniške posle na Bledu, v Kranjski gori, v Bohinju in Tržiču. Tem naj bi se v prihodnjem letu pridružile pošte v Radovljici, Martuljku, na Jesenicah in na Brniku. D. S. Marjan Zaplatil, fotoreporter Dela: »Imam katrco in ko sem zdajle preizkusil oba nova modela, TL in GTL, vidim, da imata veliko izboljšav. Bolje se sedi, vžig je boljši, z disk zavorami se veliko hitreje in lepše zavira. Sploh so to trpežni avti, razen pločevine, ki malo prehitro rjavi. Je pa to silno praktičen družinski avto, z majhno porabo goriva na kratke razdalje. Tudi novi R-18 sem preizkusil. Pet prestav ima, boljša platišča in gume, spremembe na stikalni plošči. Zaradi sprememb na odbijačih in v karoseriji je zmanjšan zračni upor in s tem rabi manj goriva. Pri 120 kilometrih na uro porabi R-18 celo manj goriva kot katrca. Je pa tako drag, da vsak čas ne bo več avto za Jugoslovane. Le redki privatniki bodo lahko še segli po njem. Edina velika napaka Renaultov je visoka cena.« Jože Gašperšič, Murka Late »Prodaja Renaultov iz Novega mesta je v Murki dobro stekk Od lanskega junija, ko smo zafea s prodajo avtomobilov, smo pto-dali že preko 800 vozil in okro| 200 prikolic. Menimo, da je pr^ daja v Murki za Gorenjsko no« pridobitev. Kupcem smo tako pr. bližali nakup avtomobila, skupa; z Alpetourom Bled pa pripravlja mo tudi servis za Renauhe. V Murki bomo organizirali tudi ptfr dajo delov za te avtomobile. Tako bo kupec našel pri nas kompleta: ponudbo. Naši prodajalci sobi\ u tovarni na specializaciji, tako da znajo vsakomur svetovati, rade-žiti, kar ga zanima. Veseli smo tudi, da se je začela prodaja za 4-narje, še vedno pa je avto za dinarje deviznega porekla cenejš' Danica Vogrinc, direktor prodajnega sektorja v IMV: »Že da} časa smo želeli našo prodajo r» širiti na več področij. Na Goiear skem smo pri Murki našli prt* j ga partnerja. Čeprav je prodaja avtomobilov povsem nova dejav nost za delavce Murke, smo z njimi hitro našli skupen jezik. Odlične organizacijske sposobno* imajo, kreativni so in danes ril mo, da nismo naredili napak, ta smo si jih izbrali za partnerji Določene trgovce, ki so spedaBir rani za prodajo avtomobilov, v seveda moti, kajti Murka je spte-šna trgovska hiša, kjer dobi* m avtomobili pa sodijo v doma* specializiranih prodajaln. Pa ai tako. Prav Murka je lep dokaza to, da je takšna prodaja dodat* možnost, dodaten zaslužek za dr lavce, za nas pa novo prodajno mesto, ki bo naša vozila še bolj približalo kupcem.« Cepljenje proti gripi Kranj V teh dneh bodo po vsej Sloveniji v zdravstvenih domovih začeli cepiti proti gripi. Na ta način naj bi se zavarovali pred množičnim obolevanjem za to boleznijo, ki sicer zdravstveno najbolj prizadane starejšo populacijo, veliko škode pa seveda povzroči zaradi množičnega obolevanja aktivnega prebivalstva. Zdravstveni delavci priporočajo cepljenje proti gripi za otroke od 7. leta dalje ter za kronične bolnike z obolenji srca, dihal ali presnove. Cepili bndo 7 mrtvim cepivom, ki ne povzroča nobenih neprijeta i reakcij. Tokratno cepivo M -v maga le proti enemu tipu gripi pač pa je pripravljeno proti brazilski, filipinski in singapursa gripi. Učinkovito pa je le dvakrat no cepljenje in sicer v razmaku enega meseca. V kranjskem zdravstvenem domu bodo cepili 16. in 17. novel* bra od 16. do 18. ure in 17. nov« bra od 9. do 11. ure v Dispanzerju za borce. Drugo cepljenje pa bi 14. decembra od 16. do 18. ure m 15. decembra od 9. do 11. ure L M *................... vabimo vse ljubitelje drsanja na rekreacijsko drsanje od 5. novembra dalje v večnamensko dvorano v Savskem logu torek sreda četrtek od 16.—18. ure od 16.—18. ure od 16.—18. ure petek od 16.—18. ure, 19.—21. ure sobota od 10.—12. ure, 14.—16. ure nedelja od 10.—12. ure, 15.—17. ure vstopnina: odrasli 50,— din otroci do 7 let 25,— din poslovno priredi cveni center gorenjski sejem kranj