FEBRUAR, MAREC 1988, ŠTEVILKA 2/3 Spoštovani bralci! Pred nami je šele druga letošnja izdaja Glasila občanov, čeprav je že marec: Mnogi ste se spraševali, le kje hodi februarska številka. Toplo nam je bilo pri srcu, ko smo videli, kako nas pogrešate. Zal so tokrat posegle vmes finance, pa smo ostali nemočni. Iskreno upamo, da bomo ta primanjkljaj nadoknadili z objavo več krajših informacij, vendarle vseeno menimo, da se kaj takega ne bi smelo več ponoviti. Drži? Zdaj pa, če dovolite, še nekaj o naslavljanju našega glasila, Najbrž ste opazili, da so vaši naslovi izpisani na računalniku, podatke zanj pa črpamo iz kartoteke gospodinjstev matičnega urada. Sodeč po številu vrnjenih izvodov z oznako: neznan, odpotoval, pa gre za slabo ažuriranje. Drugače rečeno, dragi bralci, da se nekateri ob preselitvi pozabite odjaviti oziroma prijaviti. Torej vse težave izvirajo od tod, zato vas pozivamo, da uredite svoje obveznosti, pa boste tudi glasilo prejemali neovirano. Tako. Upamo, da bomo še naprej ostali dobri prijatelji, da boste sodelovali z nami in nam kaj pisali. O vsem, kar vas prizadeva, boli ali radosti, pa tudi o drugem. O novicah in dogodkih iz vašega kraja oziroma krajevne skupnosti. Vemo, da se marsikje dogajajo lepe in čudovite reči, zakaj jih ne bi zaupali še drugim, saj je naše glasilo resnično hrano glasilo. In če boste pisali, pošljite nam svoje prispevke do 10. v mesecu. Če imate fotografski aparat, napravite še kakšen posnetek. Resnično bomo veseli vsakega vašega prispevka. Lep pozdrav vsem! Uredništvo Litijski komunisti so se zbrali na seji OK ZKS Litija Včetrtejc, 17. marca 1988, so se v OS Litija zbrali litijski komunisti na seji občinske konference ZKS Litija. Poleg delegatov sta se seje med ostalimi gosti udeležila tudi Jože Miklavc, izvršni sekretar CK ZKS, in Andrej Ambrožič, sekretar medobčinskega komiteja komunistov ljubljanske regije. Po izvolitvi organov konference in sprejemu poslovnika o delu konference so delegati litijskih komunistov poslušali poročilo o delu občinske organizacije ZKS Litija v obdobju 1986— 1988, ki ga je podal predsednik OK ZKS Litija tovariš Franci Intihar. V njem se je kritično ozrl na številne probleme, ki stojijo j»red litijskimi komunisti. Se zlasti je govoril o gospodarskih gibanjih, za katere je značilno, da odstopajo od resolucij-skih usmeritev. Zaskrbljujoč je stalen padec akumulacije v dohodku, pa tudi nizka izobrazbena struktura zaposlenih. Ocenil je delo- vanje delegatskega sistema, ki se bori še z mnogimi težavami, govoril pa je tudi o mnogih dilemah idejne, akcijske in organizacijske krepitve zveze komunistov. Komunisti so po poročilu predsednika delali v komisiji za družbeno-ekonomske odnose, politični sistem, organiziranost, razvoj in kadrovsko politiko ZK, kjer so v obširni in kritični razpravi dopolnili poročilo, hkrati pa iskali tudi pota delovan- ja v prihodnje. V plenarnem delu so poslušali poročila vseh komisij in se dogovorili za oblikovanje sklepov, ki bodo obvezujoči za vse članstvo. Ni časa za malodušje, so menili, treba je odločno v bitko za dosledno izvajanje sprejetih načrtov in za ustvarjanje novih in boljših pogojev socialističnega samoupravnega siste- ma. J. S., foto: W. Predsednik OK ZKS Litija Franci Intihar med branjem poročila. Delegati med poslušanjem plenarne razprave. Osnovni cilji razvoja občine Litija Resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana občine Litija za obdobje 1986— 1990 v letu 1988 so zbori občinske skupščine obravnavali in sprejeli na svojih sejah dne 29. januarja in 1. februarja 1988. Iz nje izhaja, da bo temeljna naloga organizacij združenega dela s področja gospodarstva doseči 3,5% realno rast družbenega proizvoda. Uresničitev planirane stopnje rasti družbenega proizvoda bo temeljila na večji produktivnosti dela z boljšo organiziranostjo, intenzivnejši in kakovostnejši izrabi obstoječih zmogljivosti, zmanjšanju materialnih in še posebej neproizvodnih stroškov, racionalni izrabi in razporeditvi delovnega časa, postopnem posodabljanju opreme, intenzivnejšem vključevanju v mednarodno delitev dela ter izboljševanju kvalifikacijske strukture zaposlenih. • V zunanjetrgovinsko menjavo se bo predvidoma vključilo sedem organizacij združenega dela, ki bodo povečale posredni in neposredni izvoz za 1%. Za dosego planirane stopnje rasti izvoza se bodo morali v letu 1988 spremeniti tudi ukrepi ekonomske politike, da bo izvoz, še zlasti na konvertibilna tržišča, zopet postal ekonomsko zanimiv. Uvoz bo odvisen od realiziranega izvoza ter namenjen nabavi potrebnih surovin in repromateriala, deloma pa tudi nujno potrebni posodobitvi opreme. • Zaposlenost se bo predvidoma povečala za 1%. Hitreje bodo zaposlovale tiste organizacije združenega dela s področja gospodarstva, ki bodo izvozno usmerjene, in tiste, kjer bo prišlo do aktiviranja novih investicij. Eden od bistvenih pogojev gospodarske rasti je tudi izboljšanje kvalifikacijske strukture zaposlenih, katero bomo dosegli z. zaposlovanjem astrezno strokovno izobraženih in usposobljenih delavcev ter z motiviranjem že zaposlenih delavcev za izobraževanje ob delu in iz. dela, kakor tudi za razne oblike funkcionalnega usposabljanja. Posebno pozornost bomo namenili iskanju možnosti za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb. • V politiki delitve dohodka bomo skušali doseči povečanje deleža akumulacije v doseženem dohodku. V ta namen bo morala biti rast vseh oblik porabe počasnejša od rasti dohodka. • Kljub nezadostni akumulaciji bomo morali v letu 1988 uresničiti na področju gospodarstva nekatere na- ložbe, predvsem tiste, ki bodo zagotavljale dinamično rast proizvodnje. V ta namen bo večina organizacij združenega dela skušala izvesti tiste investicije, kijih v letu 1987 zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ni mogla realizirati. • Predilnica Litija načrtuje izgradnjo prizidka k sukalnici za efektno sukalnico z izdelavo projektne dokumentacije in izdelavo zaklonišča. IUV TOZD Usnjarna Šmartno bo nadaljevala z izgradnjo druge laze krznarnc in izgradnjo črpališča tehnološke vode, pričela bo z. adaptacijo skladišča kemikalij in skladišči surovin ter ureditvijo skladišča embalaže. Lesna industrija Litija namerava končati s postavitvijo lupilnega stroja Mclcs, urediti predsušenje in parjenje lesa ter pristo- piti k modernizaciji tehnologije mizarstva. V SCTTOZD Industrija apna Kresnice bodo pričeli z. izgradnjo tretjega odplakovalnega bazena in izgradnjo nove žičnice za transport kamna i/, kamnoloma v Ušenišču. Agrotehnika Gruda TOZD Mesarija in prekajevalnica Litija namerava v letošnjem letu opremiti novo prodajalno v Šmartnem in pristopiti k ureditvi zo-rilnice. V letu 1988 bo predvidoma ustanovljena nova organizacija, ki se bo ukvarjala z razvojem programske opreme in trženjem računalniške opreme. • Zaradi vse večjih cenovnih neskladij upravičeno lahko pričakujemo, da se obseg proizvodnje mleka in mesa v letu 1988 ne bo povečal v primerjavi z leto 1987. Naloge, ki jih je opravljal sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane, so se s 1.1. 1988 prenesle v Samoupravno interesno skupnost za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe občine Litija. Na področju kmetijske zemljiške politike bomo pristopili k izdelavi druge faze agrokartc ter pripravili projektno in investicijsko dokumentacijo za izvedbo planiranih agro in hidromelioracij. • V prvi polovici leta bodo predvidoma sprejeti prostorsko ureditveni pogoji za mesti Litija in Šmartno, ki bodo med drugim osnova za določitev lokacij obrtnih con. V okviru zasebne- Občinska kandidacijska konferenca Delegati so se opredelili za kandidate Velika sejna soba SO Litija je bila v sredo, 16. marca 1988 nabito polna. Zbrali so se namreč delegati, ki so se na občinski kandidacijski konferenci opredeljavali do kandidatov za predsednika predsedstva SR Slovenije, člana predsedstva, skupščinskega sistema in samoupravnih interesnih skupnosti. Po poročilu sekretarja OK SZDL Litija tovariša Antona Pavliha o poteku temeljnih kandidacijskih konferenc v občini so delegati sprejeli kandidatno listo in se z glasovanjem opredelili do kandidatov. Za predsednika predsedstva SRS so dobili potrebno tretjino glasov Mojca Drčar-Mur-ko 35, Janez Stanovnik 34 in Ciril Zlobec 25 glasov. Vsi kandidati za druge vodilne funkcije v republiki so dobili podporo. Za predsednika občinske skupščine je še za eno mandatno obdobje kandidat Mirko Kaplja, za podpredsednika pa Jože Kovic. Za predsednika družbenopolitičnega zbo- ra kandidira Janez Lukač, za podpredsednika pa Regina Kralj. Kandidatka za predsednico zbora združenega dela je Vida Vukovič, za podpredsednico pa dr. Marija Sikošek. Za predsednika zbora krajevnih skupnosti so znova delegirali Ivana Godca, za podpredsednika pa sta kandidata Jože Rappl in Pavel Hiršel. Vodstva samoupravnih interesnih skupnosti naj bi ostala še naprej v enaki sestavi, sprememba je le pri kmetijsko zemljiški skupnosti, kjer je kandidat za podpredsednika Jože Rappl, in pri skupnosti za zaposlovanje, kjer za podpredsednico kandidira Dragica Mravlja. J. S. it 4. v letu 1988 ga sektorja drobnega gospodarstva bodo imele prednost uslužnostne dejavnosti kot tudi tiste proizvodne dejavnosti, ki se bodo aktivno povezovale z združenim delom. • Na področju urejanja prostora bomo zagotovili čim hitrejše izvajanje nalog, opredeljenih v prostorskem delu družbenega plana občine in vezanih na pridobivanje stavbnih zemljišč. Posebna pozornost bo veljala pripravam na gradnjo večnamenske dvorane v Litiji. • Za varovanje in izboljšanje okolja bomo določili skupno odlagališče komunalnih in industrijskih odpadkov ter se aktivno vključili v program priprave regijskih odlagališč. V sodelovanju s krajevnimi skupnostmi in Samoupravno komunalno skupnostjo občine Litija bo Komite za urejanje prostora in varstvo okolja določil prehodna odlagališča komunalnih odpadkov, krajevne skupnosti pa se bodo same dogovorile s KOP Komunala Litija glede sprotnega odvoza le-teh. Glavni onesnaževalci okolja v naši občini bodo morali v letu 1988 izdelati sanacijske programe, kjih strokovno opredeliti in skrbeti za njihovo izvajanje. • Investicijska vlaganja v komunalne objekte in naprave individualne rabe bodo usmerjena samo v priprave za pričetek gradnje centralne čistilne naprave. Ostala investicijska sredstva pa bodo porabljena za odplačilo najetih kreditov za gradnjo pokopališča v Šmartnem. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev obnova vodovoda Litija—Šmartno—Bogenšperk ne bo mogla potekati tako, kot je predvideno v srednjeročnem planu Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija. • Na področju cestnega gospodarstva bodo potekala večja ureditvena dela na Partizanski magistrali, na lokalni cesti skozi vas Polšnik in na dokončanju ureditve ceste skozi vas Ribče. Prizadevali si bomo, da bi Skupnost za ceste Slovenije pričela z gradnjo podaljška mostu v Jevnici. V letu 1987 je bila prekategorizirana cesta Šentjakob—Zagorje ob Savi iz regionalne v magistralno cesto. Tako se bo v letu 1988 začelo s postopno sanacijo ozkega grla na odseku med Ri-bčami in Litijo, ki bo predvidoma zaključena do leta 1990. • Podjetje za PTT promet Ljubljana se bo v letu 1988 vključilo v priprave na izgradnjo pisemske pošte v sklopu večnamenske dvorane v mestu Litija ter v programu izgradnje PTT omrežja v krajevnih skupnostih naše občine. • Železniško gospodarstvo Ljubljana bo pričelo z izgradnjo podhoda z dostopi na perone in dostopnimi potmi do podhodov ter nadkritjem peronov. Integral DO SAP TOZD Turbus pa bo proučil možnost za uvedbo novih avtobusnih prog, še zlasti delavskih. • Za izboljšanje in popestritev ponudbe v naši občini bo Kmetijska zadruga Litija pristopila k ureditvi diskontne trgovine in Kmetijskega oskrbovalnega centra v Litiji ter v okviru večnamenskega objekta na Vačah uredila prostor za svojo poslovalnico. Kmetijska zadruga Gabrovka—Dole bo pristopila k adaptaciji prostorov v Gasilskem domu v Gabrovki, katere bo preuredila v nove prodajne prostore. Mercator Rožnik TOZD Golovec pa bo uredil prostore za poslovalnico na Polšniku. • Na področju stanovanjskega gospodarstva bomo nadaljevali izgradnjo štirih garsonjer in štirih dvosobnih stanovanj na Ponoviški ulici 7 in 9 ter pridobili tehnično dokumentacijo za prenovo stanovanjsko poslovnega objekta Šmartno 18 in za izgradnjo stanovanjskega objekta I ob Maistrovi ulici v Litiji. • Sredstva za družbene dejavnosti . bodo odvisna od dejanskih materialnih možnosti gospodarstva, zato bo potrebno glede na zaostreno gospodarsko situacijo vse programe ponovno preveriti in določiti naloge, ki jih je možno financirati po načelih neposredne menjave. Aktivnosti občinske skupnosti otroškega varstva bodo usmerjene v postopno saniranje prostorskega problema v Vzgojnovarstveni organizaciji Litija. V pripravo otrok na malo šolo bodo vključeni vsi 6-letni otroci, število ur pa se bo v okviru možnosti postopno povečalo od 250 na 300 ur. Krajevna skupnost Dole bo nadaljevala z gradnjo osnovne šole na Do-lah. Relativnemu zmanjšanju porabe Občinske zdravstvene skupnosti pa naj bi pripomoglo odgovorno uresničevanje že sprejetega sanacijskega programa. Milena Rappl Volilna seja Občinskega sveta ZSS Litija Izvolili novo vodstvo V sredo, 24. 2. 1988, so se v veliki sejni sobi SO zbrali delegati OO ZSS na svoji programsko volilni seji. Udeležili so se je tudi član predsedstva RS ZSS tovariš Lojze Fortuna, predsednik medobčinskega sveta ZSS ljubljanske regije tovariš Branko Pintar in ostali gostje. Delegati so najprej sprejeli poslovnik o delu volilne seje, razpravljali o poročilih o delu občiaskega sveta, sprejeli program dela za naslednje obdobje, potem pa so izvedli tudi volitve. Ker je dosedanjima predsedniku in sekretarju potekel mandat, so za novega predsednika izvolili tovariša Janeza Iz-lakarja, za sekretarko pa Martino Kralj. Dosedanjemu vodstvu so se za uspešno delo iskreno zahvalili. J. S. Novi predsednik OOS ZSS tovariš Janez /zlakar Nova sekretarka tovarišica Martina Kralj V spomin Francu Peterki—Mišku V sončnem nedeljskem popoldnevu — februarja — je poleg družinskih članov množica prijateljev, krajanov in aktivistov — borcev NOV spremljala na zadnji poti od doma na Splodn-jem IjOgu na pokopališče na Savi našega Miška. V 76. letu starosti nas je zapustil znani aktivist OF in borec NOV, prizadevni povojni aktivist, tovariš Franc Peterka — Miško. Njegovo življenje je bilo cn sam delovni dan. Težko predvojno življenje malega kmeta — borba za preživetje, je vtisni-lo svoj pečat v vse njegovo delo in pripadnost, ko se je začelo narodnoosvobodilno gibanje na območju Litija Sava Kmalu zasledimo med aktivisti OF tudi Miška Pomaga z zbiranjem orožja, hrane, oblačil za naše prve partizanske enote, sodeluje pri organizaciji in izdelavi čolnov in prevozih partizanov čez Savo. In ko mu postane na terenu »prevroče«, brez pomrlega obleče partizansko uniformo m vrže na ramo puško. Vendar Miško pozna teren, in zato prevzame odgovorno mesto v gospodarski komisiji okrajnega odbora OF Šmartno na Mamolju. Od njegove organizacijske sposobnosti in občutka pra vičnostijc odvisna oskrbljenost naših partizanskih enot Konec marca 1945 je bil pri opravljanju svojih obveznosti ranjen v levo roko in ker ni bilo takoj ustrezne pomoči so mu morali roko amputirati —postalje vojni invalid' kaj to pomeni za kmeta, ve le tisti koto sam doživi Tako se je Miško po vojni zaposlil kot vratar v litijski Predilnici in nato v Ijcsni industriji do upokojitve. Vseskozi po vojni pa je bil družbenopoli- tično aktiven — ostal je vseskozi aktivist OF. In tako je aktivno sodeloval tudi v okrajnem odboru OF Šmartno, ki nadaljuje tradicije medvojnega okrajnega odbora OF. Težko je v skopih besedah izraziti delo in vse aktivnosti našega Miška pred vojno, v vojni in po njej. Bil je napreden, delaven, prizadeven človek, vedno pripravljen pomagati občanom Povsod je bil prisoten, kjer se je kaj dogajalo, posebno pa je rad prisostvoval našim sestankom in povojnim partizanskim patrolam in mitingom Rad se je pozabaval v družbi svojih partizanskih prijateljev in bil je izredno vesel če smo ga od časa do časa obiskali na njegovem domu, kjer smo obujali spomine na vojna leta Kljub vsem težavam, kijih je preživljal je ostajal optimist, poln vere v človeka in prihodnost Bilsi dejansko človek — prijatelj in tovariš — takšnega te poznamo vsi ki smo kdajkoli sodelovali s teboj, zato Te bomo toliko bolj pogrešali Hvala ti Miško, za vse, kar si dobrega storil za našo skupnost! Marko Rainer IZ KRAJEVNIH SKUP Podelitev Valvasorjevih plaket na gradu Bogenšperk V okviru kulturnega praznika so bile tudi letos podeljene Valvasorjeve plakete za delo na področju družbenih dejavnosti v letu 1987. Po slavnostnem govoru Marije Muzga in kulturnem programu folklorne skupine iz Javorja so Valvasorjeve plakete prejeli: Anton Primožič, Nada Pintar, Gusti Grošelj, Mojca Lebinger, Janez Izlakar, Zasavski ro-gisti in republiška geodetska uprava. (J. S., foto: Zofka) KRAJEVNA SKUPNOST LITIJA Zbor krajanov soseske Rozmanov trg V četrtek, 11. februarja 1988, so se v veliki sejni dvorani SO Litija zbrali prebivalci soseske Rozmanov trg, da bi s predstavniki KS Litija desni breg, SO Litija, stanovanjske skupnosti, Gradmetala in ostalih subjektov osvetlili problematiko, ki se že dalj časa poraja v tej soseski. Gre namreč za nadaljnjo predvideno pozidavo tega območja in za onesnaženje ozračja (dimnik na Maistrovi). V večurni debati, kjer so na trenutke vroči razpravi prihajali do izraza argumenti enih in drugih, so se vendar prisotni zedinili, da je treba pred nadaljnjo gradnjo najprej poskrbeti za vse tiste objekte, ki k taki soseski spadajo (vrtec, šola, rekreacijske površine, zelenice, trgovina in še kaj), proučiti pa je treba tudi odpravo onesnaževanja. V tem smislu bodo tekle tudi vse nadaljnje akcije. Vsi želimo, da bi bilo naše okolje lepo in čisto, bivalni pogoji ugodni, da se ljudje v njih dobro počutijo. Nič drugače torej tudi ne more biti z. Rozmanovim trgom. (J. S., foto: Werra) V Lesni industriji gradijo sušilnico Ko se peljete po cesti proti Šmartnem, lahko na prostoru Lesne industrije v Zagorici (tik ob potoku) vidite novo pokrito poslopje. Odgovorni iz LIL so nam povedali, da gradijo nadstrešnico, ki bo pokrivala 8400 m2. V njej bo prostor za uskladiščenje žaganega lesa. V štirih komorah, kamor bo moč naenkrat vložiti 560 m3 lesa, pa bo sušilnica. S tem bodo dosegli zmanjšanje zalog, saj bodo les lahko hitreje uporabljali za nadaljnjo predelavo. Zemeljska dela in temeljenje so izvajali delavci Gradmetala, kritino pa so zaupali delavcem SGP Ajdovščina. (J. S., foto: Werra) NOSTI OBČINE LITIJA Elektronska gasilska sirena Na pobudo upravnega odbora Gasilskega društva Litija so se člani GD Litija kljub sedanjim kriznim časom odločili, da nabavijo novo gasilsko sireno za gasilski avtomobil. Dosedanja sirena je namreč pokvarjena in bi popravilo preseglo polovično vrednost nabave nove. Zaradi tega so se člani GD Litija odločili, da se nabavi nova elektronska sirena /a avtomobil (MES-2), ki ne služi samo gasilcem, ampak tudi v primeru raznih nesreč za alarmiranje in obveščanje prebivalstva ter obveščanja nasploh. Zaradi kroničnega pomanjkanja finančnih sredstev v društveni blagajni so finančna sredstva za nabavo nove avtomobilske sirene prostovoljno prispevali člani GD Litija, posamezni krajani KS, obrtniki in delovne organizacije. Ne bomo naštevali, kdo in koliko je prispeval za nabavo nove elektronske sirene. Spisek prispevkov hrani blagajnik društva. Pač pa gre vsa pohvala tistim, ki so se odzvali akciji na nabavo elektronske sirene. Da bi ušli podražitvijo bilo treba zelo hitro zbrati 675.000 din. In zbralo se je! Sirena ježe montirana na gasilskem avtomobilu. V imenu vseh članov GD Litija hvala vsem, ki so prispevali. Seveda pa uspeha akcije ni moč meriti le z. višino prispevkov, temveč gre predvsem za odnos, ki so ga krajani in delovne organizacije ter DPO v KS pokazali do svojega gasilskega društva in do gasilske organizacije nasploh. Branko Ojnik Okrepili nosilnost Delavci gradbenega podjetja ŽG Ljubljana so pred tedni montirali novo ploščo na podvoz na koncu Graške ceste. S tem so okrepili nosilnost na tem delu proge, hkrati pa poskrbeli za lepši izgled tega objekta. (J. S., foto: W) KRAJEVNA SKUPNOST VAČE Konkretni odgovori na pereča vprašanja Predsednik občine tov. Mirko Kaplja in član izvršnega sveta tov. Alojz Urbič sta s svojim prispevkom obogatila vsebino prve krajevne konference s(x;ialističnc /veze v novi mandatni dobi na Vačah. Dobro pripravljena konferenca je po mojem mišljenju tudi dala konkretne odgovore na večino vprašanj, ki so bila predmet razprave. Uvodne misli in nekaj svojih stališč do razvoja našega kraja je podal ing. Pavel lliršel, predsednik naše skupščine. Navzoče je seznanil s programom dela v KS v letu 1988, ki se pokriva tudi s srednjeročnim planom razvoja naše KS do leta 1990, in analiziral opravljeno delo v lanskem letu. Vsa dela in akcije pa bodo seveda pogojene z našim skupnim prizade- vanjem, predvsem v smeri izgradnje komunalne infrastrukture, kamor spadajo v prvi vrsti: obnova vodovodnega omrežja, d(xlatni pritok vode za naselje Mačkovec, katerega krajani v sušnem času kar redno vsako leto ostajajo brez pitne vode, kanalizacija in javna razsvetljava v novih Vačah, napeljava vodovodov in izgradnja rezervoarjev za požarno vodo v Lazah, napeljava vodovodov in izgradnja rezervoarjev za požarno vodo v Lazah, Strmici in Boltiji. V soseski Bol-tija se odločno zavzemajo za sanacijo in razširitev ceste na relaciji Vače - Bolti-ja— Ponovite. Poleg tega bo v ospredju še nekaj v lanskem letu nedokončanih manjših investicij. Osnovna dejavnost in skrb ter največja naložba v kraju pa bo seveda nadaljevanje gradnje poslovne stavbe. Kljub vsem prizadevanjem in prvotnim razgovorom z več soinvestitorji nismo.uspeli v celoti zaključiti finančne konstrukcije v taki višini, da bi poslovno stavbo postavili pod streho. Ostala je krajevna skupnost kot investitor s svojim krajevnim samoprispevkom, udarniškim delom in drugimi osebnimi dajatvami. S polno razumevanja pa nam stoji ob strani Stanovanjska skupnost občine Litija, ki nam vsestransko pomaga pri zbiranju potrebne dokumentacije, nadzoru pri gradnji in, kar je največ, z. večjim deležem sofinancira dela. Le delno pa pomaga Kmetijska zadruga Litija, čeprav bi morala prav ta nositi največje breme, saj bo v novi stavbi imela največ prostornin-skih kapacitet. Območna SIS za PTT promet iz Ljubljane pa nam je v celoti obrnila hrbet in se do leta 1990 ne bo aktivno vključevala v sofinanciranje. Zato smo na osnutek občinske resolucije za leto 1988 tudi dali ustrezni amandma. Kljub vsemu pa optimistično zremo v dokončno izgradnjo te naše jircpotrcbnc stavbe s temi soinvestitorji. Ce z ostalimi ne bomo našli skupnega jezika bomo prisiljeni iskati nove interesente, z namenom, da se dela dokončajo in krajanom opraviči plačevanje krajevnega samoprispevka, da se zagotovijo boljši pogoji nakupov, večji asortiman in druge ugodnosti. Dana je bila tudi ideja o razpisu za izgradnjo gostinskega lokala na lokaciji še obstoječe hiše poleg novega objekta, v katerem naj bi bili tudi uradni prostori turističnega društva in prodaja spominkov. Bila je tudi izražena želja po prostorski ureditvi trga, ker bi na ta način dokončno uredili celotni kompleks centra Vač. Za vse to seje osebno zavzel tudi predsednik, tov. Kaplja, od katerega smo izvedeli marsikaj koristnega: od ocene stanja v gospodarstvu naše občine, delovanja samoupravnih interesnih skupnosti pa do predvidenega razvoja in možnega tržnega gospodarstva v letu 1988. Analiziral nam je tudi težave, s katerimi se srečujejo delovni kolektivi. Vse tO je bilo zanimivo za nas krajane. Po ugotovitvah v naši občini ob zaključnih računih ne bo rdečih številk, tudi v leto 1988 stopamo z. veliko volje, delnega izboljšanja pogojev gospodarjenja in tržnih usmeritev. Ponovno seje zavzel za avtobusno povezavo med Vačami, Lilijo in Ljubljano. Povedal je, da se napori v tej smeri nadaljujejo in da mora priti do ustrezne rešitve. mm Odkrito smo se pogovarjali o dosedanjem sodelovanju na področju investicijskih del iz našega programa v preteklih letih s strokovnimi službami občine. Dobronamerna in odkrita kritika vedno vzpodbudno vpliva na večja prizadevanja v bodoče, zato bomo, kakor smo se dogovorili, organizirali obojestransko bolj tesno sodelovanje, izmenjali izkušnje in si pri realizaciji planov programskih del pomagali. Za vse to nam bo v pomoč tudi tov. Urbič, kije kot član IS konkretno zadolžen za razvoj in delovanje krajevnih skupnosti. Na predlog predsedstva K K SZDLje konferenca razpravljala in soglasno sprejela sklep o kandidatih za občinsko priznanje OF v letu 1988. Troje imen naših krajanov je prišlo v ožji izbor kot predlog, da se z obširno obrazložitvijo predstavijo občinski žiriji. Odločili smo se tudi, da bi organizirali izdajo lokalnega časopisa, ki bi resnične novice in dogajanja v krajevni skupnosti bolj približal krajanom. S tem bi postali bolj odprti na vseh področjih našega življenja in ustvarjanja. Ustanovljen je bil samoiniciativni odbor, katerega dolžnost je, da do prihodnje konference pripravi programsko zasnovo, uredniški odbor, registracijo in finančno konstrukcijo za nemoteno izhajanje časopisa. Sprejeli smo tudi plan dela K K za tekoče leto. Poleg tradicionalnih srečanj, prireditev ob pomembnih dnevih praz- nikov, smo v delo vključili tudi visoke jubileje, kot so: 150. obletnica obstoja osnovne šole v Vačah. 40 obletnica aktivnega delovanja LD Vače, naš krajevni praznik bomo popestrili s 85. obletnico aktivnega dela GD Vače. V tem letu naj bi izboljšali gospodarsko aktivnost med nami in pobrateno KS Tabor- Ljubljana, organizirali srečanje kiparjev, dolžni smo dokončno urediti spominska obeležja NOV, imeli naj bi nekaj predavanj o SLO in DS ter o varstvu okolja, za jesenski in zimski čas pa mogoče nekaj aktualnih tem iz področja gospodinjstva in kmetijstva. Porabljen čas na tej konferenci je bil opravičcn.sproščen pogovor, mnenja in stališča ter sklepi naj aktivirajo naša prizadevanja in pomoč pri delu socialistične zveze, njenih nalog in sprejetih obveznosti. Prav zaradi tega se lotimo dela resno in z vso odgovornostjo. Predsednica konference tov. Vera Potočnik je to prvo sejo po njeni izvolitvi vodila avtoritativno in dosledno z željo, da ji bomo v pomoč, ko se bodo pripravljale konkretne akcije iz sprejetega plana v tem letu. ČS IZ KRAJEVNIH SKUPN Trije vogali pri hiši Po daljšem razmišljanju in svojih spominih sem sklenil napisati prispevek o družini Mrvetovih—Bazistovih na Vačah. Govoril bom o mladi snahi — gospodinji, kije zanesljivo podpirala tri vogale domačije. To družino poznam zelo dolgo. Približno šestdeset let. Se pravi od mojega otroštva dalje, kjer imam na Kleniku pri Vačah sorodstvo. Hodil sem tudi na vaške sejme, saj sem očetu pomagal poganjati voliče ali kravico na sejem. Tudi z očetom sem šel, koje šel na obisk k svojemu bratu. Vem, daje bila takrat pri Mrvetovih podeželska gostilna in trgovina, ki je komaj životarila. Zakaj? Pri hiši so bili sami ostareli. Sin Metod pa je bil težak invalid iz prve svetovne vojne, saj je zgubil na italijanski fronti oko. Treba je bilo dobiti v hišo mlado ženo, ki bi pomagala spraviti na noge malo kmetijo in obrt. To se je menda posrečilo. Pred pastom, kot je bil običaj, seje leta 1929 primožila v hišo snaha Ana, rojena Bolskar, iz. Dola. Domačija z obrtjo je ob mladi gospodinji zaživela. Gostilnica in mala podeželska trgovina sta kmalu postali znani daleč naokrog. Ana je bila trdna opora svojemu možu. V zakonu so se jima rodili trije sinovi. S to družino sem imel tudi v svojih fantovskih letih veliko stikov, saj je bila tam občasno v delovnem razmerju moja žena, takrat še dekle. Dobro smo se spoznali in obdržali prijateljske stike vse do danes. V času NOB seje moja žena 1942. leta povezala z Ano, kije dajala iz svoje trgovine marsikaj, predvsem pa živila, ki jih je odnašala partizanom tak- ratnega vodstva litijskega okrožja, kije imel v bližini vasice svoj center. Po najinem odhodu v partizane nam je Ana poslala po dobrem tednu v Les kos velikega sira in kruha, sukanec, igle in škarje. Vse to je žena potrebovala, ker je bila šivilja in je partizanom krpala obleko in delala ročno perilo iz zaplenjenega blaga. Sir in kruh pa sva dala kolektivu četice. Konec oktobra pa je za Anino sodelovanje s partizani povedal Nemcem človek, ki je klonil pred sovražnikom. Zaprli so njo in moža. Oba sta bila zaprta približno dva meseca v zloglasnih gestapovskih zaporih v Litiji in nato v Begunjah. Po srečnem naključju sta se 31. 12. 1942 iz Begunj srečno vrnila domov. Po vrnitvi iz zapora je bila Ana nadalje povezana v NOB. Dobro se spominjam, da je bila navzoča pri prevzemu ljudske oblasti ob osvoboditvi Vačjunija oz. julija 1944. leta. Ta svečanost je bila zvečer v bivšem starem kulturnoprosvetnem domu na Vačah. Tako je bila Ana povezana tudi z AFZ (antifašistično zvezo žena), kjer je delala do osvoboditve. Ali smo Ani storili kdaj krivico? V času našega administrativnega gospodarstva je bila Ana za malenkostne prekrške preganjana. Pred časom sem Ano obiskal ob njeni 80-letnici, kjer je nastala ta fotografija. Sedaj je Ana v štiriinosemdese-tem letuje hudo bolna, ima pokvarjeno nogo. Vsi, ki jo poznamo Ji želimo okrevanja in nadaljnjega mirnega življenja. Milan Garantini KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO Pokopališče urejeno do maja V našem glasilu smo že pred leti poročali o idejnih načrtih za izgradnjo mrliških vežic in ureditev pokopališča v Smartnem. Pred dnevi smo se s fotografskim aparatom oglasili na tej lokaciji in zatekli delavec Gradmetala iz Litije pri urejanju pokopnih površin. Zgrajeno je že poslopje, v katerem sta dve mrliški vežici, prostor /a svojec, upravni prostor in sanitarije. Po projektu sta mišljeni še dve vežici, pa je za to zmanjkalo denarja in prideta na vrsto kasneje. Direktor KOP Komunala tovariš Janez Baš s sodelavci, ki so nam razkazali te prostore, je zatrdil, da bodo vsa dela, ki so že od sedaj veljala cea 13 starih milijard, končana do maja. Strinjali smo se, da bodo poslej pogoji poslednjega slovesa veliko bolj urejeni in da bo na ta način možno izkazati vse dolžno spoštovanje in pieteto do naših dragih, ki bodo tu našli svoj zadnji mir. J. S., foto: GO Čistilna naprava — korak naprej Ste že opazovali odpadno vodo, ki odteka iz šmarske IU V v potok? Opazili ste, daje voda kalna in obarvana, saj je v njej velika količina organskih in anorganskih snovi, ki se usedajo na dno. Po izlivu naših odplak v potok je le-ta biološko mrtev oziroma v taki vodi živijo le bakterije, ki s svojim razmnoževanjem še slabšajo življenjske razmere. Če ste slučajno »zašli« na sprehod ob potoku, pa ste zavonjali tudi smrad. To so plini žveplovodik, amoniak in merkaptani, ki so posledica razpadanja beljakovin. Glavni krivec tega stanja je gotovo naša tovarna, in zato smo tudi dolžni očistiti vodo do take mere, da se vrne življenje vanjo. Veliko upanja nam daje nova čistilna naprava (ČN), ki zagotavlja 50% očiščenje organskih snovi in 90% odstranitev anorganskih, če bo delovala kot je načrtovano. Trudili se bomo po svojih OSTI OBČINE LITIJA Dan zena močeh. Kaj pa imamo na voljo, da bomo dosegli načrtovano? 1. Maščobnik — odpadna voda bo speljana najprej v maščobnik, kjer se bodo odstranile snovi, ki so specifično lažje od vode. Postrgale se bodo s pomočjo mostnega strgala, ki bo istočasno postrgal usedck z dna maščobnika. 2. Zbiralni bazen s prostornino 2500 m3, predeljen v dva dela in z urejenim prezračevanjem. Tu se bo odpadna voda prenašala, prezračila, pri čemer se bo odstranil sulfid, ki nastane v procesu luženja. Iz. bazenov se bo voda prečrpala v štiri usedalnike, kjer se bo s pomočjo kemikalij zbistrila. Tako očiščena bo odtekla na komunalno čistilno napravo v biološko čiščenje. Usedek iz usedalnikov pa bo odtekal v bazen za blato, kjer se bo zgostil in odčrpal na prešo. Tu se v tračnem filtru odstrani voda, da ostane blago s 35% vrednostjo suhe snovi. Takšnega bomo v kontejnerjih vozili na deponijo. Zavedamo se, daje deponija neustrezna in že zasičena, zato iščemo novo lokacijo, ki jo bo potrebno ustrezno urediti: preprečiti izpiranje snovi v tla oziroma speljati izcedne vode na ČN in preprečiti izhajanje plinov v okolje. ČN v Šmartnem obsega fizikalno-kemijsko predčiščenje odpadnih Ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku so izvedli šmarski šolarji več kulturnih dejavnosti. Učenci višje stopnje so si najprej ogledali v litijski kino dvorani domači film »Deseti brat«, po vrnitvi v šolo pa so prisostvovali srečanju z dvema ljudskima ustvarjalcema — Bredo Horvat iz Radomelj pri Domžalah ter Ivanom Kcmom iz Kranja, ki sta se predstavila z igranjem na diatonično harmoniko. Oba sta znana kot dolgoletna amaterska kulturna delavca, ki s svojim instrumentom že vrsto let sodelujeta na raznih prireditvah, srečanjih in tek- vod, ki nastanejo pri predelavi govejih in ovčjih kož. Nujno je take odplake speljati še na komunalno ČN, kjer se v biološkem čiščenju očistijo do take stopnje, ko se lahko brez škode spustijo v vodotok. Na tej stopnji se doseže vsaj 90% odstranitev kroma, žvepla in plavajočih snovi, kar bi motilo biološko čiščenje. Istočasno želimo odstraniti čim večji delež organskih snovi, ki sicer ne ovirajo biološkega čiščenja, vendar vplivajo na velikost in ceno ČN. Realno je možno 50% zmanjšanje organske obremenitve, kar je potrebno upoštevati pri projektiranju komunalne ČN. Znano je, da se bolje, ceneje in lažje očisti manjša količina koncentriranih odplak kot pa obratno. Zato je potrebno razmišljati o možnosti manjše porabe vode in varčnejši uporabi kemikalij v proizvodnji, pa tudi drugačen odnos do odpadkov, ki pri tem nastanejo. Ostrejši predpisi za varovanje okolja, višje cene za naravne dobrine, večji zneski za onesnaževanje in doslednješi inšpekcijski nadzor pa nas silijo, da uvajamo reciklacijo v proizvodnji, razmišljamo o uvedbi čistejše tehnologije in ustreznejšem ravnanju s sekundarno surovino, ki je za nas še vedno samo odpadek. Metka Sinigoj, foto: W. movanjih doma, v zamejstvu ter v tujini. Harmonikarica Breda je pripeljala s seboj tudi dvanajstletnega sina Štefana, ki seje predstavil kot pevec narodnozabav-ne glasbe. Za učenec nižje stopnje pa je Šolsko kulturno društvo »Zvonček« pripravilo dve lutkovni igrici. Prvo — O dveh ježkih — je zaigrala domača lutkovna skupina, drugo pa gostujoča češka lutkovna skupina — Muppet shovv — ki domuje v Brežicah. Boris Žužek Ob dnevu žena, ki je bil letos posvečen boljšemu položaju žensk, ki so zaposlene in hkrati matere, in ki naj bi izzvenel kot simbol družbene skrbi za otroka, se je na Savi zvrstilo več prireditev. V soboto, 5. marca, je bila v dvorani proslava. Uvodne misli o prazniku in skrbi za obstoj vrtca in šole na Savi ter položaju žensk je podal Roman Vo-zelj. Kulturni program so izvedli otroci iz vrtca, pionirji in mladinci. Ženske so obdarili s šopki v košaricah, ki jih je izdelala Marjanca Oblak. Nato so se ženske poveselile ob zvokih harmonikarja Jožeta Hauptmana. Za pogostitev so poskrbele članice RK, ki so pecivo spekle same. V soboto in nedeljo so si krajani lahko ogledali razstavo ročnih izdelkov Slovenski kulturni praznik so v KS Sava proslavili tako, da so se zbrali v dvorani združenega doma, ki je bila kar pretesna za vse obiskovalce, na literarnem večeru, ki ga je vodil Vlado Garantini. Krajani so spoznali enega največjih sodobnih slovenskih pes-nilčov in ustvarjalcev poetične drame Daneta Zajca. Ob siju nežne svetlobe in blagih glasovih citer so učenci OŠ Sava deklamirali Zajčeve pesmi. Za otroke je napisal tele knjige: Bela mačica, Na papirnatih letalih, Abecedarija, Mlada Breda, Živali na dvorišču. Žanje piše tudi lutkovne igre; ena ima naslov Kralj Matjaž in Alenčica, druga pa Petelin se sestavi. Pesmi za odrasle so recitirale mladinke. Te pesmi prikazujejo temo, razk-rajajočo se podobo sveta, odpor, beg in usodno nesoglasje, ki obdaja pesnikovo ranljivost. Z zbirkami Požgane trave, Jezik iz zemlje, Ubijalci kač, Rožengrunter, poetičnimi dramami, in kulinarike v gasilskem domu na Savi. Marsikdo je v domu, ki so ga lepo uredili gasilci, spoznal, kaj lahko izdelajo pridno roke v prostem času. Predsednica KO SZDL Sava Darja Zupančič se je vsem razstavljalcem, članom razstavnega odbora, gasilcem ter izvajalcem kulturnega in zabavnega programa lepo zahvalila. Ob dnevu žena so članice RK obiskale 35 žensk, ki so stare nad 70 let, in jim izročile darila in čestitke, ki so jih izdelali MC RK na šoli. Tudi pionirji in otroci iz vrtca so se s šopki in čestitkami spomnili vseh zaposlenih žensk, ki delajo v KS Sava, in družbenopolitičnih delavk. Seveda pa niso pozabili izdelati daril in čestitk za svoje mamice. Angelca Ocepek med katerimi posebej izstopa Voranc, je poezija Daneta Zajca v vrhu sodobne jugoslovanske poezije. Ob pogovoru s šolarji in ostalimi je povedal, da se je rodil pred 59 leti v Zgornji Javorščici v bližini Moravč. Po odhodu s Poljanske gimnazije v Ljubljani se je na njegovi življenjski poti marsikaj zgodilo. Nikoli mu ni dolgčas. Rad ima naravo, spoznava življenje v tujini in domovini, spominja se ljudi v Vevčanih v Makedoniji. Skromno prizna, da je dobil več priznanj, med njimi tudi Prešernovo nagrado. Čeprav ima kot knjižničar veliko dela, najde čas, da napise pesem. Tudi gledalcem je prebral nekaj lastnih pesmi. Pionirji so se z darilci in šopki zvončkov zahvalili pesniku in citrašema Dolar iz Zagorja za lepo doživetje ob kulturnem dnevu. Angelca Ocepek, foto: M. Š. Šolarji za Čopovo hišo Učenci osnovne šole Gorenjskega odreda iz Žirovnice so v lanskem decembru začeli akcijo za zbiranje sredstev, s katerimi bi odkupili in uredili rojstno hišo Prešernovega sodobnika Matije Čopa. Vabilu za sodelovanje seje odzvalo nad 60.000 slovenskih učencev, med njimi tudi vsi šolarji šmarske šole od 5. do 8. razreda. Vsak je prispeval po 500 din, za kar je prejel nalepko Matije Čopa in ličen prospekt z opisom Poti kulturne dediščine, na kateri vsak obiskovalec spozna pet pomembnih mož. iz zgodovine, to je Franceta Prešerna, Franca Šaleškega Finžgarja, Janeza Jalna, Antona Janšo in Matijo Čopa. Pester kulturni dan Dane Zaje med Savčani KRAJEVNA SKUPNOST SAVA Koncert Moški pevski zbor s Polšnika je pod vodstvom Ivana Fojkarja v februarju izvedel samostojni koncert na Savi. Posamezne pesmi je domiselno povezovala Darinka Ribič, med odmorom pa so polšniški mladinci poskrbeli za dobro voljo s skeči. Številni obiskovalci so zadovoljni zapuščali dvorano z željo, da bi tudi na Savi ponovno oživel pevski zbor. 12 KRAJEVNIH SKUPN KRAJEVNA SKUPNOST RIBČE Osmi marec Tudi v KS Ribče smo praznovali osmi marec. Proslave seje udeležilo kar lepo število ljudi. Mladina je pod vodstvom Slavke Peterca pripravila pester program. Tudi glasbe ni manjkalo. Po končanem programu nam je na harmoniko igrala Marjeta Habat. Pripravili so tudi skromno zakusko. Tega dne sem obiskala več starejših in bolnih žena, ki so bile obiska zelo vesele. Kljub temu da so že v letih in jih mučijo razne tegobe, so še polne življenja in dobre volje. Tako smo se spomnili vseh žena in deklet v KS Ribče. Prav bi bilo, da bi se jih večkrat, ne le na njihov dan. Angela Kovic KRAJEVNA SKUPNOST HOTIČ Izobraževanje gasilcev Tudi v letošnjem letu, prav tako kot prejšnje leto, dajemo največji poudarek strokovnemu izobraževanju prostovoljnega kadra v gasilstvu. To je razumljivo in neobhodno potrebno, saj vsa novejša in modernejša gasilska tehnika in tehnologija v tehnološkem procesu zahtevata tudi bolj strokoven pristop k reševanju ob nesrečah in požarih. Medtem ko so gasilski častniki že delno pozabili na skrbi ob izpitih ob koncu 1987., so opravljali strokovno vzgojo nižji gasilski častniki — tečaj in izpit za nižjega gasilskega častnika I. stopnje. V mesecu februarju 1988 sta bila izvedena 2 tečaja za nižje gasilske častnike I. stopnje, in to v Kresnicah in Litiji. Dne 14.2.1988 je v Kresnicah uspešno opravilo izpit 21 kandidatov, dne 28. 2. 1988 pa v Litiji 16 kandidatov in si pridobilo naziv nižji gasilski častnik I. stopnje. Kljub številnim prijavam iz posameznih GD pa se tečaju v Litiji niso odzvali vsi kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje izpita. Pohvaliti pa je potrebno vse tiste kandidate, ki so izpit opravili, saj so tudi sami dojeli, kako potrebno je sprotno izobraževanje in dopolnjevanje že osvojenega znanja v zvezi s preventivo in požarnim varstvom. Tudi v GD Tihaboj niso ostali križem rok glede strokovnega izobraževanja. V svojo gasilsko organizacijo so pridobili dve desetini mladih in marljivih članov, in to eno kompletno žensko desetino samih mladih in postavnih deklet. Upravni odbor GD Tihaboj je sklenil da se vsi novi člani čimprej usposobijo za reševanje. Preko občinske gasilske zveze Litija—štaba operative, je bil organiziran tečaj za izprašanega gasilca v Tihaboju, ki seje končal 6. 3. 1988. Zadovoljnih obrazov je 18 tečajnikov GD Tihaboj in 5 pripadnikov CZ KS Gabrovka ta dan prejelo diplomo in čestitke za uspešno opravljeni izpit za izprašanega gasilca. V zadovoljstvo vseh se je oglasila tudi harmonika. Tudi v delovnih organizacijah so se odločili da usposobijo svoje člane v IGD. Tako seje 1. 3. 1988 pričel tečaj za izprašane gasilec za Industrijska gasilska društva Predilnice Litija, Lesne industrije Litija, IU V, tozda Usnjarna Šmartno in GD Litija in Zavrstnik. Ko beremo ta članek, bo za tečajniki že večji del predavanj in vaj čaka jih še izpit. Pohvalno je, da se vsi ti člani GD in IGD odzovejo in udeležijo strokovnega izobraževanja, ki pa ne traja kratek čas. Omembe vredno pa je tudi to, da se izpopolnjujejo in izobražujejo popolnoma prostovoljno, svojem prostem času, največkrat v soboto in nedeljo, in to vse iz humanega razloga- naučiti se in pomagati človeku v stiski in nesreči. Branko Ojnik Ali smo storili vse, da nas ob delu in zabavi ne bo presenetil ogenj? Ob spomladanskem čiščenju travnatih in gozdnih površin, na izletih in piknikih naj bo prisotna tudi ta misel! OGZ Litija KRAJEVNA SKUPNOST Kulturni praznik Regijsko tekmovanje mladih Prešernova Zdravljica je bila ob praznovanju kulturnega dne uvod v marsikatero prireditev. Tako je bilo v nedeljo, 7.2.1988, tudi v Hotiču. Iz grl fantov iz Žirovnice je zvenela prav veličastno. Pa ne samo Zdravljica. Oktet iz. Žirovnice, dobro znan doma in v tujini, nam je prepeval debelo uro in krajani, čeprav nas je bilo na koncertu malo, smo ob vsaki pesmi resnično uživali. Pesmi je povezoval Pavel Smolej, ki nam je slikovito orisal vasi, iz katerih so pevci prišli, njihove kul- turne znamenitosti in utrinke iz življenja v njih od nekdaj do danes. Čas med prvim in drugim delom koncerta so zapolnili učenci osnovne šole in mladinci z recitalom. Vsem nastopajočim smo se oddolžili s spontanim aplavzom, organizatorju Jožetu Lavrincu pa bi se, če bi napolnili dvorano do zadnjega kotička. Tako bogat koncert si je to zaslužil. Majda Končar OSTI OBČINE LITIJA mm KRAJEVNA SKUPNOST DOLE Nastopi — vzpodbuda za nadaljnje delo Člani igralske skupine OŠ Dole, ki deluje v okviru kulturnega društva Venčeslav Taufer, so v letošnjem šolskem letu ponovili igrico V ozvezdju postelje. Igrice so se naučili že v lanskem šolskem letu, letos sojo dodelali in izpilili. Z njo so se predstavili ob občinskem prazniku, tj. dnevu šole, ko so gostili učenec iz. Dolenjskih Toplic. Drugič sojo zaigrali ob praznovanju delavcev Prcsada iz Gabro-vke 30. decembra. Učenci so poizkušali s preprosto igrico prenesti vsakdanje skrbi in obveznosti v čudoviti svet ozvezdja, prostranega vesoljstva. Da pa bi bila zgodba prava, je potreben še dramski zaplet, kjer nastopajo hotelir vesoljska paznika, sateliti, kometi. Glavna junakinja zvezdica Zvezdana končno le najde skupni jezik z. deklico Ano. Vsemirje postane vsemirje. Člani pripravljajo novo igrico za konec šolskega leta. Uspehi so vzpodbuda za nadaljnje delo. Jožica Vrtačnik S seje časopisnega sveta JEVNICA zadružnikov V soboto, 12. marca 1988, se je v Jevnici odvijalo regijsko tekmovanje mladih v kmetijstvu ljubljanske regije, ki se je zaključilo z veliko razstavo kmečkih jedi in izdelkov domače obrti v tamkajšnji OŠ in kvizom o poznavanju kmetijske dejavnosti. O podrobnostih le zanimive prireditve bomo podrobneje spregovorili v naslednji številki tokrat objavljamo samo še posnetek udeležencev, ki so jih gostoljubni domačini z vprežnimi voz-mi prepeljali če/, jevniški most. J. S., foto: VVcrra V četrtek, 10. marca 1988, seje v sejni sobi SZDI. Litija sestal časopisni svet našega glasila in obravnaval rezultate poslovanja v letu 1987 in program dela za leto 1988. Ob številnih predlogih, kako še izboljšati vsebino našega glasila so člani sveta sprejeli tudi predlog predsedstva občinske skupščine, da se uvede občasna rubrika z delovnim naslovom Delegatski kotiček. V njej naj bi strokovni delavci SO in SIS na jedrnat in zanimiv način seznanjali bralce z vsemi predlogi in odločitvami, ki so bili podani oziroma sprejeti na posameznih skupščinah. IZ MATIČNEGA URADA Poroke, rojstva, smrti... V mesecu januarju seje v občini Litija rodilo 8 dečkov in 14 deklic. Na Dvoru pri Bogenšperku se je v januarju poročilo 13 parov, med njimi: Jancžič Leon, varilec iz Trbovelj in Koklič Vida, delavka iz Trbovelj, Malo/ Metod, mizar iz Zavrslnika in Erjavec Helena, delavka iz Volčje jame. Babic Matjaž dipl. ing. fizike iz Ljubljane in Okršlar Lidija, profesorica iz Ljubljane, Lazar Ivan. dipl. matematik iz Zagorja ob Savi in Manfrcdo Irena, zdravnica iz Zagorja ob Savi, Rajačič Darko, sekretar skupščine iz Ljubljane in Hodej Štefanija, obrtnica iz Ljubljane. Miklavčič Ciril, varnostnik iz Volčje jame in Otrin Amalija, delavka iz Volčje jame. Erker Zoran, študent iz Trbovelj in Pintarič Biserka, administratorka iz Trbovelj, Končina Milan, natakar iz Zagorja ob Savi in Dežman Ljudmila, dijakinja i/. Žalca, Ilovar Marko, komercialist z Muljave, in Zupane Dušica, knjigovodja iz Znojil. Umrli v mesecu januarju: Meserko Anton, 75 let. i/ Tihaboja, Jancžič Ana, 79 let, iz Velikega Vrha, Jelnikar Vincencij, 78 let, iz Kresnic 64, Erjavec Janez, 87 let, iz Za-glavnice, Drobnak Frančiška, 55 let, izRibč, Krhlikar Jože, 84 let, iz Litije, Juvančič Janez, 64 let, z Vač, Muljavec Ivana, 82 let, iz Litije, Knez Franc, 55 let, iz Prclesja. Nagode Ivana, 71 let. i/ Jevnicc 9, Pavlic Alojzija, 59 let, iz Brezovega, Hostnik Jožefa, 85 let, iz. Gobnika. V mesecu februarju seje v občini Litija rodilo 9 dečkov in 9 deklic. Na Dvoru pri Bogenšperku seje v mesecu februarju poročilo 18 parov, med njimi: Novak Andrej, programer iz Ljubljane in Gale Helena, delavka iz Turjaka, Mauricio Adam. svobodni umetnik iz Ljubljane in Radojčič Simona, prodajalka iz Ljubljane. Remih Jure, strojni ing. iz Medvod in Vrhovcc Mateja, gradbeni tehnik i/Tacna, Jurič Andrej, miličnik iz Ljubljane in Bergle/ Nataša, prodajalka iz Zavrslnika. Malcž Darko, elektrotehnik iz Stahovice in Turšič Silva, uslužbenka iz Kamnika. Juraja Gorazd, ključavničar iz Trbovelj in Izlakar Darja, frizerka iz Trbovelj, Bregar Roman, obrtnik iz. Zagorja ob Savi, in Drnovšek Marija, delavka i/ Zagorja ob Savi, Funkcl Darko, monter ogrev. naprav iz Dola pri Hrastniku in Milinkovič Mateja, pravnica iz Dola pri Hrastniku. 20. 2. 1988 sta na Bogenšperku sklenila zlato poroko Rozalija in Franc Grašičar iz Gradišč pri Litiji. Iskreno čestitamo! Umrli v februarju: Savšek Martina, 68 let. i/ Ščila. Bolck Frančiška. 86 let. iz Mulh. Dimcc Frančiška, 89 let, iz. Litije. Tomažič Uršula, 73 let, iz Dragovškega. Peterka Frančišek, 76 let, iz Spodnjega Loga, Gril Edvard. 57 let, i/ Litije. Kokalj Franc. 69 let, iz Litije, Pograjc Jožef, 50 let, i/ Litije, Godec Franc. 90 let. iz Golišč, Žagar Jožefa, 79 let. iz Šmartna pri Litiji. Zupančič Angela Bernarda, 54 let. iz Zgornjega Hotiča, Učakar Marija, 61 let, iz Litije. Jelka Bric Realizacija finančnega načrta Glasila občanov za leto 1987 Besedilo Realizacija 1987 Prihodki: 1. Občinska kult. skupnost 12.000.000 2. Proračun SO 15.334.162 3. OZD objave oglasov, čestitk 2.161.006 4. Mali oglasi, zahvale 694.172 Skupaj: 30.189.340 Izdatki: 1. Materialni stroški 19.376.739 2. Prispevki i/ dohodka 2.275.K04 3. Bruto osebni dohodki 7.442.715 4. Stanov, prispevek, kom. omrežje 449.073 5. Rezervni sklad 232.872 6. SSP investicije 300.000 7. Poslovni sklad 132.137 Skupaj: 30.189.340 Orhideja Nadaljujejo tradicijo Gasilska dramska skupina v Jablanici tudi letos ne miruje. Zadnjo januarsko soboto seje v nabito polni dvorani domačega gasilskega doma predstavila s komedijo Dušana Jovanoviča »Življenje podeželskih playboyev«. Predstavo je skupina pripravila ob pomoči izkušenega dolgoletnega in izkušenega kulturnega delavca Jožeta Bajca, med nastopajočimi pa so bili mnogi prvič na odru. Igrali so: Marko, Fani in Nada Hauptman, Franci Ponebšek, Marko Medvcšek, Magda Rozina, Franci Kremžar, Tanja Poglajen, Damjan Kastelic in Marjan Medved. Z igro so že gostovali Na Vačah, v Gabrovki, Smartnem in na Polšniku, obiskali pa bodo še nekatere kraje v občini. Srečanje lutkovnih skupin Sredi februarja je potekalo v Litiji že 3. občinsko in področno srečanje zasavskih lutkovnih skupin. Žal so se predstavile le štiri šolske skupine iz. naše občine. Mladi lutkarji iz Gabrovke so zaigrali igrico »DIDL DIDL DAJ A«, njihova mentorica je Metka Potočnik, šmarski lutkarji pa so pod vodstvom mentorice Danice Ocepek pripravili kar tri igrice: Kam so izginili šolski redi 3,4 in 5? O dveh ježkih in Račka. Po vseh odigranih predstavah, ki so bile dobro obiskane, je stekel pogovor z. izvajalci, ki gaje vodil selektor in režiser Matija Milčinski iz. Ljubljane. Srečanje harmonikarjev Čeprav so dokaj pogoste kulturne prireditve v jevniški dvorani dobro obiskane, so bili tokrat celo domači organizatorji presenečeni. Drugo občinsko srečanje harmonikarjev je privabilo toliko obiskovalcev, da jih dvorana Zadružnega doma ni mogla sprejeti. V uro in pol trajajočem sporedu seje zvrstilo dvanajst harmonikarjev vseh starosti iz raznih krajev naše občine. Kot gostje so nastopile ljudska umetnica Pepca Blejc iz Mengša, kije zabavala obiskovalce že pred letom dni, in dve učenki litijske glasbene šole. Po prireditvi in pogovoru z. nastopajočimi seje začelo družabno srečanje, kjer so vsi nastopajoči izmenoma igrali še pozno v večer in skrbeli za dobro razpoloženje obiskovalcev. gorjs Žužek Tretja abonmajska predstava je bila delo jugoslovanskega avtorja Fadi-la Hadžiča, komedija z naslovom Orhideja. Naslov sam ni povedal veliko, v predstavi pa smo se seznanili s podjetjem Orhideja, ki goji cvetje, kot pa je danes pri nas navada, mu grozi finančni polom. Prvi del predstave se odvija na sestanku delavskega sveta, ko prihajajo na dan vse spletke, nepravilnosti in medsebojna nasprotja. Netijo se zanimivi prepiri, seveda subjektivno obarvani, zasebne težave pa zavlačujejo sestanek in odvračajo pozornost od dnevnega reda. Podjetje ima zanimivo kadrovsko strukturo: delavke, med njimi tudi strokovnjakinje, so ženske, matriar-hat pa uspešno preprečujeta nočni čuvaj in direktor. Slednji sicer predstavlja precej nepriljubljeno osebo, ko pa ne preživi infarkta, je vsem strašansko žal. Rešitev, ki jo pripravijo ženske, je salomonska in v našem stilu — podjetje razdelijo na dva toz-da, Belo in Modro orhidejo. Od igralk bi izločili le Natašo, odločno inženirko hortikulture (Taja Vetrovec), ki se v jeziku in načinu mišljenja močno spogleduje s zahodno Evropo, in pa mlado tajnico Rožico, sicer študentko filozofije, ki se priljubi zaradi svoje bistrosti, odkritosti in neposrednosti. Obe sta dobro odigrali, navdušili pa predvsem zaradi karakterja svoje vloge, ki je predstavljal sposobno in atraktivno žensko, s kakršno bi si vsak želel delati. Zelo prepričljiv je bil Srečo F>javec kot nočni čuvaj Tomo, zaspani veteran, ki pa se vselej prebudi ob pravem času in ostane buden, ko gre za pridobitev nagrade in stanovanja. Za igro Jožeta Vunška kot direktorja Jurija Rožmarina bi lahko rekli, da je bila odlična. Nesposobni, od tablet načeti in odvisni direktorje prepričljivo zaživel s svojimi puhlimi parolami (ko je bil še živ), po smrti pa je navdušil z. obrazno mimiko in kretnjami, s katerimi je skušal pomagati, povedati, pa mu ni uspelo, saj je bil viden le za gledalce v dvorani. Režiser, kije poleg tega opravil še delo dramaturga, lektorja, scenografa in kostumografa (!) seje odločil za skrajno pot v karikaturo inje skušal radikalizirati sleherni stavek. Še par besed o avtorju. Fadil Hadžič je eden tistih ljudi, ki so obdarjeni s srečno kombinacijo talenta in pridnosti, ki ju spremljajo še podjetniški duh, pronicljivost in sposobnost prilagoditve različnim medijem in področjem. Začel je kot novinar, kasneje kot filmski režiser in scenarist. Spada med začetnike zagrebške šole risanega filma, njegova komediografija obsega že okrog štirideset iger; vitalnemu 65-letniku lahko torej le čestitamo. Žal smo pri prevajanju skoraj v celoti preskočili njegovo prvo obdobje, ko jc bil še poglobljen svetovljan. Če izvzamemo Naročeno komedijo in komedijo Hitler v partizanih, ki sta boljši deli, bi za druga dela, predvsem mlajša po nastanku, tega ne mogli reči. Tudi Orhideja spada v to skupino. Hadžič jo je napisal koje bil gledališki ravnatelj, da bi z njo napolnil blagajno, saj tema podjetja pred bankrotom zagotavlja dober obisk in odziv. Kljub dramaturški neuravnovešenosti pa je osnovna satirična poanta učinkovita in igralcem nudi možnost, da se razživijo, gledalcem pa, da se (vsaj do neke mere) sprostijo. I. P. Koledar kulturnih prireditev Datum Prireditev Zvrst prireditve Kraj prireditve Organizator 30. 3. Moped show zabavna dvorana na Stavbah ZIK, RTV in big band 2. 4. Občinsko srečanje 8. ali 9. 4. plesnih skupin kulturna zadružni dom Jevnica ZKO Koncert Big ben zabavna dvorana na Stavbah SIDM, OK ZSMS 14. 4. Občinska pevska revija otroških in mladinskih pevskih zborov kulturna zadružni dom Jevnica ZKO in KUD Jevnica 19. 4. Revija Zasavskih glasbenih šol — baletni oddelki kulturna dvorana na Stavbah ZIK — GŠ Litija 22. 4. Zasavska pevska revija otroških in mladinskih 25. 4. pevskih zborov kulturna dvorana na Stavbah ZKO Litija, ZPS Otvoritev likovne razstave kulturna avla SO Litija ZIK, ZKO L 5. Prvomajsko srečanje 4. 5. na Sitarjevcu OSS Litija Ščuka, da te kap abonm. predstava dvorana na Stavbah ZIK, SLG Celje Slavnostni koncert na Stavbah JI Knjiga mora med ljudi Bralna priznanja odraslim Da mora dobra knjiga iskati najrazličnejša pota do bralcev, je dokaz tudi zdaj že utečena akcija Matične knjižnice Litija. Vsako leto namreč podeljuje posebna priznanja tistim bralcem, ki so prebrali predvideni knjižni program. Tudi letošnja podelitev je bila v Predilnici Litija, udeležila pa sta se je tudi pisatelj Ivo Zorman in igralec Polde Bibič. V zanimivem pogovoru sta odgrnila marsikatero tančico s pisateljske oziroma igralske ustvarjalne delavnice in zadovoljila vse prisotne. Igralec Polde Bibič pa je predstavil še odlomek iz Levstikovega Martina Krpana. J. S., foto: Werra Proslava na GEOSS V nedeljo, 7. februarja 1988, je bila pred obeležjem GEOSS v Sp. Slivni pri Vačah tradicionalna proslava ob kulturnem prazniku. Zbrani množici je toplo in v srce segajoče spregovoril pesnik Tone Pavček, Prešernove pesmi pa so peli člani okteta iz. Žirovnice, recitirali pa domači recitatorji. Po proslavi je v gostišču Kimovec pesnik Pavček odgovarjal na številna vprašanja o kulturi in slovenstvu, ki so jih zastavljali prisotni. J. S., foto: W. V petek, 12. februarja 1988, je bil v sindikalni dvorani na Stavbah slavnostni koncert Sindikalnega pihalnega orkestra Litija, ki je od 40-letnici povojnega delovanja predstavil zanimiv spored borbenih, delavskih in umetnih pesmi. Dirigent je bil Jože Dobravcc, sicer dolgoletni vodja lega ansambla. V polni dvorani sp navdušili poslušalce zlasti z najnovejšimi skladbami, poseben aplavz pa so poželi za dela, kijih sicer slišimo kot filmsko glasbo. Za prijetno popestritev so poskrbeli tudi člani Litijskega okteta, ki so zapeli nekaj lepih pesmi. Vsi, ki so se udeležili tega koncerta, so se strinjali, daje bil to res lep večer in da veljajo SPO in članom okteta res vse čestitke in pohvale. Prav bi bilo, da bi njihovo glasbo slišali tudi v drugih krajih naše občine. M. S., foto: Werra Iskanje Prešernove podobe V domu upokojencev v Tržiču živi svoje 96. leto starosti upokojena učiteljica Josipina Grom, ki je verjetno najbližja še živeča sorodnica Prešerna. Josipina je vnukinja Prešernove nečakinje Marijane. Marijana je bila ha Prešernove sestre Mine. Josipina se še živo spominja pripovedovanja svoje stare mame, ko ji je bilo 11 let in je pomagala gospodinjiti pri bolnem pesniku. Druga zanimivost, na katero opozarja novinarka Gorenjskega glasa Danica Dolenc, je iskanje Prešernove podobe. Znano je, da se Prešeren ni dal portretirati. Prvi portret je bil napravljen leto dni po njegovi smrti. Nato jih je bilo napravljenih še veliko in vsak je bil bolj odmaknjen od realnosti. Podoba je vedno bolj nastajala kot sim- bol pesnika. Koliko so prvi portreti podobni, je vprašljivo, saj je bil Prešernov videz verjetno spremenjen zaradi bolezni, kajti umrl je za srčno vodenico. Tudi Josipina je po videzu zaradi starosti spremenjena. Nekaj elementov v r>xlobi pa je, ki niso toliko podvrženi spremembam, kot npr. oblika glave, čelna kost, arkade nad očmi, ličnice, spodnja čeljust in delno brada. Odločila sva se Josipino obiskati. Pri prvem obisku smo se seznanili, pri drugem pa sva jo prosila, čc se dovoli narisati. Z veseljem je privolila. Omenjeni krokiji (risbe na hitro) so morda tudi drobec prizadevanj pri iskanju Prešernove podobe. Marija, Pavel Smolej Razstave se vrstijo 1 1 w t T - i f- V drugi polovici januarja tja do kulturnega praznika so svoje delo predstavili člani likovne skupine Relik, ki deluje v okviru društva Svoboda Center iz Trbovelj. Skupina likovnikov deluje že od leta 1963. Aktivnih članov je okoli 30. ki so svoje delo predstavili na 90 samostojnih in 150 skupinskih razstavah doma in v tujini. Predstavitev v Litiji je obsegala revirsko motiviko. Zanimanje so vzbudili z različnimi likovnimi tehnikami, kar je nekakšna prednost na področju ljubiteljskega ustvarjanja na tem področju. V mesecu februarju je bila v avli postavljena razstav: del 6. srečanja mladih likovnih ustvarjalcev osnovnih šol občine Litije. To srečanju je bilo lani junija, na njem je sodelovano 38 udeležencev. Zanimiv je bil izbor teme, namreč industrijsko okolje v Tovarni usnja v Šmartnem. Pokazalo seje. kako raznolik je pristop pri mladih ljudeh do take motivike Nekatere so pnlegnile drzne vertikale dimnikov, druge spleti raznih cevi, tretje transportna Sredstva, naslednje delavke za stroji ali vse. kar se je dogajalo na dvorišču. Delovni obisk mladih oblikovalcev je bil zanimiv tudi za delavec v tovarni, ki sojin lepo sprejeli. Ustvarjena kolekcija del pomeni posebno vrednost in zasluži dodatnih analiz in iz njih izhajajočih usmeritev. Pavel Smolej, foto: M. Š. >l P s m. ' / /lry ■1 / / Bogatenje nam je trošenje lastnega denarja in prostega časa O laganju in resnici V četrti abonmajski predstavi smo si ogledali komedijo ruskega dramatika Aleksandra Gelmana z naslovom Klopca (Skamejka). V režiji Marjana Bevka sta predstavo zaigrala člana Mestnega gledališča ljubljanskega. Scena z dvema neuglednima klopcama in koščkom parka ni obetala veliko, prav tako tudi vest, da igrata le dva protagonista. Pa smo se zmotili. Kot v dobri psihološki drami smo na odru lahko našli samega sebe v enem ali drugem igralcu, lahko tudi v vsakem nekaj drobnih potez, ki so lastne tudi našemu karakterju. Ona (Vera) je ločenka z otrokom, sama in osamljena. Zeli si sopotnika skozi življenje, nanj pa ne čaka pasivno kljub številnim razočaranjem v ljubezni. Deluje domala nezaupljivo, v resnici pa je otročje naivna in lahko bi ji očitali še pomanjkanje ponosa. Vlogo je oblikovala igralka Marjana Klanšek—Jakličeva manj znana članica ansambla MGL, a je zaupanje popolnoma upravičila. On (kdo ve, katero ime je bilo pravo) je pcjročcn moški, ki se ne more odločiti za razvezo, navdušuje pa se nad bežnimi srečanji z. ženskami. Življenje ga je izučilo, da vedno ni varno govoriti resnice, tega se je privadil in sčasoma že začenja verjeti svojim lastnim lažem. Vlogo je odlično predstavil izkušeni »stari maček« Franc Mar-kovčič. Vsak od njiju predstavlja svoj svet, zelo različna sta si, v bistvu pa presenetljivo podobna v svoji močni želji po do segu cilja ta cilj pa grozi, da bo eden od njiju poražen. Tako se tudi zgodi, v nasprotju s pričakovanji pa je na koncu veliki poraženec on. Brez dvoma je predstava naredila močan vtis na gledalce, ker je to predstava tiste vrste, da ne more enostavno mimo človeka ki ima v vsakdanjem življenju toliko opravka z. lažmi. Na žalost pa te laži niso tako prijetno prepletene s humorjem in niso rojene v tako slikovitih dialogih kot na odru. Še o avtorju. Aleksander Gelman je 53-lctni Moško včan, že znan in uveljavljen dramatik, ki se je v Klopci uspešno iztrgal svojemu nagnjenju k neki novi obliki socialnega realizma, pomešanega z idejo proletkulta. Če so zato druga njegova dramska dela obsojena na propad, bo ravno Klopca zaradi življenjskosti še dolgo živela in navduševala. I. P. Dejavnost v okviru Centra interesnih dejavnosti mladih Litija (CIDM) seje v zadnjem letu tako razmahnila, da je povsem normalno pričakovati tudi manjše napake pri organizaciji najrazličnejših prireditev. Ne gre za pojasnilo javnosti, temveč vsem tistim, ki jim ni všeč naše delo in ki v vsaki napaki pri izvajanju dejavnosti CIDM vidijo nepopravljive napake, pomanjkanje moralne odgovornosti in ne vem kaj vse še nam želijo naprtiti. Tistim, ki obiskujejo naše prireditve, ni treba pojasnjevati, kaj vse smo v zadnjem obdobju pripravili. In najmlajši so najzvestejši in najhvaležnejši obiskovalci. Naj omenim le Enajsto šolo, videoprograme za otroke, pohod po Levstikovi poti, organizacijo plesnih tečajev, Plesnega venčka... In ob takšnih prireditvah nas nekateri sprašujejo po moralni odgovornosti, pridobitništvu in pobiranju denarja od otrok. Oh, ko bi bili vsi povsod tako varčni. Kako bogatimo na račun naše dejavnosti, bi pokazala finančna poročila posameznih prireditev, vseeno pa bi predstavil le dva primera »bogatenja« in upam, da bo vsakemu, trezno razmišljajočemu človeku potem jasno. Jeseni smo organizirali plesne tečaje, ki se jih je udeležilo blizu tristo tečajnikov. In približno toliko denarja smo tudi dobili. Nihče pa ob tem morda ne ve, da nam je zmanjkalo denarja, da smo lahko pokrili vse stroške. Vendar ne obupujemo, ker vidimo, da so vsaj najmlajši zadovoljni. In plesni venček v začetku meseca. V štiriurnem programu je nastopila vrsta plesalcev in plesnih skupin iz. Jevnice, Litije in Trbovelj, ki so vsem obiskovalcem pokazali, kaj so se naučili in kaj se je moč naučiti. Obenem nihče ne ve, koliko ur in dnevov je bilo treba vložiti v organizacijo prireditve. In kaj imamo od tega v okviru CIDM? Razvrednotenje naših prizadevanj, ker skušamo zapolniti kulturno mrtvilo v Litiji, ker često obupujemo, pa spet poskušamo nekaj pripraviti... In kaj nam ostaja? Grenak priokus, da so starejši kritezerski do našega dela, da zapravljamo svoj prosti časa in denar, vsi pa z en- tuz.iazmom vendarle pričakujemo boljše čase v Litiji. Predvsem generacijo najmlajših. Za ilustracijo naj zapišem, da na plesnem venčku nismo imeli profita, četudi so nekateri trdili, da smo z vstopnicami po 3000 dinarjev obogateli. Prireditev nas je stala 200 starih milijonov, od tega glasbeni in plesni program 120 starih milijonov, ki bi na trgu veljal najmanj še enkrat toliko. Tako so se tudi vsi plesalci (xlpovedali honorarju in svojemu prostemu času, da bi pokazali in popularizirali plesno dejavnost tudi v Litiji. Ker tisti dan ni bilo predstave v kina bomo odšteli še 100.000 dinarjev, nekaj podobnega tudi za najem dvorane. In kje je potem še 15 odstotkov za davkarijo, 10 odstotkov za Zavod za zaščito avtorskih pravic, pa propaganda in drugi stroški, kijih ni bilo malo. In vloženo prostovoljno delo. Pripravljati smo se začeli že tri tedne prej, prišli v dvorano v soboto ob desetih dopoldne, da ste si lahko popoldne ogledali prireditev in večina obiskovalcev prireditve je tisto noč spala vsaj nekaj ur. Kaj pa mi? Domov smo prišli šele naslednji dan popoldne, izmučeni od prireditve in pospravljanja. Začeli so se novi plesni tečaji, v začetku aprila bomo organizirali koncert skupine Big Ben, gradili bomo trimsko stezo v Litiji, organizirali športne prireditve, pohod po Levstikovi poti od Litije do Čateža... Denarja pa nimamo. Zato se bi rad v imenu vseh zahvalil vsem, ki nam na kakršenkoli način pomagate pri organizaciji prireditev. Sistemskih sredstev skorajda nimamo in tako moramo za vsak dinar prositi in prositi in ob tem še pošteno garati. Koliko je danes še takšnih, ki bi ves svoj prosti čas in denar trošili za nekaj, od česar ne bodo imeli koristi. Razen veselih obrazov najmlajših seveda. Zato hvala tudi staršem in vsem tistim, ki nas spremljajo v dobrem in slabem, uspehih in napakah. Ostalim pa: predlagajte kaj in kako naj naredimo, obiščite nas in pomagajte nam delati. Boste videli, da ni preprosto! RUDI BREGAR vodja CIDM Litija Letna skupščina Društva invalidov Društvo invalidov Litija je še mlado društvo, ustanovljeno je bilo leta 1983. Na pobudo Zveze invalidov Slovenije in Občinske konference SZDL Litija ter nekaj zagnanih invalidov smo se parkrat sestali in razpravljali o ustanovitvi Društva invalidov občine Litija. Izvolili smo iniciativni odbor, ki naj bi pripravil vse formalnosti in statut društva. Za predsednika iniciativnega odbora je bil izbran tov. Franc Mali st., za člane pa takratni sekretar Občinske konference SZDL Litija tov. Slavko Urbič ter trije ali štirje člani iz vrst litijskih invalidov. Tov. Franc Mali in tov. Slavko Urbič sta opravila vse formalnosti za ustanovitev Društva invalidov občine Litija. Tako smo leta 1983 sklicali ustanovno skupščino društva se je je udeležilo okoli 40 članov. Na njej smo izvolili prvo predsedstvo in komisijo ter sprejeli pravilnik in statut društva. Vsa pohvala gre tovarišem, ki so bili takrat v iniciativnem odboru, posebno tov. Maliju in tov. Urbiču, ki sta največ naredila da se je društvo ustanovilo. Nismo pa imeli srečne roke pri izvolitvi prvega predsedstva in komisij, saj skoraj dve leti ni delalo popolnoma nič. Zopet smo se zatekli po pomoč k OK SZDL Liuja in leta 1985 izvolili novo vodstvo. Na prvi seji novega vodstva smo izvolili predsednika tajnika, blagajnika, predsednika komisije za rekreacijo in šport in druge komisije. Od tedaj društvo dobro dela. Pridobili smo si tudi upravne prostore, kijih uporabljamo skupaj s krajevno skupnostjo Litija—levi breg na Parmovi 9 v Litiji. Ti prostori so nam bili dodeljeni samo začasno, zato smo vseskozi iskali primerne druge prostore. Na našo prošnjo za dodelitev bolj primernih prostorov na Parmovi 7 v Litiji nam je izvršni svet Skupščine občine Litija te prostore tudi dodelil. Potrebno pa jih je bilo temeljito adaptirati, bili so brez. električnega priključka potrebna so bila večja zidarska dela prekriti je bilo treba vso streho, usposobiti sanitarije, delno menjati pod v mali dvorani in vse prostore prebeliti. V dobrem letu smo ta dela opravili. Vsa zahvala gre vsem podjetem in ustanovam, ki so nam priskočile na pomoč finančno ali materialno, saj sami ne bi mogli vsega. Zadali smo si tudi nalogo, da v vseh podjetjih in kra- jevnih skupnostih v občini Litija ustanovimo aktive Društva Invalidov Litija. Naredili smo sezname v vseh invalidov v občini Litija, ki smojih razvrstili po krajevnih skupnostih. Te sezname je OK SZDL Litija poslala vsem krajevnim organizacijam SZDL v občini s spremnim dopisom, da posredujejo oziroma določijo delegata v Društvo invalidov Lidija, s katerim bi se dogovorili o ustanovitvi aktiva društva v njihovi krajevni skupnosti. Bolj bomo organizirani, laže bomo reševali razne probleme, ki tarejo invalide. Ni jih namreč malo, ki bi tako pomoč potrebovali, pajiaj bo to v OZD, podjetjih ali krajevnih skupnostih. Žal pa ugotavljamo, da večina organizacij SZDL v krajevnih skupnostih nima posluha, da bi se ti aktivi ustanovili. Zato še enkrat pozivamo vse krajevne organizacije SZDL v občini, da k temu resno pristopijo in določijo delegata ki bo zastopal invalide v svoji krajevni skupnosti, OZD ali podjetju, in nam pošljejo njegov naslov, da ga bomo povabili na skupni sestanek. V letu 1987 smo tudi predlagali, da bi se v Litiji ustanovila invalidska delavnica. Po dogovoru s predsednikom izvršnega sveta občine Litija je bil sklican sestanek, ki so se ga udeležili: predsednik invalidskih delavnic Slo venije, njen sekretar, predsednik Društva invalidov Lilija in jaz.. Na njem smo se pogovorili v vsej tej problematiki. Po tem sestanku je bila ustanovljena komisija pri izvršnem svetu občine Litija, ki naj bi pripravila predloge in vse ostalo za ustanovitev invalidske delavnice. Kako bo to uspelo, da zaenkrat še ne vemo. V našem društvu se ukvarjamo tudi z. rekreacijo in športom, saj tekmujemo na vseh regijskih, medregijskih in republiških tekmovanjih. Program teh tekmovanje je narejen na Zvezi društev invalidov Slovenije v prisotnosti vseh delegatov Društev invalidov Slovenije, tako da so tekmovanja razporejena po celi Sloveniji. Naše društvo je v minulem obdobju dosegalo tudi zelo dobre rezultate, saj smo se v dveh panogah uvrstili na republiško prvenstvo in tudi tam dosegli (idlične rezultate. Uvrstili smo se na državno prvenstvo v lovu rib, ki bo ob koncu junija v Beli Crkvi v Vojvodini. V letu 1987 smo v Litiji organizirali republiško prvenstvo v lovu rib s plovcem v ribniku ribiške družine Litija in osvojili drugo mesto. Ob tej priliki se zahvaljujemo ribiški družini Litija predsedstvu, gospodarskemu odboru in njenim članom, ki nam že vsa leta pomagajo pri izvedbah teh tekmovanj, saj je treba pripraviti ribnik tako, daje lahko dostopen vsakemu invalidu. Pri vseh tekmovanjih prevzamejo tudi tehnično vodstvo, ki ga odlično izpeljejo. Zato jim je Društvo invalidov Litije podelilo posebno priznanje. Zveza društev invalidov Slovenije ima v kampu Terme v Čateških Toplicah 6 počitniških hišic, kijih lahko uporabljajo vsi člani. Naše društvo je za letošnje leto dobilo eno hiši«), ki jo bodo člani lahko uporabljali v februarju, maju in septembru, in sicer po 10 dni. Hišice so po polnoma opremljene, v vsaki je tudi barvni televizor. Informacije in prijave lahko dobite vsak petek od 16. — 17. ure v društveni pisarni na Parmovi 7 v Litiji. SPIZ Slovenije nakaže vsem društvom upokojencev in društvom invalidov enkratni znesek za rekreacijo. V letu 1987 je ta vsota znašala 400 din na člana, torej bi nam moralo društvo upokojencev nakazati za leto 1987 I80.4(X) din. Na razgovoru, kjer sva bila s tov. Zev-nikom, so nam obljubili samo po 200 din na člana, s čimer se seveda nisva strinjala. Na njihov dopis smo odgovorili, da se ne strinjamo s to vsoto, ampak da smo upravičeni do cele vsote, ki jo je nakazal SPIZ Slovenije. Doslej nam niso niti odgovorili. V decembru so nakazali ■samo polovično vsoto, to je 95.700 din. Dopis smo posredovali SPIZ-u Slovenije, Zvezi društev invalidov Slo venije in Občinski konferenci SZDL Litija. Kolikor nam je znano, imajo druga društva to lepo urejeno, saj jim društva upokojencev vsakič nakažejo vsa sredstva, le v Litiji se tega ne da rešiti. Vabimo vse invalide v občini Litija, da se včlanijo v naše društvo, saj bomo s skupnimi močmi lažje reševali problematiko vsakega invalida. Oglasite se v prostorih Društva invalidov Litija, Parmova 7, vsak petek od 16. 17. ure, kjer boste dobili vsa pojasnila in informacije. Groznik Brane Je tega treba? ali ZAKAJ TAKO? Petek je. h predzadnjega vlaka, kije pripeljal na postajo iz Ljubljane, se zgrne veliko potnikov, med njimi precej mladih, ki gremo za konec tedna domov. Vsi pa ne živimo vLitiji, in lako smo primorani da čakamo na avtobus za svoj kraj najmanj eno uro. Kam bi se človek dal v tem neprijaznem, mrzlem in hkrati še deževnem vremenu, pa čeprav le za eno uro? Ne kaže nam drugega, kol da zavijemo v Restavracijo Pošla, kije na res najbolj prometnem mestu v Litiji vsaj kar se avtobusnega prometa tiče. Mladi se med seboj po večini poznamo in se skupaj usedemo k mizi. V gostilni je kar precej obiskovalcev, kipa niso vsi čisto trezni Pa kaj bi to, vse hi bilo lepo in prav, če bi le natakar, kise dobesednoprimaje do mize, vedel kako se mora obnašati vslužbi Naročimo vsak svoj sok, ki ga želimo v miru popiti A zgodbestem še ni konec. Ko čez približno deset minut prinese, kar smo naročili se vsak od nas zazre v svoj kozarec, kajti kozarci kijihje prinesel so tako zelo umazani da se prav dobro vidijo sledovi soka, kije bil prej verjetno v njih Vsi vemo, da se lahko hitro nalezeš najmanj izpuščaja, če piješ iz nečistega kozarca, celo doma, kaj šele v javnem lokalu. Nihče pri naši mizi si pač ne upa popiti naročenega Rajši opazujemo natakarja, ki se čedalje huje opoteka med mizami, in gledamo, kako si gostje, ki stojijo ob šanku, strežejo kar sami Čez nekaj časa natakar pove račun, in to kar zelo hitro, ne da bi kaj računal ali si zapisoval na lisi Dvomim, daje bil kračun čisto pravilen. Pa pustimo to; plačamo kar smo naročili čeprav nihče ni popil svoje pijače. In že se nam pozornost usmeri v drugi konec prostora, tja k vratom, kjer se dva moška spoprimeta Ne bi rada opisovala vsega tega ravsanja in razbijanja kozarcev, ker bi to sodilo že kam drugam Čeprav smo bili mi pri mizi že malo prej namenjeni zapustiti nič kaj slavno gostilno, si sedaj ne upamo mimo »zmede«, kipa seje začuda kar kmalu pomirila Nekaj minut pred deseto odidemo ven in se živo pogovarjamo o vsem kar smo doživeli v tej uri A lije tega treba, da v gostilni ki ima res dobro lokacijo, streže tako opit natakar, ki res ne ve, kaj je njegova dolžnost? Zakaj ne bi ta gostilna postala vsaj tako dobra kolje bila nekdaj, kamor bi vsi radi zahajali in čakali na prevoz ali na kaj drugega? Menim da se z malo prizadevnosti da marsikaj narediti Ne vem, zakaj so preostale litijske gostilne lahko vsaj za razred boljše, čeprav jih ne kaže pretirano hvalili Mogoče zato, ker so v zasebni lasti Še bi lahko pisala in naštevala, kaj bi se meni zdelo dobro, da naredimo v zvezi z našo »POŠTO«, a zdi.se mi da je v naši o/k ini kar nekaj ljudi kisoza te stvari mnogo, mnogo bolj pristojni in celo odgovorni V. M. Video v vsak kraj Predstavitve vidcofilmov v klubu Medo na Maistrovi 6 v Litiji so med zimskimi počitnicami lepo uspele. Seveda cidmovci pri tem niso nehali. Se vedno, in tako bo tudi v prihodnje, vsak petek in nedeljo ob 16. in 18. uri vrtijo najbolj zanimive videofilme, sobota pa je rezervirana za gostovanja v osnovnih organizacijah ZSMS v krajevnih skupnostih. Zanje so pripravili poseben izbor vidcofilmov in glasbenih videospotov za glasbeno plesne večere v domačem kraju. Naslov CIDM Litija že poznate in če želite, da se oglasijo tudi v vaši sredini, jim pišite ali pa pokličite po telefonu 881 -269, da se boste dogovorili za obisk. Rudi Bregar Moj kraj na fotografiji Ob dnevu mladosti bodo v okviru CIDM Litija pripravili razstavo z naslovom Moj kraj na fotografiji. Ponudba razglednic iz krajev v litijski občini in samega mesta Litije je dokaj slaba, zato so se odločili, da pripravijo natečaj za razstavo fotografij z motivi iz litijske občine. Kasneje bodo najboljše fotografije izdali na razglednicah. Na natečaju lahko sodeluje vsak, ki bo do 1. maja 1988 na naslov CIDM Litija, Maistrova 6,61270 Litija, poslal najmanj pet fotografij svojega ali sosednjega kraja v barvni ali črnobeli tehniki. Fotografije morajo biti razstavnega formata v velikosti najmanj 20 x 15 cm. Izbrane fotografije bodo kasneje odkupili, najboljše, kijih bo ocenila posebna strokovna žirija, pa bodo prejele denarne nagrade. Motivi niso pomembni. Važno je, da s svojimi fotografijami čimbolje predstavile svoj kraj ali kateri koli kraj v litijski občini. Slednje je za natečaj posebej pomembno, zato ne pošiljajte fotografij, ki ne bodo z moviti iz litijske občine. Veselo na delo! Pomagajte popestriti turistično ponudbo občine! Rudi Bregar IZ KMETIJSTVA V mesecu marcu bo čas za gnojenje travinja tudi že v hribovitem svetu. Odmerke gnojil določamo na osnovi ravni fosforja in kalija v tleh, ki jo ugotovimo z analizo zemlje. Kjer zemlje nismo analizirali, priporočamo za gnojenje naslednje gnojilne kombinacije: 1. ZA DVOKOSNE TRAVNIKE: 1. 300 — 400 kg/ha PK 0-20-30, dvokosne travnike lahko gnojimo samo z PK gnojilom. (S takim gnojenjem pospešimo rast nekaterih vrst trav, predvsem pa detelj, kar popestri sestavo sena). Trenutno se po nekaterih trgovinah dobi le THOMASOV FOSFAT (Tomaževa žlindra), medtem ko enostavnih kalijevih gnojil ni na voljo. Lahko pa gnojimo dvokosne travnike s kompleksnimi NPK gnojili: 2. 500 kg (ha NPK 8-16-22, za drugo košnjo pa lahko dodamo še 150 kg KAN. 3. 400 kg NPK 11-11-16, za drugo košnjo pa 300 kg/ha NPK 12-12-12. 2) ZA TRIKOSNE TRAVNIKE: 1. Pri gnojenju trikosnih travnikov moramo najprej zagotoviti potrebe travin-je s fosforjem in kalijem, medlem koje za povečanje pridelka bistveno večji odmerek dušika kot pri dvokosnem travinju. Nekaj primerov za gnojenje: a) 400-600 kg/ha NPK 8-16-22, za drugo košnjo 150-220 kg/ha KAN, za tretjo košnjo 150 kg/ha KAN b) 700 kg/ha NPK 9-18-18, za drugo košnjo 200 kg/ha KAN, za tretjo 150 kg/ha KAN c) 300-500 kg/ha NPK 11-11-16. za drugo košnjo 30O400 kg/ha NPK 12-12-12, za tretjo košnjo po 150 kg/ha KAN d) 500 kg/ha NPK-13-10-12, za drugo košnjo in tretjo košnjo isti odmerek KAN v drugem primeru c) 600 kg/ha NPK 13-10-12,za drugo košnjo 300 kg/ha NPK 13-10-12in tretjo košnjo po 200 kg/ha NPK 13-10-12 Četrti primer pride v poštev le za njive, ki imajo zelo visoko raven fosforja in kalija v tleh. 3. Travnike, kijih kosimo štirikrat in večkrat, osnovno gnojimo z istimi gnojili, le da tem primemo povečamo odmerek dušika za vsak odkos. 4. Čredinske pašnike gnojimo z večjimi odmerki hranil. V tem primeru gnojimo travinje vedno tudi s hlevksim gnojem in gnojnico ali z gnojevko. Gnojenje z. domačimi gnojili samo dopolnimo z ustreznimi odmerki mineralnih gnojil. Sploh je priporočljivo, da kombiniramo domača in mineralna gnojila ter tako čim bolje izkoristimo gnojila, ki jih pridelamo doma. Res je, da so mineralna gnojila draga, toda, če bomo načrtovali porabo gnojil v času mrtve sezone, se oskrbeli z njimi pred uporabo, predvsem pa analizirali zemljo, se nam bo gnojenje z mineralnimi gnojili obrestovalo. Aktiv mladih zadružnikov M-KZ Litija v v Ob 45-letnici izpustitve zapornikov iz Begunj {Kako je prišlo do izdaje? Vsi aretirani smo bili trdno povezani z OF. Večina jih je bila v vaških odborih. Skoraj vse sta organizirala Leopold Eberle—Jamski, rudar iz Zagorja ob Savi, predvojni revolucionar in komunist, ter Jože Gričar-Metod, domačin, Iz Roviš pod Sveto goro. Organizacijo OF je odkril Ivan Jelen—Miloš. Taje zbral podatke tudi v našem kraju. Bil je dezerter, ki se je pustil ujed nemškim policistom blizu Pušav pri Zagorju ob Savi. Nato je vodil nemško drhal do posameznikov, ki so bili povezani v OF. 30. avgusta 1942 je bil zelo vroč dan. Tega dne je pripeljal Nemce v zaselek Selce pri Tirni. Napadli so okrožnega sekretarja litijskega okrožja Eberla, kije bil v skalni votlini, kjer si je zdravil zlomljeno nogo. Druga skupina pa je v naši vasici izvajala aretacije in aretirance vodila pred Cesarjev hram. Toda uspeha ni bilo veliko. Na srečo niso bili vsi doma. Dobili so le mene. Soseda Ivana Bejo, ki so ga najbolj iskali, niso dobili. Tudi mene niso privedli v trboveljske zapore, ker sem jim na Savi pred nosom pobegnil v hrib. Gestapo je že prej vedel za našo organizacijo. Ovaduh Jelen je imel, še predno je dezertiral iz Štajerskega bataljona v katerem je bil kurir, zvezo z gestapom. V past je speljal tudi svojega sodelavca Ivana Višnarja—Cankarja, ki je padel blizu Pušav pri Zagorju. Naslednji dna po naši aretaciji, 31. avgusta, so aretirali dobro sodelavko Ljudmilo Peterlin in njenega brata Ivana ter mojega očeta, ki pa so ga spustili naslednji dan, saj ni vedel, da sva midva z. ženo povezana z OF. Dan po aretaciji je pobegnila tudi moja žena. Nemci so vedeli že prej, daje v naši vasi partizanska javka kamor prihajajo sodelavci OF in kurirji. Nekdo je povedal Vrtačnikovim, da Nemci vedo za našo javko, vendar so bili naši nekoliko naivni in niso verjeli. Nekoč meje Jelen vprašal, Če poznam Berdajsove na Savi. »Seveda!« sem odgovoril. Odvrnil je: »Tista dva sta prav tako velika bandita kot ti.« Iz trgovine sta pošiljala hrano I. štajerskem bataljona kije bil na Plešah pri Sveti gori. K Berdajsovim sem poslal sporočilo, da Nemci vedo za njihovo sodelovanje, vendar se Berdajsova nista odločila za ilegalo. Aretirali soju čez dober mesec. Poleg njiju so jih are- Medardova srnica ★ * ★ ★ ★ * s * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ * * ★ ★ ★ ★ •k ■k ★ * ★ * ★ ★ ★ ★ * ★ * * ★ ★ * ★ ★ ★ ★ * ★ * ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ * * ★ k ■k k ★ ★ + ★ + * ★ ★ k •k ★ ★ ★ ★ * * ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ * * ★ * k k k ■k ★ * k ★ ★ * * * i * * ★ ★ ★ * k ■k ★ ★ * * * * * * * ★ * ★ ★ ★ * * * ★ ★ * * * * ★ * k k k k k ★ * ★ ★ * * * * ★ * ★ * * ★ ★ ★ * * k * * * ★ * ★ ★ * ★ * * Na zasneženi Mozirski planini je domovala zadnja partizanska zima. Hladen veter se je poigraval okoli kopastih grebenov, kuštral drevesne krošnje in odnašal sneženi prš v globače. Čarobna gorska narava je bila pogreznjena v skrivnostno zimsko spanje. Četa mladih partizanov je taborila v zavetju orjaških smrek. Imela je razpete šotore, ki so bili pokriti s sveže zapadlim snegom. Kurili so velike ognje, se greli okoli njih in kramljali. Potem pa so besede utonile v pesmi, ki seje razlivala po gozdu. Ko je šel zjutraj kuhar Medard na bukovo poseko o drva je zagledal v zameteni kotanji migotanje dveh ušesa Radoveden je zagaz.il tja in našel malo živalco, ugreznjeno v sneg. Bila je kot igračka ljubka onemogla mlada srnica. Medardu seje srnica zasmilila. Bila je komaj še žival. Sestradana mokra in prezebla je vsa drgetala in mlahovo opletala z glavico. Vzel jo je v naročje in jo odnesel v taborišče. »Oho, danes bomo pa jedli srnjo pečenko!« je vzkliknil četni mesar in si obliznil ustnice. Toda kuhar Medard srnice ni dal iz, rok. Komandirju je zagotavljal, da jo bo negoval, ko si bo opomogla, pa jo bo spustil. Medard je položil srnico na jutasto vrečo in jo pokril s svojo odejo. Koje zakuril ogenj, jo je vzel v naročje in ji ponudil košček kruha. Toda živalca je bila tako izčrpana da ni mogla jesti. Šele ko se je malo ogrela, je začela boječe glodati skorjo. Zvečer je šel Medard na samotno Planšarjevo domačijo po seno in otep slame. Nato je v zavetju košate smreke napravil svoji srnici, ki jo je klical Miki-ca udobno ležišče. Nežna živalca gaje ubogala kot otrok svojega očeta. Legla je na slamo in začela jesti seno. Medard je sedel k njej, jo gladil po mehki dlaki in ji ljubeznivo prigovarjal. Drugi danje Mikica že vstala. Sukala seje okoli kuhinje in Medarda. Nežno mu je lizala roke in ga ljubeznivo ogledovala. Mikico pa so imeli radi tudi drugi partizani. Z njo so se igrali, ona pa jih je zabavala z ljubko igrivostjo. Nekega večera seje Medard spet napotil na Planšarjevo domačijo po mleko in sir. Z njim je šla tudi Mikica. Brila je nevšečna huda burja daje kar žvižgalo okoli domačije. Zato se tiste temne noči nista vrnila v taborišče. Medard je legel na toplo kmečko peč, Mikica pa se je stisnila pod klop. V jutranjem svitu, ko je Medard še spal, je Mikica odšla v hlev, kjer je gospodinja molzla kravo. Slastno je posrkala skodelico naravno toplega mleka kiji gaje dala dobrosrčna kmetica. Ko seje vračala v izbo, je zagledala v strmini nad skednjem skupino neznancev. Mikica se jih je ustrašila in zbežala v hišo. Z nogo je popraskala po izbnih vratih. Medard ji je odprl, ona pa ga je nemima dregala s smrčkom in rinila proti izhodu. Medard je zaslutil, da nekaj ni v redu. Urno je planil skozi vrta na dvorišče, a že so ga zgrabili podivjani nemški vojaki. Mikica je medtem odskakljala proti gozdu. Nemci so streljali za njo, a je niso ubili. Ko je po gazi pritekla v četno taborišče, je nemirno dvignila ranjeno nogo in se ozirala v smeri Planšarjeve kmetije. Borci so takoj uganili, kaj se je moglo zgoditi. Urno so pograbili puške in odhiteli na pomoč Medardu. Sovražniki so pravkar zapustili Planšarjevo domačijo in odšli v dolino s polnimi nahrbtniki živil, ki so jih tam naropali. S seboj so gnali uklenjenega partizana Medarda. Bil je bos, razoglav in raztrgan ter ves krvav od udarcev. Ko so nemški vojaki prišli v ozko sotesko, jih je partizanska četa prestregla in napadla. Sovražniki so brezglavo zbežali, Medard pa seje zatrkljal s kolovoza v Piše: Milan Garantini tirali še več kot trideset. Med aretiranimi sta klonila Ivan Peterlin in Viktor Lovše iz Tirne Dobila sta zasluženo kazen. Vse aretirane iz litijske občine so odpeljali v litijske zapore. Tam so jih strašno mučili, pretepali, metali v samice in temnice, obešali, privezovali na stole in mize in jim grozili, da se bodo maščevali nad svojci. Pretepali in mučili so vse, predvsem pa Pavlo Čebela, kije gestapovcu prisodila klofuto, Ivana Grma Franca Dolinarja, Antona Smuka in Alojza Ocepka. Po zaslišanju so jih odpeljali v Begunje. Ko je za Gorenjsko prevzel dolžnost dr. Rainer, je nekatere zapornike pomilostil, kar pa je bila le pretveza da bi pomiril prebivalce. Med tistimi, ki so jih izpustili, je bila tudi skupina naših domačinov. Ko so se zbrali na hodnika je zadnji prikrevsal Grm. Berdajsova Anica mu je rekla, da gredo sedaj pa v Drago ali Dachau. Ko so odhajali domov, še vedno niso mogli verjeti, da so jih izpustili. Ko so prišli domov, je bila zanje to največja sreča, čeravno je bila svoboda še daleč. Piše: Jože Štok—Korotan potok. Partizani so mu sneli verige z rok ter ga pri Planšarjevih oblekli in obuli. Tja je prišepala tudi njega zvesta Mikica. Medard jo je hvaležno stisnil k sebi, jo božal in poljubil na smrček. Četni bolničar je izvlekel iz torbice povoj in obvezal Mikici ranjeno nogo. Čez nekaj dni se ji je rana zacelila. Potem sta bila Medard in Mikica še bolj nerazdružljiva prijatelja, saj sta dmg drugemu rešila življenje. Hodila sta skupaj še tri mesece, potem pa je bilo vojne konec. Medard seje vrnil v osvobojeno domačo vas, Mikica pa je ostala v prostranstvu gozdov. Iz zgodovinskega arhiva Ljubljana Novi fondi v Litiji Zgodovinski arhiv v Ljubljani je za območje občine Litija prevzel 3 fonde, ki govore o društvenem življenju v Litiji. To je kar lep uspeh, saj se je do sedaj v arhivskih prostorih občine Litija hranila ena srna škatla, ki naj bi pričala o delovanju društev. Gre za fond TVD Partizan Litija. Če vemo, da društva prispevajo pomemben delež h kulturni dediščini in razvoju kulture (saj so eden od temeljev kulturnega življenja), je jasno, daje to premalo za kakšnokoli raziskovanje zgodovine v Litiji s pomočjo arhivskega gradiva. Novi fondi pa takoj pomenijo več gradiva in večjo možnost za raziskovalca, ki ga zanima društveno življenje oziroma lokalna zgodovina. Najpomembnejši je vsekakor fond Pevsko društvo ZVON Šmartno pri Litiji, ki obsega gradivo za čas od 1890 do 1975. Gre za tri škatle arhivskega gradiva, ki ga sestavljajo zapisniki, pravila, evidence, seznami in številna dokumentacija o delovanju društva (diplome, fotografije, vabila, priznanja) in to vse od njegove ustanovitve dalje. Vse to dokazuje, da je bilo društvo zelo aktivno (seveda je še vedno) in ima velik pomen za kraj, kjer deluje. Čez. tri leta društvo praznuje 100-letnico obstoja. Z gradivom, ki je ohranjeno, tov. B. Žužku ne bo težko dokazati aktivnosti društva skozi vsa ta leta. Arhivskega gradiva Sindikalnega pihalnega orkestra Litija ni veliko. V arhiv smo dobili le nekaj zapisnikov občnih zborov s prilogami, ki pa niso popolne. Govorijo pa le o dveh letih delovanja orkestra (1968 do 1970). Verjetno se bi našlo še kaj, toda pri društvu še vedno ne zaupajo arhivu. Vzrok gre iskati pri premajhnem poznavanju vloge arhivov v naši družbi. Se največ arhivskega gradiva je ohranjenega pri fondu Turističnega društva Li- tija. Toliko ga je (7 škatel), da že ob bežnem pregledu dobiš lep vpogled v delovanje društva. Toda žal le od leta 1964 dalje. Fond ima zlasti veliko fotografskega gradiva, ki nam prikazuje litijski karneval z vseh mogočih vidikov. Pisanega gradiva ni veliko. Mogoče ga ima kdo, kije nekoč aktivno sodeloval pri društvu, še vedno doma? Upajmo, da se zaveda vrednosti in pomena tistega »starega papirja« in ga ne bo vrgel proč. V arhivu bomo veseli vsakega dokumenta, ki ga bomo dobili, saj bomo vedeli, da smo z jim spet ohranili še delček zgodovine več za naše nadaljnje rodove. Končno pa je naloga arhivov hranjenje, varovanje in urejanje arhivskega gradiva. Seveda pa ga je treba tudi strokovno obdelati. Toda vse ni odvisno le od nas. Potrebna je tudi vaša pomoč, ki jo vedno z veseljem sprejmemo. Boris Rozman OBVESTILO Obveščamo vse člane ZZB NOV in ostale občane, da je tudi letos možnost oddiha na morju v našem počitniškem domu v Banjolah. Dom v Banjolah bo odprt od 5.4. do 25.9.1988. Vse ostale informacije dobite na Občinskem odboru ZZB NOV Litija, Ponoviška 6, in v časopisu TV-15 Naš tovariš v številki 9 z dne 3. marca 1988. Prijave sprejemamo ob uradnih dnevih: ponedeljkih, sredah in petkih od 9. — 12. ure. Občiaski odbor ZZB NOV Litija Ponoviška 6 Milan Kučan na seji CK ZKS v decembru 1987 o vlogi sindikata Gre za afirmacijo »Ključnega pomena je, glede na razmere, vloga sindikata — njegova aktivnost in usmeritev. Ob zvezi komunistov je v tej situaciji na preizkušnji najbolj ravno sindikat. Mora! bi biti na strani delavcev — za uveljavljanje njihovega ustavnega samoupravnega položaja. Moral bi biti, skupaj z delavskim svetom, sogovornik delavcem. S tovarniško uporabo — kadar gre za urejanje vprašanj, ki jih je mogoče urediti znotraj delovne organizacije. Skupaj z njimi bi moral biti sogovornik z državnimi organi, katerih ukrepiso otežili pogoje poslovanja, pridobivanje dohodka, razvoja in standarda — ki so postavili posamezen kolektiv v neenakopraven položaj. Mislim, da bi bilo dobro vztrajati na tej posebni odgovornosti in posebnem pomenu sindikata, ki sta le drugačna kot odgovornost delavskih svetov. Gre za afirmacijo, ne za odgovornost, za afirmacijo te organizacije, ker sicer so zahteve po razfor-miranju sindikata utemeljene. V spomin Francu Kokalju Zgodilo se je. V smrt je omahnil partizan Franc Kokalj, oče, dedek, mož. bral in prijatelj. Vračal se je z Mamolja, iz vasi, ki so njemu in nam partizanom, nudik zavetje, da smo preživeli težke vojne čase. Nič, prav nič mojega in vašega prijatelja Franci- ja ne more več obuditi k življenju, da bi bil spel z nami, da bi se veselil, pomagal svetoval, se jezil in navduševal Odhod v smrl je nepreklicen, dokončen, nepopravljiv. Ni mogoč noben dogovor, odložitev, nikakršen popravek In čeprav vsak človek ve, potem ko se zave samega sebe, da nosi v sebi smrt že od rojstva, daje človekovo življenje časovno omejeno, da vsakega čaka nekega trenutka konec, nas vsaka smrt prizadene, užalosti in zamaje v našem človeškem temelju To tembolj takrat, ko gre za najbližjega, za prijatelja. Te moje besede so moj zadnji pogovor s Francijem, kije bil zares moj najboljši prijatelj, kar sem jih imel in jih še imam Čeprav sva prej (pred vojno), pa tudi kasneje (po vojni) živela vsak zase, v svojih družinah so naju neizbrisno, s krvjo, zvezala vojna leta, najino skupno partiza-novanje. Nikdar poprej in ne kasneje se nisem v svojem življenju zbližal s človekom, kakršen je bil pokojni Franci Na zunaj nekoliko robat odrezan, celo hladen, neusmiljen, nedostopen, svojeglav. Pa vendar je imel nedopovedljivo veliko in široko srce, izredno razvit čut za pravico, krivico, za dobro in zlo. Predvsem pa je prišla vedno do izraza, še posebej, kadar je bilo težko drugemu, njegova neizmerna pripravljenost pomagali človeku, prijatelju v stiski v težavah Pripravljen mu je bil dati samega.sebe, vse svoje moči vse. kar je imel Nikdar pri tem ni veliko govoril nikdar. Le dajal je. odpiral svoje srce in pomagal Ni mu bilo žal ne časa, ničesar. Ves se je odprl in žrtvoval Spomnim se, s kakšno požrtvovalnostjo, lahko rečem tudi z junaštvom ne da bi ga skrbelo njegovo lastno življenje, smo opravljali medvojne vojaške pohode, stopali v boj. Njegova rezka odločnosU bistrovidno in hladnokrvno ocenjevanje trenutka, še tako težkega pohžaja, ko smo se srečevali z nemškim vojaštvom, je vlivala pogum in navdajala s samozavestjo vsakogar, ki je bil v njegovi bližini Ničemur se ni odrekel nobena naloga zanj ni bila nemogoča, pred ničemer se ni zaustavil Samo tako lahko razumemo, da je tudi v težki zimi 1944/45 ostal kot eden redkih aktivistov na Mamolju skupaj s kurirji postaje TV 3 in zdržal do konca, do osvoboditve. Pa ni bilo lahko, celo najtežje v vseh vojnih letih Spomnim se tudi s kakšno natančnostjo za pravico je po vojni pomagal vsem tistim ljudem v vaseh od Spodnjega U>ga, Gradišča, Zelenca, Jablanice, Jelše, Cerovice. Vintarjev-ca, Riharjevca do Jazbin, Črnega potoka, Štange in Inač, k i so partizanom med vojno pomagali in želeli za to dobiti tudi priznanje, vsaj moralno. In to je delal ves čas, do konca, kljub temu da tudi njemu glede tega s krivico ni bilo prizanešeno, da do smrti ni dobil popolnega priznanja ki gaje za delo od 1941 dalje zaslužil želel a nikoli dobil Trpel je zaradi tega, a je to trpljenje, pa tudi razočaranje, nosil v sebi. ni ga obešal na veliki zvon, ni tarnal in jadikoval Ostal je ponosen in samozavesten Vedel je, da mu nihče ne more vzeti njegovega lastnega prepričanja, njegove resnice Francija Kokalja ne bo več fizično med nami Ostal pa bo spomin nanj, misel na njegov značaj, njegova dobra dela. Njegov duh bo živel naprej: v družini ženi Minki hčerkah LenS, Mirni in Simoni, v bratih Marjanu. Jožku ter sestri Eli v vseh prijateljih ki nas je imel rad in smo ga imeli radi tudi mi In kakor bomo pogrešali njegov glas, besedo svetov in pomoči, nam bo spomin na njegovo pokončno in pošteno življenje pomagal da bo živel v nas tudi naprej. dr. Roler Zdenko ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega sina moža in očeta JOŽETA KAPLJA s Širmanskega hriba 10 se iskreno zahvaljujemo tov. Lojzetu Anžurju, družini Janežič, tov. Mariji Pavli-ha, Cestnemu podjetju Litija govorniku ob odprtem grobu, tov. Osolniku, cerkvenim pevcem, župniku za lepo opravljen obred, vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, cvetje in izraženo sožalje v teh težkih trenutkih in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Širmanski hrib, 16. 3. 1988. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi moža in očeta JOŽETA KOTARJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sostanovalcem in prijateljem za darovano cvetje, izrečeno sožalje in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala KTL Ljubljana, PE Litija za lep poslovilni govor in vsestrasko pomoč, UKC Ljubljana, Domu Tišje, trobentaču za občuteno zaigrano Tišino in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Hvala tudi svaku Milanu za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Žalujoči: žena Frančiška, hčerka Suzana, sin David ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice IVANE MULJAVEC se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vsestransko pomoč v težkih trenutkih, izrečeno sožalje in darovano cvetje. Hvala vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo osebju Doma Tišje, dr. Sašiču, Predilnici Litija, Domu upokojencev, pevcem in g. župniku za lepo opravljen poslovilni obred. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob smrti naše drage mame in stare mame IVANE FINK roj. Janežič se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za ustno in pisno izrečeno sožalje, darovano cvetje ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred in glasbeniku za zaigrano Tišino. Vsem še enkrat najlepša hvala. Žalujoči: sin Ivan z družino ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, stare mame in prababice PEPCE HOSTNIK iz Gobnika pri Gabrovki se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala Bajčevim in Ljubjančanovim, pevcem iz. Gabrovke, govorniku za poslovilne besede in župniku za opravljen obred. Njeni V SPOMIN V četrtek, 18. februarja, je minilo dolgo in žalostno leto od prerane izgube našega dragega in skrbnega atija AVGUSTA KOKALJA Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in v spomin prikličete vedno veder njegov obraz. Vsi njegovi, posebno pa Urška in Matej ZAHVALA Ob boleči izgubi našega FRANCA PETERKA-MIŠKA iz Sp. Loga se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in vaščanom Sp. Loga, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se družbenopolitičnim organizacijam, posebno gasilskemu društvu Sava, govornikom za izrečene poslovilne besede, nosilcem praporov in pevcem. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Litija. Posebna zahvala družini Kobilšek za nesebično pomoč. Vsem še enkrat iskrena zahvala. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi našega brata in strica SLAVKA MEDVEDA iz Mamolja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za darovano cvetje, izrečena sožalja in spremstvo na zadnji poti. Se posebej se zahvaljujemo lovcem, pevcem, govornikoma za izrečene besede in g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: sestre in bratje ter ostali ZAHVALA Ob bridki izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in brata FRANCA KOKALJA pleskarskega mojstra iz Litije se naj topleje zahvaljujemo v našem in njegovem imenu vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za ustne in pisne izraze sožalja, za podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna hvala sodelavcem KOP Komunala Litija za organizacijo pogreba, izraze sožalja, cvetje in zadnje slovo. Prisrčna hvala prof. dr. Zdcnku Rotcrju za iskreni govor, s katerim seje poslovil od svojega soborca in prijatelja v imenu kurirske postaje TV 15, ter Albinu Jesensku za govor v imenu ZZB NOV Litija. Lepo se zahvaljujemo dr. Teodorju Sašiču in drugim delavcem tozda Zdravstveno varstvo Litija za zdravljenje in nesebično pomoč ob nenadni smrti, delavcem PM Litija za pomoč ob nesreči, pevcem za ubrano petje in godbeniku za izvedbo Tišine. Vsem in za vse še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Marija, hčerke Marija, Simona in Helena z družino, sestra Gabrijela, brata Marijan in Jože z družinami ZAHVALA Po dolgoletni in težki bolezni nas je v 56. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, stari oče FRANC KNEZ iz Prelesja 5 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, darovali cetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma Litija ter patronažni sestri Ivanki Simončič za ves njihov trud. Zahvaljujemo se Osnovni šoi »Lojze Hostnik-Jovo« Gabrovka, enota Dole, obratu DOKLA Dole, Predilnici Litija, Kemični tovarni Hrastnik, obratu Radeče, KO RK Gradišče, Gasilskemu društvu Dole, KS Dole, govornikoma Vladimirju Oblaku in Jožetu Podlesniku za ganljive besede slovesa ter g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: žena Antonija, sinova Marjan in Danilo, hčerke Karolina in Anica ZAHVALA Ob bridki in nenadomestljivi izgubi najine drage žene in mame MARTINE SAVŠEK roj. Bučar po domače Petračeve mame iz Ščita 2 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, jo pospremili na zadnji poti in ji darovali toliko cvetja. Se posebna zahvala velja zdravstvenemu osebju ZD Litija, pevcem, govorniku za poslovilne besede in gospodu župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoča: mož Anton in sin Tone ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega in skrbnega moža, očeta, brata, starega očeta in strica FRANCA JUVANA se iskreno zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma Litija, predvsem dr. Sašiču in dr. Ptičarju, ki sta mu bila v pomoč v času njegove bolezni. Posebna zahvala kolektivu Lesne industrije Litija ter tov. Bohu za tako lepo opisano očetovo življenjsko pot. Lepa hvala duhovnikom za opravljen obred in g. Masniku za čustveno izrečene poslovilne besede v slovo očetu in nam v tolažbo, hvala tudi pevcem za zapete žalostinke. Hvala lepa tudi vsem sosedom, prijateljem, znancem, ki ste nam bili v pomoč, darovali cvetje, z nami sočustvovali in ga tako številno pospremili na poti do večnega počitka. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Milka, hčerka Jelka, sinovi Franci, Tomaž in Peter z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA • .... Ob prerani izgubi naše mami in babice PAVLE MEGUŠAR se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Posebna zahvala nekdanjim sodelavcem IUV, TOZD Usnjarna Šmartno, pevcem, Binetu Jesensku za poslovilne besede in gospodu župniku za opravljen obred. Sin Jože in hčerka Sonja z družino In ko bom najtišje zaigral se bom razdal in razdejal, glejte, moj srčni dar, ne pozabite me nikdar. (E Kocbek) V SPOMIN Mineva leto dni, kar nas je zapustil naš dragi RADO VAVTAR Hvala vsem, ki mu še namenite dobro misel in postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi Šmartno, 21 marca 1988 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice ANE JANEŽIČ iz Velikega Vrha št. 8 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za vso izkazano pomoč v teh težkih trenutkih, izrečena sožalja in darovano cvetje. Sc posebej smo sc dolžni zahvaliti družinama Zupan in Temelj za ves trud in požrtvovalnost. Hvala gospodu župniku za njegove obiske in lepo opravljen cerkveni obred. V globoki žalosti smo ostali brez tebe: mož. hčerki Mirni in Ani ter sin Ivan Zavod /a izobraževanje in kulturo, Delavska univerza ŠE JE ČAS ZA VPIS! V marcu so se pričela predavanja za 1. letnik programa kovinarstvo in strojništvo, IV. stopnja, smeri oblikovalec kovin, preoblikovalec in spa-jalec kovin. Šolanje traja dve leti, predavanja so poprečno trikrat tedensko. To so osnovni podatki o tej obliki izobraževanja, podrobnejše dobite na delavski univerzi vsak dan dopoldan in popoldan. Vabimo vse mlade, fante in dekleta, ki si še niso pridobili izobrazbe ali pa so šolanje na tej usmeritvi i/ najrazličnejših vzrokov prekinili, da se vključijo v izobraževanje. Razmislite torej in pridite na razgovor! S to izobrazbo tudi ne bo težko dobiti zaposlitve. Čas, v katerem živimo in ki je pred nami, bo zahteval vse več strokovno usposobljenih ljudi, tudi s tega področja. Zavod za izobraževanje in kulturo Litija, Delavska univerza, objavlja za šol. 1. 1988/89 RAZPIS za vpis I. v programe srednjega usmerjenega izobraževanja 1. kovinsko-obdelovalna usmeritev — program obdelava kovin in upravljalec strojev (1. in 2. letnik) — SR — program obratni strojni tehnik — tehnolog (1. in 2. letnik) — NAD 2. promet in zveze — program vožnja motornega vozila — smer voznik — SR H. v osnovno šolo za odrasle (od 6. do 8. razreda) III. v programe strokovnofunkcionalnega izobraževanja za delo (tečaje): — tečaj lahke in težke gradbene mehanizacije — tečaj za voznike viličarja — tečaj tujih jezikov (angleški, nemški, italijanski) — začetni in nadaljevalni strojepisni tečaj — tečaj za skladiščnike — začetni in nadaljevalni tečaj šivanja in krojenja — tečaj za gostinske delavce — tečaj iz varstva pri delu — higienski minimum Vse informacije o posameznih oblikah izobraževanja dobite na delavski univerzi, Parmona 4, tel. 881 -182, vsak dan od 8. do 12. ure in od 15.—16. ure, ob sobotah od 8. do 10. ure. video AjA kolar zlato LITIJA , maistrova 16 telefon (061)881-310 PRIJATELJI DOBREGA FILMA 8. februarja 1988 bo začela z rednim poslovanjem videoteka ..VIDEO AJA" v Litiji,Maistrova ulica 16 Nudimo vam najboljše možne kopije najnovejših filmskih uspešnic, prav tako pa tudi ostale video usluge Prepričajte se o naši kvaliteti m povejte tudi svojim prijateljem. Poslujemo na naslovu vsak dan od ponedeljka do petka od 17 ure do 20. ure PRIČAKUJEMO VAS! PREDILNICA LITIJA v Litiji p.o. 61270 LITIJA Odbor za delovna razmerja: Za delo v počitniškem domu v Novigradu (Istra) vabimo k sodelovanju v času poletne sezone delavce, študente in upokojence za prosta dela in naloge: — izvajanje zahtevnih kuharskih opravil — 1 delavka — izvajanje manj zahtevnih kuharskih opravil — 1 delavka — izvajanje enostavnih kuharskih opravil — 1 delavca — izvajanje točajskih opravil — 2 delavki. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas, z upokojenci pa pogodbe o delu. Vse dodatne informacije lahko dobite v kadrovsko splošnem sektorju delovne organizacije, zaželeni so osebni razgovori. Rok prijave je do zasedbe. Komisija za sprejem otrok v Vzgojnovarstveno organizacijo Litija objavlja VPIS — dojenčkov (starost od 1 —2 let) — predšolskih otrok (starost 2—7 let) za vstop v V VO Litija v šolskem letu 1988/89 za vse enote (Litija, Šmartno, Sava, Kresnice, Jevnica). Vpis bo meseca aprila 1988 v prostorih uprave VVO Litija, Bevkova 1, vsak dan, razen sobot, od 7. — 14. ure, ob ponedeljkih pa je možen vpis od 7. — 16. ure. Komisija za delovna razmerja OŠ Franc Rozman — Stane Šmartno pri Litiji objavlja prosta dela in naloge snažilke za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne vloge pošljite na naslov OŠ Franc Rozman — Stane Šmartno pri Litiji. Zaposlitev je možna takoj. OBVESTILO Športno društvo Presad bo organiziralo že 10. tradicionalni tek OF na Pete-linjek v sredo, 27. aprila 1988. Start bo za vse kategorije ob 10.15 izpred šole. Pot je krožna, cilj bo na zunanjem igrišču pri šoli. Prijavite se lahko najkasneje 15 minut pred startom. Kategorija in dolžine prog: — pionirji, letnik 1973 in mlajši, 2 km — pionirke, letnik 1973 in mlajše, 1 km — člani, letnik 1958 in mlajši, 12 km — članice, letnik 1958 in mlajše, 7 km — starejši člani, letnik 1957 in starejši, 12 km — starejše članice, letnik 1957 in starejše, 7 km Možen je prevoz z avtobusom iz Litije ob 9. uri in prav tako nazaj v Litijo. Tek šteje tudi za občinski pokal ZDRAVO. Vabljeni! ŠD Presad Gabrovka ODPRTO: od 8. do 12. ure od 14. do 17 ure sobota od 8. do 12. ure ponedeljek zaprto vam nudi MORSKE SVEŽE RIBE IN MEHKUŽCE sardele girice šnjure mole tril|e morske liste osliče skuše ciplje morske pse dagnje sv. jakon hobotnice lignje škampe jastoge ZAMRZNJENE MORSKE RIBE osliče b. g. osliče - file osliče panirane škarpine skuše zobatce brancine orade šarge lignje SLADKOVODNE RIBE postrvi krape žabje krake Za obisk se priporočamo! Andrej Adam',o AVTOELEKTRIKA Razpotnik Janez, Kresnice 107 (pri trgovini), tel.: 877-271 Nudim storitve za vse vrste vozil (od 7. — 15. ure) Zveza telesnokulturnih organizacij Slovenije — Predsedstvo Komisija za zgodovino telesne kulture Spoštovani prijatelj športa in slovenske kulturne dediščine! Odločili smo sc postopno oblikovati MUZEJ SLOVENSKE TELESNE KULTURE Slovenci imamo bogato in pestro zgodovino športa. Ne sme biti pozabljena! Zberimo pisne zgodovinske vire in vse drugo, kar bo prihodnje rodove spominjalo na preteklost. Sodeluj v akciji in pomagaj sooblikovati naš skupni dolgoletni načrt. Začasni prostori MUZEJA SLOVENSKE TELESNE KULTURE v ustanavljanju so v Ljubljani na Poljanski cesti št. 6,1. nadstropje, telefon (061) 313-002. Navodila in informacije dobite od I. marca 1988 ob ponedeljkih in četrtkih od 10. do 12. ure. Zveza telesnokulturnih organizacij Slovenije Komisija za zgodovino telesne kulture Prijatelj športa! Odbor za muzej slov. telesne kulture v ustanavljanju Pomagaj nam soustvarjati Muzej slovenske telesne kulture Vsaka najmanjša stvar na tem področju je lahko pomembna, še zlasti pa: brošure, časopisi, časopisni izrezki, članske karte in legitimacije, diplome, emblemi, fotografije, foto-filmsko gradivo, fotografski negativi, knjige, kovanci, kronike, makete, monografije, načrti, nalepke, obeski, oprema (posebej športnikov), osebni predmeti (športnikov, strokovnjakov in delavcev), pečati, plakati, pokali, povelja, politični dokumenti, prijave, razpisi, različna odličja, razne druge izdaje, registracijski kartončki, rekviziti, revije, štartne številke, umetniška dela, zahvale priznanja, zastavice, značke itd. Zbiramo vse! Kdor nam je pripravljen pomagati, se lahko obrne neposredno na Komisijo za zgodovino telesne kulture pri ZTKOS, nas obišče in prinese eksponate s seboj. Lahko pa gre kar na občinsko zve/o telesnokulturnih organizacij na svojem območju, kjer bo dobil podrobna navodila in osebni stik s sodelavcem našega odbora. Ker bodo eksponati evidentirani in identificirani že pri zbiranju, potrebujemo podrobne informacije o darovalcu - prinašalcu in o eksponatu. Vsako leto bomo izdali posebni almanah zbranih eksponatov. Prvo razstavo zbranih eksponatov načrtujemo v letu 1989. SODELUJ Z NAMI! ZA SLOVENSKO ŠPORTNO — KULTURNO DEDIŠČINO! OBVESTILO CENJENIM STRANKAM KEMIČNA ČISTILNICA BRODAR MATJAŽ, LITIJA, Trg na stavbah n.h. Cenjene stranke obveščamo, da smo spremenili delovni čas za stranke. Čistilnica je sedaj odprta neprekinjeno od 8. ure do 18. ure, ob sobotah zaprto. Uvedli smo tudi prijetno novost za stranke v naši storitveni dejavnosti, in sicer: za manj umazana oblačila opravljamo storitve 20% ceneje od cene po ceniku. Ponovno pa vas tudi obveščamo, da poleg kemičnega čiščenja tekstilnih oblačil opravljamo tudi naslednje storitve: — manjša šiviljska dela in opravila kot n.pr. menjava zadrg, žepov, podloge, krajšanje in daljšanje oblačil in podobno; — čiščenje krznenih oblačil; — kemično čiščenje preprog in oblazinjenega pohištva. Na željo stranke pridemo tudi na dom; — pranje (posteljnina, perilo itd.); — na željo stranke kemično očiščena oblačila tudi oplemenitimo — apretiramo z uvoženimi surovinami. Skratka, veseli bomo tudi, če pridete v našo delavnico samo po strokovni nasvet o vzdrževanju oblačil, saj imamo vsi zaposleni v obratovalnici dolgoletne izkušnje in vam bomo radi pomagali z. nasveti. Se priporočamo in nasvidenje! Matjaž Brodar mali OGLASI Za 3 ure dopoldne potrebujem pomoč v kuhinji. Vse podrobnejše informacije dobite v gostilni »Maček« Šmartno pri Litiji. Frizerko zaposlim za določen čas. Frizerski salom »Vojka«, Šmartno, tel. št.: 881 -479 (doma). Prodam zazidljivo zemljišče S km od Litije na sončni legi. dostop urejen. Zainteresirani kupci naj v uredništvu pustijo svoj naslov in tel. številko. PREKLIC Preklicujeva žaljive besede in obdolžitev, katera je bila izrečena proti Maček Andreji iz Šmartna 26, in se zahvaljujeva, da je odstopla od tožbe. Rozina Gabrijel in Pevec Zofija ) ŠPORT IN REKREACIJA A VELESLALOM Občinsko prvenstvo na Rogli Alpska sekcija TVD Partizan Litija je 21. februarja organizirala občinsko prvenstvo v veleslalomu na Rogli. Tekmovanja seje udeležilo 115 tekmovalcev od najmlajših pa do najstarejših kategorij. Tekmovanje je potekalo v lepem sončnem vremenu in zagrizenem boju vseh udeležencev. Najboljši so prejeli lično izdelane medalje, organizator pa je podelil tudi polžka za najbolj vztrajno tekmovalko, kije prišla v cilj. Tekma na Rogli bo veljala tudi za »SKI POKAL«, vendar le v primeru, da bo ob ugodnih snežnih razmerah mogoče organizirati vsaj še dve tekmi. Na koncu naj_še omenimo, da so v največjem številu nastopili tekmovalci in tekmovalke, člani SD Apnar. Kokalj Stane REZULTATI: ŽENSKE A do 25 let: 1. BOR IŠEK DEKLICE 1. — 4. razred: 1. PAVLICA URŠKA — 1.02.35, 2. MA-HKOVIC URŠKA — 1.49.04, 3. ŽE-LEZNIK PETRA — 2.22.78. DEČKI 1. — 4. razred: 1. KOVIC LUKA — 1.35.90,2. DOBČNIK UROŠ NATALIJA 1.27.13 25 TOČK, 2. KOTAR MARUŠA — 1.28.19 — 20 TOČK, 3. KOKALJ DANI 1.30.80 — 15 TOČK. MOŠKI D nad 45 let: 1. UDOVIČ VINKO — 1.23.72 25 TOČK, 2. BORIŠEK LADO — 1.26.30 - 20 1.39.96, 3. NOVAK GREGOR TOČK, 3. KAVSEK LADO 1.29.04 1.46.20. DEKLICE 5. — 8. razred: I UDOVIČ MAJA — 1.27.31, 2. BIZJAK NATAŠA — 1.28.67, 3. ŠTRUBELJ NATAŠA — 1.39.15. DEČKI 5. — 8. razred: 1. DOBČNIK SIMON — 1.23.57, 2. KONCILI-JA DEJAN — 1.24.29, 3. PEPELNAK STANKO — 1.26.81. ŽENSKE C nad 35 let: 1. LEBIN-GER MOJCA - 1.32.36 — 25 TOČK. ŽENSKE B 26 —35 let: 1. KOTAR JELKA — 1.38,33 — 25 TOČK, 2. ŽELEZNIK MARTINA — 2.23.94 — 20 TOČK,! ŠTRUS OLGA - 3.26.05 — 15 TOČK. — 15 TOČK. MOŠKI C 36—45 let: I. VRHO- VEC TINE — 1.19.03 —25 TOČK, 2. NOVAK LUDVIK — 1.20.91 — 20 TOČK, 3. KONCILIJA STOJAN 1.21.85 — 15 TOČK. MOŠKI B 26—35 let: 1. KOTAR SREČO — 1.17.59 — 25 TOČK, 2. MAHKOVIC MATJAŽ — 1.18.75 -20 TOČKv3. VOZEL JANI 1.19.40 — 15 TOČK. MOŠKI A do 25 let: 1. KRALJ TOMO — 1.16.68 — 25 TOČK, 2. MAK DUŠAN 1.17.16 20 TOČK, 3. KOVIC JERNEJ -1.17.32 — 15 TOČK. Dol pri Ljubljani V soboto, 13., in nedeljo, 14. 2„ seje v telovadnici OŠ Franca Ravbarja v Dolu pri Ljubljani odvijal turnir v malem nogometu. Turnirja, ki gaje organizirala malo-nogometna ekipa »EPITAF UNITED« iz Jevnice, se je udeležilo 32 ekip iz vse Slovenije. Po razburljivih, a športnih srečanjih, ki so jih vodili sodniki Jani Cerar, Marko Godec in Ciril Zupančič, so prejeli nagrade za najboljše: najboljši strelec: Boris Kokalj najboljši igralec: Miško Grebenar 1. mesto: POD MIKLAVŽEM I 2. mesto: ISKRA VIDEOMATIKA 3. mesto: JUNIOR 4. mesto: SENOŽETI Vsi najboljši so dobili pokale in priznanja oziroma diplome. J. Jerant Sindikalna tekmovanja v tenisu V okviru dela Teniške zveze Slovenije je ustanovljen Teniški sklad Slovenije. Ena od dejavnosti je tudi sindikalno tekmovanje v tenisu širše ljubljanske regije (ljubljanske občine, Vrhnika, Litija, Kamnik, Grosuplje, vabimo tudi bolj oddaljene), ki sebo odvijalo od pomladi do jeseni na igriščih Teniškega centra Teniške zveze Slovenije v Domžalah, vodil pa ga bo televizijski komentator Tomaž Lajcvec s pomočniki. Vse podrobnejše informacije, pisne ali telefonske, daje Teniški sklad Slovenije (Kardeljeva 4, Ljubljana, tel. 221-991, sekretar Aleksander Lucu). Teniški sklad Slovenije KOŠARKA Sprememba tekmovalnega sistema za člane V prihodnji sezoni bo začel veljati nov pravilnik, o načinu tekmovanja v republiških ligah. Tekmovanje bo potekalo na treh stopnjah: — v enotni I. SKL bo sodelovalo 12 ekip, — v II. SKL bo sodelovalo 24 ekip (predlagani sta dve varianti: 2 ligi vzhod, zahod s po dvanajstimi ekipami ali tri lige vzhod, zahod, center s po osmimi ekipami), — v več skupinah območnih SKL. V letošnji sezoni pa je končana prva faza tekmovanja v drugih republiških ligah. Košarkarji Kovine so zasedli 3. mesto v 2. SKL — vzhod III. Ekipe sedaj igrajo za razvrstitev od 1.— 18. mesta. Ekipe nastopajo v skupinah, kjer je šest ekip, glede na uvrstitev v prvi fazi tekmovanja. Glede na to razvrstitev pa bodo v prihodnji sezoni formirali II. SKI, in območne SKL. V prejšni številki je bila objavljena napačna informacija, ki smo jo dobili od KZS, da seje ekipa Kovine s tretjim mestom v skupini že uvrstila v II. SKL in da ne bo igrala v drugi fazi tekmovanja. Ta informacija ni bila pravilna. Ekipa Kovine nastopa v drugi fazi tekmovanja, in to v ligi vzhod za razvrstitev od 7.— 12. mesta. Glede na že dosežene rezultate, pa bo v prihodnji sezoni sigurno nastopala v II. SKL. V ligi nastopajo: KOVINA-Litija, ZLATOROG-Laško, RADGONA, ROGOZA, POLZELA in BISTRICA-Slovenska Bistrica. ~ , , x Zdravko Spcs Rezultati: Kovina : Rogoza 117:90 Polzela : Kovina 115:119 Kovina: Bistrica 111:103 Radgona : Kovina 103:92 ŠAH GLASILO OBČANOV — Ustanovitelj: Občinska konferenca SZDL Litija. Glavni urednik: Andrej Kralj. Ureja uredniški odbor: Jože Sevljak (odgovorni urednik), Mija Bernik, Rudi Bre-gar, Dušan Gnezda, Franc Kon-čar, Gorazd Mavretič, Slavko Rokavec, Boris Žužek, Marjan Šu.štaršič, Jelka Belec (lektor Glasila občanov). Uredniški odbor Delegatskega obveščevalca: Tine Brilej (odgovorni urednik), Vid Praunseis, Roža Urbane. Predsednika časopisnega sveta: Hilda Bole. Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Pečenik. Priprava za tisk: DIC TOZD Grafika Novo mesto. Tisk: A. Jo-vanovič, Litija. Naslov uredništva: Litija, Parmova 9, tel.: 881-102. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno na dom. OBVESTILO Športno društvo Presad Gabrovka bo organiziralo že 10. tradicionalni tek OF na Pctelinjck v sredo 27. aprila 1988. Start bo za vse kategorije ob 10.15 izpred šole. Pot je krožna, s ciljem na zunanjem igrišču pri šoli. Prijavite se lahko najkasneje 15 minut pred startom. Kategorije in dolžine prog: — pionirji, letnik 1973 in mlajši, 2 km, — pionirke, letnik 1973 in mlajši, I km, — člani, letnik 1958 in mlajši, 12 km, — članice, letnik 1958 in mlajši, 7 km, — starejši člani, letnik 1957 in starejši, 12 km, — starejše članice, let. 1957 in starejše, 7 km. Možen je prevoz z avtobusom iz Litije ob 9. uri in prav tako nazaj v Litijo. Tek šteje tudi za občinski pokal Zdravo. Vabljeni! SD Presad Gabrovka Občinskega prvenstva v šahu v kategoriji mlajših in starejših pionirjev se je udeležilo 20 igralcev iz osnovnih šol SAVA, KRESNICE, ŠMARTNO in LITIJA. Med mlajšimi pionirji je zanesljivo zmagal Simon RUSJAN s 15 točkami in pol pred Primožem VIDICEM (13,5), oba OŠ LITIJA, tretji je bil Igor RUS iz OŠ SAVA z 12 točkami. Sledijo: Dušan ŠTRUS, OŠ KRESNICE, in Sašo LAMOVŠEK, OŠ SAVA, vsak po 11 točk, Simon LUKANČIČ, OŠ KRESNICE, 10 točk, itd. Med starejšimi pionirji je zmagal Aleš OBRFiŽA pred Andrejem MR-ZELOM in Alešem PREGLOM, vsi OŠ LITIJA. Najbolje uvrščeni v obeh kategorijah bodo zastopali našo občino na regijskem tekmovanju v ekipni in posamezni konkurenci. Srečko Kolar