KULTURNO GLASILO Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt p. fc>„ p. LETNIK XXII. / ŠTEVILKA 33 CELOVEC, DNE 13. AVGUSTA 1970 CENA 2.50 ŠILINGA Tajna koalicija med FPČ in SPČ Čez nekaj dni bodo minuli 4 meseci, odkar je dr. Kreisky, šef avstrijskih socialistov in nepričakovani zmagovavec ipri zadnjih državnozborskih volitvah, sestavil nenavadni manjšinski kabinet. Vladni način tega manjšinskega kabineta je kazal vse do danes zapovrstjo nenavadne obraze in poteze. Kaj čuda: saj pravijo poznavalci, da sedi v tej vladi več bivših nacistov kot v zloglasni Predhitlerjanski avstrijski vladi Seyssa-In-quarta. Nekatera neizpodbitna dejstva je treba klasificirati jasno kot prosjačenje za milost pri bivših nacistih. To, kar je avstrijski socializem kot grozečo nevarnost narisal z debelimi črkami na tablo avstrijske Politike, namreč možnost povezave OVP z FPČ, prakticirajo ta-isti socialisti po 20. aprilu na naravnost pretiran način. Tajna koalicija SPO-FP0 je — tako se zdi — perfektna; nobenega dvoma o njej pa ne bo več, če bodo svobodnjaki jeseni privolili državnemu proračunu, ki bo — to kaže že razvoj okoli agrarnega zasilnega groša — kmetom nenaklonjen. Nacionalno-liberalna FPo se sonči v važnosti, ki ji jo prisojajo socialisti. Da so socialisti pravtako kot komunisti in krščanski socialci bili žrtve Hitlerjevega nasilja, je pozabljeno. Kakor je poročal nemški časopis »Der Spiegel«, je prišlo že 13. aprila, torej teden dni pred sestavo manjšinske vlade, do tajnega pakta med svobodnjaki (FPo) in socialisti (SPo). FPO je po Spiegel-ovem poročilu obljubila socialistični vladi, da skozi dve leti ne bo podprla nobene nezaupnice vladi, zato pa so socialisti baje plačali »nacionalno-liberalne« predvolilne dolgove v znesku več milijonov šilingov. Trditvam socialistov in FPO-jevcev, da takega pakta ni, avstrijska javnost ne more prav verjeti, ker so že Olahovi milijoni pred leti bili z vso ihto dementirani, potem pa le sodnij-sko jasno dokazani. Tedaj so nemški nacio-nalci od socialistov dobili več milijonov šilingov. Nenavadno je tudi dejstvo, da je dr. Kreisky sprejel v svoj kabinet — na priporočilo koroških socialistov — bivšega es-csovca dr. Ollinge-ja, ki je potem pod pritiskom javnega mnenja »iz zdravstvenih yzrokov« odstopil, ker je tudi že notranje-socialistična opozicija proti Oilingerju bila Premočna. Nenavadno je pravtako, da so že kmalu P° zaprisegi nove vlade sledili antisemitski izpadi posameznih vladnih članov, kakor smo jih dotlej poznali le od nacistov. Dr. Kreisky je pred nekaj tedni imenoval v°djo judovskega dokumentacijskega centra Simona Wiesenthala v nekem intervjuju »judovskega fašista«, čeprav je znano, da Je VViesenthal s svojim raziskovalnim de-°m spravil že marsikaterega vojnega zločinca pred sodnijski stol. Zadnja številka dunajskega tednika »Die Furche« imenuje to zadržanje »nenavadni antisemitizem dr. Kreiskega«. Tudi inozemstvo je ob takih izjavah avstrijskih vladnih predstavnikov postalo pokorno. Kot poroča newyorški »Aufbau« (17. Julija 1970), so holandski Judi -najostreje Ptoti takim izjavam protestirali. Neki pomembni holandski socialisti skušajo celo doseči izključitev avstrijske SPO iz »Sociali-^tične internacionale«. Ameriški general Julius Klein je iz protesta izstopil iz dru-sjya »Ameriških prijateljev Avstrije«. 8. ju-'Ja je pisal Maurice Orbach, socialistični Parlamentarec v Londonu, Kreiskemu: gotovo so marsikateri prijatelji v Združi kraljevini šokirani in se čudijo zaradi aših izjav v demokratični Avstriji.« . . Dstane le vprašanje, če bo dr. Kreisky pri ),vši'h nacistih s svojim antisemitskim po- Pogodba med Moskvo in Bonnom podpisana COLOMBO PREMIER, ALDO MORO ZUNANJI MINISTER: Italija ima URESNIČEN PRVI ROGERSOV PREDLOG: Prekinitev ognja med Egiptom in Izraelom sti seveda Poljsko in pozneje najbrž tudi Nemško DR. Hkrati je s tem sporazumom praktično zadoščeno enemu najtežjih pogojev za to, da bi se evropske države sestale na konferenci o evropski varnosti ali na več konferencah, ki bi bile posvečene temu vprašanju in najbrž še marsikateremu drugemu. Z zamislijo o tej konferenci (ali konferencah) se namreč v bistvu strinjajo tako vzhodni pobudniki kakor zahodni partnerji. Poleg tega je sporazum precej odprl vrata za reševanje evropskega vprašanja, »vprašanja dveh Nemčij«. V tem trenutku je težko reči, do kolikšne mere in kako naglo bodo vse te možnosti izkoriščene, zakaj v igri je veliko dejavnikov. Vsekakor pa je ta realistični sporazum prinesel v Evropo izredno pomembno — in dobrodošlo — sprostitev. zopet vlado resor demokristjan Ferrari Agradi, socialni demokrati so dobili štiri resorje, poprej so imeli tri, podpredsednik vlade je znova socialist de Martino, sicer pa je vlada, ki ima 27 članov, sestavljena iz 16 demokristjanov, 16 socialistov, 4 socialdemokratov in 1 republikanca. V ponedeljek je nova vlada predložila parlamentu svoj načrt. Skoraj gotovo je, da bo odobren, ker ima četverna koalicija v obeh domovih parlamenta solidno večino. t Po dolgih in zelo intenzivnih pogajanjih sta delegacija ZSSR in ZR Nemčije, ki sta ju vodila zunanja ministra Andrej Gromi-ko in Walter Scheel, sklenili sporazum, s katerim se državi uradno »odrekata uporabi sile v medsebojnih odnosih«. Po tej plati je torej sporazum nekakšno prvo in zasilno nadomestilo za mirovno pogodbo ter hkrati zadostitev za načelo o neuporabi sile, ki za večino držav velja že po ustanovni listini Združenih narodov. Toda v resnici sega pomen sporazuma še dosti dalj. Z njim se v koordinaciji z drugimi vzhodno- in zahodnoevropskimi državami ter tudi z ZDA pomembno sproščajo odnosi na dolgo zablokirani »osrednji evropski smeri« Bonn—Moskva. Zdaj je mogoče realneje pričakovati, da se bo sprožila vrsta prilagoditev v odnosih med ZR Nemčijo ter vrsto vzhodnoevropskih socialističnih držav, zla- V Rimu so te dni sestavili 32. povojno italijansko vlado, natančno mesec dni po začetku vladne krize. Novi italijanski premier je 50-letni demokristjan, sicer znani gospodarstvenik, Emilio Colombo. Ob 17. uri je predložil predsedniku Saragatu seznam svojih ministrov, ki so bili skoraj vsi člani poprejšnje Rumorjeve vlade. Zunanji minister je še naprej Aldo Moro. Namesto Colomba je prevzel gospodarski V petek je stopila v veljavo prekinitev ognja med ZAR in Izraelom, ki jo predvideva Rogersov načrt za rešitev krize na Bližnjem vzhodu. Sporočilo je dal sam ameriški državni sekretar v izjavi, ki jo je prebral glasnik State departmenta McCloskey. »Vladi Združene arabske republike in Izraela — je rečeno v izjavi — sta nas komaj obvestili, da sta pristali na predlog Združenih držav o popolni prekinitvi ognja, ki naj stopi v veljavo 7. avgusta ob 22. uri (opolnoči po našem času). »Z zadovoljstvom — se nadaljuje Rogersova izjava — sprejemamo to pobudo voditeljev zainteresiranih držav. Upamo, da bo ta važni sklep pripomogel k napredku perspektiv za pravičen in trajen mir na Bližnjem vzhodu.« Prekinitev ognja zajema torej samo Izrael im ZAR, a je upati tudi -za Jordanijo. IZRAEL: Vest o prekinitvi ognja so istočasno objavili tudi v ZAR in v Izraelu, stopanjem uspel. Volilna reforma, ki si jo predstavlja avstrijska vlada, bi, če bi jo sklenil parlament, koristila v prvi vrsti FPo, kajti število njenih sedežev v parlamentu bi se kar od danes na jutri podvojilo. Pred takim nevarnim razvojem, ki bi pripomogel bivšim nacistom do vpliva, ki jim nikakor ne gre, je treba pravočasno svariti, kajti že zdaj pripada Petru in njegovim v avstrijski notranji politiki spričo socialističnega taktiranja vloga, ki je daleč nad njihovim -dejanskim pomenom. Tak razvoj nikakor ne bi koristil resnični demokraciji. kjer je ministrska predsednica Golda Meir osebno dala sporočilo po televiziji. Ob tej priliki je tudi izrazila prpravljenost svoje vlade, da spoštuje vsa določila prekinitve •ognja z Egiptom in upanje, da bo to pomenilo korak naprej k miru, ki bo moral temeljiti na priznanih in varnih mejah. Predsednica je opozorila, da bo pot do miru še dolga in težavna, nato pa je izrekla hvaležnost izraelskim oboroženim silam ter prebivalcem obmejnih področij, ki nosijo vso težo vojne. ZAR: V Kairu je zunanje ministrstvo objavilo sporočilo, v katerem pravi, da so »sprožili ukrepe za izvedbo 90-dnevne prekinitve ognja na egiptovski fronti na podlagi zadnjih ameriških predlogov, ki pomenijo sedaj, po pristanku štirih velesil, neposredno pooblastilo veleposlaniku Jarringu, da bi skušal doseči izvajanje resolucije varnostnega sveta 22. novembra 1967 kot uvodno dejanje k rešitvi krize na Bližnjem vzhodu«. Kot je znano, predvideva prekinitev ognja tudi »zamrznjenje« vojaških položajev tako ZAR kot Izraela. Doslej ni še znano, kako bodo izvajali nadzorstvo nad prekinitvijo ognja. PALESTINCI: Palestinske organizacije, kot je bilo pričakovati, ne bodo spoštovale premirja med Izraelom in Egiptom, ampak bodo- še -zaostrile svojo dejavnost proti Izraelu. Glasnik centralnega komiteja palestinskega odporništva, ki združuje enajst najvažnejših palestinskih organizacij, je izjavil, da bo odgovor Palestincev na premirje »zaostritev vojaških operacij do polne osvoboditve palestinske zemlje ...« Tudi voditelja dveh palestinskih organizacij, ki sta v preteklih dneh odobrila Naserjev pristanek na Rogersove predloge, sta danes izjavila, da ne bosta spoštovala prekinitve ognja, pač pa jo »z vsemi močmi kršila«. DIPLOMACIJA: Jarringova posredovalna misija se je medtem tudi formalno začela: ko je generalni tajnik OZN U Tant zvedel za uvedbo premirja, je poslal varnostnemu svetu svoje poročilo, ki je formalno pooblastil švedskega diplomata, da začne svojo misijo. Sedaj še ni znano, kam bo Jarring postavil svoj glavni štab. Pri svoji prejšnji mirovni misiji je imel urad v Nikoziji in Cipru. Izrael bi bil za to, da bi se Jarringova posredovalna akcija spet odvijala iz Nikozije, tako ZAR kot Jordanija pa bi menda raje videla, da bi bil sedež posvetovanj v New Yorku na samem sedežu OZN. To tezo sprejema baje tudi Washing-ton. Ulbricht poziva Avstrijo k priznanju „NDR" Vzhodnonemški vodja stranke in državni predsednik Walter Ulbricht je naslovil pismo na avstrijskega zveznega predsednika Jonasa, v katerem poziva Avstrijo, naj preveri svoje zadržanje do Nemške demokratske republike in naj se zavzame za to, da bosta obe nemški državi sprejeti v Združene narode. Ulbrichtovi Nemčiji pred kratkim ni niti uspel sprejem v komisijo za razvoj Združenih narodov. Ker Avstrija nima diplomatskih odnosov z Vzhodno Nemčijo je pošiljko posredoval posebni vzhodnonemški poslanec, ki se je mudil te dni pri vzhodnonemškem trgovskem poslaništvu na Dunaju, tako je bilo mogoče pismo izročiti brez vsakih formalnosti. Iste poslanice so 'bile izročene pred dnevi v Varšavi diplomatskim zastopnikom Kanade, Francije, Italije, Nizozemske, Belgije in Danske. NEMIRNA SEVERNA IRSKA: Spopadi med katoličani in britanskimi vojaki Že več noči zaporedoma so se v raznih rajonih mesta nadaljevali spopadi, zlasti med katoličani in britanskimi vojaki. Najhujši incidenti so bili v mestnem predelu Balymorphy, kjer stanujejo v pretežni večini katoličani. Vojaški oddelki so proti demonstrantom uporabljali solzilne bombe. Tudi v nekaterih drugih delih mesta je prišlo do incidentov. Medtem ko trajajo nemiri in se katoličani bojujejo proti krivicam in zapostavljanju, je »Odbor za varnost« belfaške vlade danes sklenil preučiti možnost ponovne uveljavitve »posebnega zakona«, ki pooblašča oblasti, da lahko zaprejo demonstrante brez procesa. Pobudo za ponovno uveljavitev »posebnega zakona« je dal »Unionistični odbor 1966«, ki ga sestavljajo protestantski desničarji. Na izrednem sestanku je odbor preučil tudi možnost okrepitve vojske Severne Irske. Poleg tega pa je sklenil, da bodo zahtevali od britanskih vojakov večjo strogost proti katoliškim demonstrantom. Po drugi strani pa so se sestali tudi katoliški voditelji v Belfastu, da sestavijo pro-tipredloge za vzpostavitev .miru. Deset voditeljev je predlagalo, naj. bi zahtevali od britanskega poveljnika britanske vojske Severne Irske. Predstavnik 120 'katoliških »getov« v Belfastu pa je nasprotoval temu predlogu in dejal, da obstaja nevarnost, da bi britanske vojake zamenjali oboroženi severnoirski protestanti, kar bi bilo še hujše za katoličane. OD TEDNA DO TEDNA VVALDHEIM - GENERALNI TAJNIK ZN? Prejšnji avstrijski zunanji minister dr. Kurt Waldheim je omenjen med onimi petimi osebnostmi, ki jih v krogih Združenih narodov najpogosteje navajajo kot možne naslednike sedanjega generalnega sekretarja U Thanta. Seve da to vprašanje zaenkrat ni pereče, ker se zaključuje poslovna doba burmanskega diplomata šele 1. 1971, ki je od časa do časa bil osporavana oseba, ko so ga dolžili, da je enostranski in premalo odločen. Kot se da izvedeti, bodo štiri velesile baje obravnavale zadevo nasledstva na svojem možnem srečanju ob priliki slavja 25-letnice Združenih narodov. Kakor koli, Waldheim je avstrijski diplomat svetovnega formata in slovesa, kot jih ima Avstrija le malo. AVSTRIJA JE ZADOVOLJNA Z GOSPODARSKO POGODBO Avstrija pripisuje izjemen pomen novemu dolgoročnemu trgovinskemu sporazumu s Sovjetsko zvezo, ki sta ga nedavno na Dunaju podpisala ministra za zunanjo trgovino. Dunajski časopisi poudarjajo, da je ta sporazum začetek nove etape v gospodarskih odnosih med Avstrijo in vzhodno Evropo. Sovjetska zveza — napoveduje, da v Avstrijo ne bo izvažala samo surovin (plin in nafto), ampak tudi stroje, aparate, rezervne dele itd. Na Dunaju s posebnim zadovoljstvom poudarjajo, da je Sovjetska zveza ustregla avstrijski želji o dobavi dodatnih 200.000 ton nafte. POLOŽAJ V AVSTRIJSKIH BOLNIŠNICAH Strokovnjaki svetovne zdravstvene organizacije WHO so ostro kritizirali sedanje stanje v avstrijskih bolnišnicah. V svojem dolgem poročilu so opisali veliko primerov, avstrijskih bolnišnic, ki sploh ne ustrezajo sodobnim zahtevam medicine. Uradna dunajska »Wiener Zeitung« piše, da je poročilo izvedencev WHO »odkrilo velike slabosti« v avstrijskih bolnišnicah. Ugotovili so, da miniaturne lokalne bolnišnice ne morejo poslovati v skladu s potrebami moderne medicine. Pred kratkim so npr. odprli novo bolnišnico s 76 ležišči, s po enim kirurgom, internistom in ginekologom ter desetimi sestrami in laborantkami. MORO IZ LIBIJE V RIM Italijanski minister za zunanje zadeve Aldo Moro se je s posebnim letalom vrnil iz Bejruta v Rim. V glavnem mestu Libije se je pogovarjal z libijskim ministrom za zunanje zadeve Buasirom in predsednikom Libije Charlesom Leloujem o ukrepih vlade v Tripoliju v zvezi z razlastitvijo italijanskih državljanov v Libiji. PRAGA NAJ BO MRTVO MESTO Nepodpisani letak, ki kroži te dni v Pragi, poziva praške meščane, naj »obhajajo« obletnico sovjetske invazije, 21. avgust, s tem, da napravijo iz Prage mrtvo mesto. Dobesedno je brati: »Morejo nam prepovedati, da kaj storimo, ne morejo nam pa braniti, da ne delamo ničesar; lahko nam prepovedo, da gremo na cesto, ne morejo nam pa zaukazati, da ne smemo ostati doma.« Letak nagovarja Pražane, da naj ne kupujejo ta dan časopisov, naj ne grejo v kino in naj bojkotirajo trgovine. Od sedme ure zvečer naj ne bi bil nihče več na ulici. V svojih stanovanjih naj pogasijo luč ali naj vsaj zavesijo okna. (Mar naj zastrejo oči pred žalostno resničnostjo?) AMERIKA ZA VESOLJNI MIR NA MORJU V Ženevi zaseda komisija Organizacije združenih narodov za morska dna. Ob tej priložnosti so Združene države Amerike izdelale osnutek za mednarodno konvencijo, ki bi proglašala, da je morsko dno na vseh oceanih, in sicer začenši 200 metrov od obale »skupna dediščina vsega človeštva«. S tem predlogom hočejo Združene države Amerike očitno usvojiti načela, ki jih je razglasil na svojem zadnjem zasedanju (od 28. junija do 3. julija) ženevski kongres »Pacem in maribus«. Na tem kongresu so poudarili nujno potrebo, da se doseže mednarodni sporazum o oceanih, pravzaprav o morskem dnu in zagotovi sporazumno iz-koriščenje bogastva v morskih globinah. NOVA RAKETA PREIZKUŠENA V SZ Funkcionarji Pentagona so izjavili, da je Sovjetska zveza v preteklem tednu preizkusila izboljšano medcelinsko balistično raketo »SS 11«. Izstrelili so dve raketi, s katerimi so preizkušali možnosti, kako bi se izognili protiraketni obrambi. Rakete so izstrelili s sovjetskega ozemlja in so padle na Tihi ocean kakih 920 km od otoka Midway. Po nekaterih vesteh so elektronske naprave zabeležile številne objekte, ki so padali proti zemlji in gre torej za sov- *------------ Koroška demarkacijska črta in plebiscit (4. nadaljevanje) ZEMLJEPISNI OKRAJI 4. Južno vzhodna Koroška se deli v štiri prirodne ali zemljepisne skupine, kot je razvidno iz zemljevida .priloženega Milesovemu poročilu. Te skupine se imenujejo: a) Sattnitz, to je hribovje med Dravo na jugu ter Vrbskim jezerom in njenima odtokoma Glan-Gurik (Glina-Krka) na severu, in obsega o-zemlje, ki ga v našem študiju na terenu označujemo z imenom „The Island'’ (otok); b) Rožna dolina, ki leži med Karavankami na jugu in rekami Ziljica — Zilja — Drava na severu ter Borovnico na vzhodu; c) trikot severno od Drave, ki ga delno obdajata reki Krka in Volščica (VVolfnitz) in ki smo ga pri svojem študiju na terenu označevali z imenom „Thc Volkermarkt Salient (Velikovško koleno); d) Podjunska dolina, to je ozemlje med Freibachom na zapadli, Dravo na severu, karavanškim grebenom na jugu in razvodnico, ki sledi koroški meji med Šcnt Vidom in Dravogradom. OBRAVNAVA POSAMEZNIH SKUPIN 5. Sattnitz ali Otok (The Island): Ker sva glede tega ozemlja profesor Kerner in jaz pritrdila predlogu polkovnika Milesa in poročnika Kinga, nimam namena posebej obravnavati tega ozemlja razen v toliko, da podčrtam, da bi me bila gospodarska pripadnost tega ozemlja k mestu Celovcu prepričala bolj kot vse drugo, če bi bila sploh nastala potreba razpravljati o razmejitveni črti severno od tega ozemlja. Drugi činitelj, ki me je prepričal o pravilnosti predloga, bi bilo dejstvo, da se je slovensko prebivalstvo tako močno izjavilo za Nemcem prijazno stališče. 6. Rožna dolina. Moj razlog, da sem se zavzel za to, naj bi tekla razmejitvena črta po grebenu Karavank in ne po reki Dravi, se oslarija na sledeče zemljepisne okoliščine. Reka Drava in nje- na pritoka Zilja in Ziljica ter Borovnica na vzhodu bi bili dobra, trdna začasna razmejitvena črta na vsej svoji dolžini razen v odseku dravskega kolena vzhodno od Beljaka, kjer bi bil jaz priporočal mesto Drave neko črto kakih 100 m južno od obeh železniških mostov čez Dravo. Reka je kakih 100 do 175 čevljev široka, globoka in deroča. Nekaj mož je utonilo v reki Dravi, ko so jo hoteli prekoračiti v bližini Rožeka ob priliki januarskih bojev med Jugoslovani in Avstrijci. Na vsem tem odseku vodi čez Dravo vsega samo osem mostov. Ob vsem njenem teku so strmine, ki spremljajo njeno obrežje, dosti visoke, da bi spretno razpodeljene strojnice mogle uspešno braniti vsak poskus prehoda. Zatorej smatram reko Dravo in njena dva zapadma pritoka kot popolnoma dobro zemljepisno razmejitveno črto. Tudi Borovnica na vzhodu je majhen, ozek in deroč potok z bregovi od 70—120 metrov visokimi, in je torej tudi tukaj zemljepisna razmejitvena črta dobra. Toda v primeru s tem so Karavanke vendarle zemljepisno neprimerno boljša črta. Saj dosega širina gorovja od 6 do 26 kilometrov in se vrhovi vzpenjajo v višine od 1500 do 2236 metrov nad Dravsko dolino na severu (402— 594 metrov) in Savsko dolino (476—850 metrov) na jugu. Relief Karavank torej predstavlja zemljepisno ograjo visoko 3000 do 5500 čevljev. Razen karavanškega predora, ki ga je sedaj jugoslovanska okupacijska vojska zaprla, in dveh težavnih in visoko ležečih prelazov Podkorensko Sedlo (1071 metrov) in Ljubelj (1366 metrov) ni nobenega drugega prehoda čez to visoko in razklano steno v zahodnih Alpah, ki jo v zimskih mesecih vrhu tega pokriva še globok sneg. Iz tega jasno sledi, zakaj se neizmerno bolj zavzemam za to, da naj bo greben Karavank začasna razmejitvena črta. Razmejitev je mnogo bolj jasna, kot pa so reke na severu, ker je to v pravem pomenu besede nevtralna cona, prvič ker jetski poskus, ko so rakete izstreljevale razne kovinske predmete, da bi zmešali radarski sistem. PONOVNO NEMIRI V BELFASTU Skupina protestantskih mladeničev je s kamenjem obmetavala pogrebni sprevod katolika 0’Hagena, ki so ga ubili britanski vojaki v spopadu v glavnem mestu Severne Irske. To se je pripetilo v protestantskem delu Belfasta. Policija in britanske enote so preprečile spopad med protestanti in približno 5000 ljudmi, ki so bili v pogrebnem sprevodu. Iz strahu, da bi izbruhnili novi neredi, je poveljnik britanskih enot v Severni Irski pozval danes prebivalce, naj zapustijo ulice, če bi izbruhnili spopadi. Vlada Severne Irske pa je znova prepovedala prodajo in točenje alkoholnih pijač od 20. ure naprej. Podobna prepoved je veljala pred dvema tednoma. BRITANSKO-JUŽNOAFRIŠKI MANEVRI Medtem ko v VVhitehallu govore, da je zunanji minister Home zagotovil Tanzaniji, Ugandi in Zambiji, da še ni odločeno, ali bo Velika Britanija obnovila dobave orožja Južni Afriki, češ da je to še »odprto vprašanje«, pa na dragi strani poročajo o novih znamenjih tesnejšega vojaškega sodelovanja med Londonom in Johannesburgom. »Daily Telegraph« piše, da so enote vojne mornarice Južne Afrike in Velike Britanije začele velike protipodmorniške manevre na morski poti okrog Rta dobre nade. NORMALIZACIJA Z LAGOSOM V dobro 'poučenih krogih v Lagosu ne izključujejo možnost, da utegne zvezna nigerijska vlada kmalu navezati diplomatske stike s tistimi afriškimi državami, ki so svojčas priznale Biafro. To so: Zambija, Tanzanija, Gabon in Slonokoščena obala. Kaže, da se je s tem namenom mudil te dni v Lagosu generalni sekretar organizacije afriške enotnosti Dialo Telli. V Lagosu pričakujejo še nekatere druge »pomembne obiske«. Zvedelo se je, da dobro voljo za normalizacijo odnosov kažeta obe strani. V IRAKU PRETIJO Podpredsednik Iraka je opozoril zahodno petrolejsko družbo v Iraku, da bo vlada uporabila naftovode in instalacije .za lastni petrolej, če družbe ne bodo povečale proizvodnje. Naftovodi in instalacije iraške petrolejske družbe v južnem Iraku imajo 36 milijonov ton letnih zmogljivosti, zdajšnja je visoka, drugič pa, vsaj pozimi neobljudena in pustinjska. V kolikor tiče želja, izraženih od prebivalstva samega v Rožni dolini, je name napravilo silen vtis, da je mnoge med njimi že njihova telesna zunanjost takoj izdajala za Slovane in so poleg tega še jasno izpovedovali, da so po rodu Slovenci, a so odločno izpovedali, da bi raje ostali pod avstrijsko upravo. Kot Amerikanec, ki se je osvobodil angleškega jarma 1. 1776., pravim, da sem srečen ob spominu na kmete pri Lexingtonu, ki so hiteli na pomoč ameriški kontinentalni vojski, ko so se Angleži še nahajali v Massachusettsu, mesto da bi se poskrili po svojih kleteh in skednjih, kot so baje to storili slovenski rojaki v januarju 1919., ko so Avstrijci pregnali jugoslovanske čete iz Rožne doline. V kolikor mene tiče, polagam večjo važnost na to, da se ohrani mir pod avstrijsko upravo, kot pa na vsak drug ozir. Ako se naj ohranita mir in zatišje v Rožni dolini, se mi zdi, da je nujno potrebno, naj se krajevni gospodarsko-tržni odnošaji v tem piemontu ne motijo. Kmetje Rožne doline so prirodno razdeljeni v tri skupine: a) v ono, ki je vezana na trg v Beljaku; b) ono, ki je vezana na trg v Celovcu preko Rožeka, kjer prodajajo svoje sočivje, mleko, surovo maslo, meso, piščance in jajca po letoviščih okrog Vrbe; in c) ono, ki prodaja svoje pridelke na trgu v Celovcu preko Drave pri Borovljah. Nobenega dokaza nisem našel zato, da bi se mogle Borovlje smatrati kot neke vrste trg za rožamskega kmeta. Če bi sprejeli Dravo kot začasno raizmcjitveno črto, se zelo bojim, da ne bi ro-žanski kmetje mogli doseči svojih naravnih tržišč v Beljaku in Celovcu. Na to, da bi rožanski kmetje mogli prodajati svoje izdelke v dolini (Dolinske) Save, ni misliti, ker ne bi mogli preko Karavank čez višinske prelaze, a bi na drugi strani tudi ne mogli spravljati svojih pridelkov na trg skozi karavanški predor, ne da bi dajali nepotrebnih dobičkov posrednikom. Onstran Karavank na Kranjskem ni nobenega večjega mesta. proizvodnja z vseh petrolejskih polji pa je le 16 milijonov. V večini drugih držav ob Perzijskem zalivu proizvodnja ipoprečno narašča za 10 %, v Iraku pa se ni povečala niti za 6 %. DAVID BRUCE V PARIZ V Pariz bo prišel novi šef ameriške delegacije na četvernih pogajanjih o Vietnamu David Bruce. Pred njim sta vodila ameriško delegacijo veleposlanika Averell Harri-man in C abot Lodge. Bruce je ugleden ameriški diplomat, edini med veleposlaniki ZDA, ki je zastopal svojo državo v Parizu, Bonnu in Londonu. Glede na njegov ugled je Nixon zadostil zahtevi Hanoja in FNO, toda v Washingto-nu pravijo, da odhaja Bruce v Pariz brez »novih kart v žepu«. Ta negativna stran je vsekakor težja od .pozitivne. Načelnik ameriške delegacije na pariških razgovorih za Vietnam David Bruce je imel v Bangkoku ipolurni razgovor s tajskim zunanjim ministrom Komanom o položaju v Indokini. Nato je Bruce z letalom odpotoval v London. VELIK NAPAD V KAMBODŽI Sihanukove sile so v Kambodži sprožile eno najmočnejših ofenziv v tej vojni. Po izjavi predsednika Lon Nolovega režima so tri enote »Vietkonga« po tisoč borcev napadle mesto Kompong Thom, 120 kilometrov od prestolnice, ter še nekaj krajev v okolici. Namen ofenzive je, kot kaže, odsekati severno Kambodžo od Phnom Penha. Lon Nolove čete v tem mestu in njihovi ostanki, kolikor jih je še v severnem delu dežele, so se znašle v hudi nevarnosti. Lon Nolov uradni vojaški predstavnik trdi, da so napadle »sveže« enote Sihanukovih sil, ki so oborožene z 82-milimetrskimi minometi in 120-milimetrskimi raketami. Bombniki ameriškega in Lon Nolovega letalstva so bombardirali položaje sihanu-kovskih sil na visoki planoti Kirirom, kjer se že več tednov občasno vnemajo kratki, a hudi spopadi. MOBUTU V NEW TORKU Kongoski predsednik Josef Mobutu je prispel na 12-dnevni obisk v ZDA. Že prvi dan se je v Beli hiši sešel s predsednikom Nixonom. Razgovarjal se bo v New Yorku predvsem o gospodarski pomoči, ki naj bi jo dale ZDA v obliki kredita oz. investicij Kongu. Vrhu tega ipa bosta državnika še primerjala stališča glede afriških vprašanj in svetovnih problemov. Še neki drug razlog me sili, da predlagam, naj Rožna dolina ostane pod avstrijsko upravo. In ta razlog je mednarodnega značaja. Glavna proga med Dunajem in Italijo pelje skozi Beljak in prečka obrambno črto pri Pontebi. Stranska proga teče skozi dolino Ziljice in se potem obme proti Trstu. Ta glavna prometna proga gre po Rožni dolini v dolžini okrog 13 kilometrov na južnem bregu Zilje med Podkloštrom in Beljakom. V primem, da Rožna dolina ostane pod Jugoslovani, bi ta jeziček jugoslovanskega ozemlja mogel prekiniti prometne zveze med Avstrijo in Italijo prav tako učinkovito, kakor bi se to zgodilo, če bi tudi slovensko prebivalstvo v Ziljski dolini med Trbižem in Šmohorjem izročili Jugoslovanom. Naj bo že končna odločitev mirovne konference o usodi slovenskega prebivalstva Ziljske doline takšna ali takšna, odločno sem proti vsaki začasni razmejitveni črti, ki b< mogla načeti možnost jugoslovanskega vmešavanja v železniški promet med Prago — Varšavo — Budimpešto — Dunajem na eni strani in Trstom ter italijansko planoto na dragi. To je po mojem mnenju zelo važen činitelj v zvezi z ohranitvijo miru na Koroškem. 7. Volkermarkt Salient (Velikovško koleno). O tem zemljepisnem predelu, ki leži delno še v Celovški kotlini, delno pa se razteza po južnih bregovih Centralnih Alp, tukaj ne bomo razpravljali, ker smo vsi štirje edini, da mora ostati pod avstrijsko upravo s pomočjo razmejitvene črte, ki naj gre nekje bolj na jugu. Toda rad bi dodal, da je treba izjave slovenskih kmetov, češ da bi za sedaj raje ostali pod avstrijsko upravo, vzeti resno-V kolikor mene tiče, bi bil pripravljen potegniti začasno razmejitveno črto nekje severno od Velikovca, toda to bi bila najslabša zemljepisna črta med vsemi, ki bi jih mogli potegniti na koroškem ozemlju, ki je predmet naloge naše misije. (Dalje prihodnjih) Koncert mladinskega pevskega zbora iz Castelarja V okviru društva »Slovenska pristava« je v soboto, dne 18. julija, ob 20 nastopil v veliki dvorani Slovenske hiše Mladinski pevski zbor pod vodstvom ge. Marije Fink-Geržiničeve. Ko se je razmaknilo zagrinjalo, je stopil na oder predsednik Slovenske pristave gospod France Pennišek in pojasnil, da pomeni ta koncert skromno počastitev spomina bivšega, po hudodelskem nasilju umrlega argentinskega drž. predsednika generala P. E. Aramburuja. Že so začele prihajati v lepem vrstnem redu mlade pevke — kar 39 jih je bilo — ljubkih in žarečih obrazov, v slovenski narodni noši. Toplega pozdrava je bila deležna dirigentka ga. Marija Fink-Geržiničeva. Koncertni spored Mladinskega zbora je obsegal — kot pri vsakem pevskem koncertu — dva dela. Prvi del so sestavljale povečini narodne pesmi, drugi pa znane skladbe za dekliški izbor, novi sta menda le dve (Al. Geržinič). Začetni del sestavljajo nraodne, razen ene, vse v priredbi Cirila Preglja: Ta zima že zapušča mas, Vigred približa se, Barčica, Pojdem u Rute im Soči (ta je prirejena po Devovi harmonizaciji, napev ljudski). Tretja v vrstnem redu je narodna: So še rož’ce tam v vrtu ... v priredbi Matija Tomca. — Drugi del (prvega dela) obsega že prave umetne skladbe: Ivan Laharnar, Slana (M. Kosavska); Avgust Leban, Slovo od domo-vine (J. Leban); Hrabroslav Volarič, Divja rožica (J. Jenko); Alojzij Geržinič, Zarja (O. Zupančič), Breda šček, Medved z medom in Letni časi (O. Župančič); Matija Tomc, Otroci, rajajo (M. Grošelj). Po kratkem počitku je dekliški zbor nadaljeval težji, drugi del sporeda, a ga odpel prav tako odlično kot prvega: Antonio Caldara, Con nostrols ven a camtar (F. Jo-(ie); španska narodna La Farolera; Johanne* Brahms Duenmete mi mino!; Franz Schubert, Heidenroslein (J. W. Goethe); Giovanni B. Pergolesi, Tre giomi son che Nina; Silvia Eisenstein, Huaino. Zdaj se je pridružilo dekliškemu zboru Se osem zastavnih fantov v narodni noši in 80 z lepim baritonom podprli pevke pri zadnji skupini pesmi: Emil Adamič, Ciganska (F. Žgur), Anton Foerster, Ah, ni li zemljica krasna? (Po Reinicku A. Ušenič-uik); E. Adamič, Petnajst let (Murn-Alek-sandrav); Al. Geržinič, Jutro na gori (S. Kosovel); narodna, harm. E. Adamič, Kukoviča je kukala. Ves spored so odpeli na pamet. Mnogi so se čudili tako dobremu spominu, posebno še, ker so nekatere pesmi precej zah- Jože Šmit: „Kako bomo umirali" Pri založbi »Mladinska knjiga« v Ljubljani je izšla te dni nova pesniška zbirka Jožeta Šmita z naslovom »Kako bomo umirali«. Ob tej priložnosti — gre za sedmo knjigo pesmi tega priznanega slovenskega pesnika — je pripravila založba intimno srečanje s pesnikom. Poglavitna pozornost srečanja je veljala novi zbirki Jožeta Šmita, ki jo je založba objavila v rekordnem ča-)u> dva meseca po izročitvi rokopisa. Jože ^mit velja v slovenski poeziji za samosvoja liričnega izpovedovalca. V njegovih pesmih, ki jih objavlja že več kot tri desetletja, odmevajo tako spremembe časa kot najgloblje osebne izpovedi. O tem še Posebno priča njegova najnovejša pesniška zbirka, ki v štirih ciklih izpoveduje zrela spoznanja v ljubezni in obupu, o praznoti 1111 smislu človekovega življenja. BEJARTOV BALET V Ljubljani gostuje te dni v okviru ljub-Janskega poletnega festivala baletna skupina Mauriceja Bejarta iz Belgije, ki je nastopila v ljubljanskih Križankah pred nabito polnim avditorijem Ljubljančanov to gostov iz sosednje Koroške in Italije. Občinstvo je izvajalce večkrat nagradilo s Ploskanjem pri odprti sceni, ob koncu pa Ph je navdušeno pozdravilo. Berliozov balet jk°me° in Julija« je skupina Maurica tiejarta izvedla v Križankah še dvakrat. „ ^c prva uprizoritev je potrdila upravičenost tega gostovanja in izredno visoko Va-liteto belgijske baletne skupine. Po gostovanju v Ljubljani bo belgijski balet obokal še nekatera druga jugoslovanska me- tevne, zlasti Geržiničevo »Jutro na gori«. Poleg tega so peli tudi pesmi v drugih jezikih (nemškem, italijanskem — kaste-Ijanski jim seve ni delal težave). Dvorana je bila malone polna in tudi galerija. Tem, ki so prišli, gotovo ne bo nikoli žal prelepega im redkega užitka, ki so ga doživeli na tem koncertu. Pevke in pevci so ibi.li deležni pohvalnega ploskanja po vsaki pesmi, na koncu pa je bilo navdušenje tolikšno, da se ploskanje ni hotelo poleči in so morali ponoviti še dve pesmi: »Jutro na gori« in »Kukavico«. Gospa Marija je prejela zaslužen šopek nageljnov in priznanje občinstva. Priprava takega koncerta je pač terjala obilo žrtev m napora, a se jih ni ustrašila. Dokler bo slovenska skupnost imela med seboj take ljudi — in sposobne — se ji ni treba bati, da bi izginila v tujem okolju. Omeniti pa je treba tudi vse pevke im pevce, ki so sodelovali pri koncertu — saj oni sestavljajo zbor. Večinoma so iz Moro-na in Castelarja — in zdi se, da se je slovensko kulturno življenje nekako preselilo zdaj v ta kraj. Tretji rod, ki zdaj, dorašča, nam daje več upanja na poživitev kulturnega delovanja v naši slovenski skupnosti. In končno je prišla zdaj vrsta na to našo mladino, da prevzame delo starih kulturnih delavcev. Jfo&cUcd - kovaški dctodatdi Pred 125-imi leti, 8. avgusta 184.5, se je rodil v Vetrinju Tomaž Koschat, kot sin barvarskega mojstra v Morojevem obratu. V družini Moro in v družini Rainer so mnogo časa posvečali hišni glasbi, na Vetrinjskem gradu je predvajal svoja dela tudi glasbenik Eduard Hanslick, ki je dobil na tem kraju tudi marsikatero inspiracijo. Kot 17-letni gimnazijec je Koschat vstopil v Koroški moški zbor in ustanovil kmalu v Vetrinju in Celovcu kvartet za koroške pesmi. Po želji očetovega delodajalca naj bi študiral na Dunaju kemijo; ko ga je pa ob neki priložnosti čul peti tedanji dvorni kapelnik Esser, ga je takoj sprejel kot drugega basista v zbor Dunajske dvome opere. Tako se je srečal iz dneva v dan z glasbo, kjer je dobil prvo pobudo, da je začel tudi s skladanjem. Znani sta postali že tedaj njegovi pesmi »Karnt-ner Liab« in »Verlassen« in po deželi so se začeli prepiri, ker ni bilo mogoče ugotoviti, kaj je koroška narodna in kaj je prišlo izpod njegovega peresa. Mnogo koroških narodnih pa je tudi harmomi-ziral in poleg tega še zložil kakih 150 pesmi, od katerih so mnoge ponarodele, ker jih je pisal v ljudskem tonu. Navesti je treba tudi njegove druge stvaritve kot spevoigre (»Ob Vrbskem jezeru«), koračnice in razne druge umetne skladbe. Ustanovil je tudi manjše pevske skupine, s katerimi je gostoval in zaslovel po Evropi in celo v Ameriki. Umrl je 19. maja 1907 na Dunaju. Tomaž Koschat prihaja iz dvojezičnega ozemlja in zato ga moremo po pravici imenovati koroškega skladatelja, ker se v njegovih pesmih poraja tipičen koroški ljudsko-glasbeni element, ki je nastal iz zgodovinsko-kultume simbioze dveh narodov, slovensko in nemško govorečih Korošcev. Zato se tudi ni čuditi temu, da najdemo v njegovih skladbah tudi čiste motive slovenske koroške narodne pesmi, saj je črpal iz dvojezičnega kraja in okolja, ko je mnogokrat prepotoval tudi južno Koroško. Podoživljal je tudi slovensko narodno pesem in jemal teme — zavestno ali podzavestno — tudi iz slovenske ljudske glasbe (omenil bi tu samo primer »O Ro-sental« — »Pubč k’na poj tako«), Žal pa Koschatove skladbe prav s tega vidika še niso zadosti obdelane. Pri tej znanstveni raziskavi pa naj ne bi šlo za kakšno ugotavljanje lastništva — Koschat je Korošec iz tedaj gotovo še dvojezičnega Vetrinja, to pove vse — ampak na podlagi znanstvenih kriterijev se naj bi na tem primeru pokazalo, kako je narodna pesem obeh narodov živela iz te dvojnosti in se medseboj bogatila. SmoK KULTURNE DROBTINE SMRT DVEH SLAVNIH DIRIGENTOV Za srčno kapjo je v Clevelandu umrl eden najslavnejših ameriških in svetovnih dirigentov George Szell, star 73 let. Clevelandski mestni orkester je vodil od leta 1946, razen tega pa veliko gostoval v drugih ameriških mestih in v Evropi. Čeprav je -zibolel že februarja, je -po veliki turneji po Daljnem vzhodu obljubil letos nastopiti še na festivalu v Salzburgu, Luzernu in Edinburghu. George Szell je 'bil zadnji veliki dirigent iz generacije tako slavnih umetnikov kot sta Beetcham in Toscanini in umrl je dan po smrti prav tako slavnega angleškega dirigenta Johna Barbirollija. VISOKO ODLIKOVANJE HELENI WEIGLOVI Vdova slovitega gledališkega pisatelja in teoretika Bertolda Brechta, Helena Wei-glova je bila za svoj 70. rojstni dan odlikovana s srebrno zvezdo mednarodnega prijateljstva. Visoko odlikovanje je ugledni gledališki umetnici izročil predsednik državnega sveta Vzhodne Nemčije dr. Wal-ter Ulbricht. V 18 JEZIKIH. - Po statistiki, ki jo objavlja zanimiva izdaja UNESCO Index translationum, je med najbolj branimi pisci na svetu še vedno francoski avtor znanstvenofantastičnih del Jules Verne. Je na čelu vseh francoskih avtorjev, preveden v 133 jezikov. Sledi mu s »samo« 63 prevodi Aleksander Dumas oče, dalje Balzac s 55 prevodi. Sartre je preveden v 43 jezikov, Andre Maurois v 38 jezikov, Francoise Sa-ga-n v 24 jezikov. Zanimivo je, da ustanovitelj L’Expressa, radikalni prvak J. J. Ser-van-Schreiber presega po prevodih celo predsednika de Gaulla (6). BETON V BARVAH. - Moskovčani bodo v prihodnje hodili po ulicah, ki ne bodo običajne sive barve, temveč v barvah mavrice. Tla bodo namreč obarvana zeleno, rumeno, rdeče ali modro, pač glede na slog in arhitekturo stavb. Mestne oblasti bi tako rade odpravile preveliko sivino in vnesle več vedrosti. FRITZ KORTNER UMRL. - V bolnišnici v Munchnu je umrl znani avstrijski režiser in igralec Fritz Kortner. Rodil se je leta 1892 na Dunaju. BREGENZ. — Pričel se je petindvajseti, jubilejni festival. Prva prireditev je bil koncert dunajskega simfoničnega orkestra pod vodstvom Josefa Kripsa. Izvajali so Beethovnova dela, solist je bil Natihan Mil-stein. CAGNES SUR MER. — Na mednarodnem slikarskem festivalu sta med umetniki izpod 45 let prejela zlati plaketi Juergen Messensee in Kornelius Kolig iz Avstrije. NARTEJU VELIKONJI je bil posvečen letošnji prvi kulturni večer Slovenske kulturne akcije v Buenos Airesu v soboto, 23. maja 1970, ob osmih v gornji dvorani Slovenske hiše. Izbran krog poslušalcev je s svojo navzočnostjo počastil pisateljev spomin. Na drugem mednarodnem festivalu godb na pihala v Varaždinu je sodelovalo 500 domačih in tujih godbenikov. Od tujih godb so nastopili pihalni orkestri iiz Avstrije, Nemčije, Francije in Madžarske, Slovenijo je zastopala godba iz Gorij pri Bledu. BERLIN — V starosti 86 let je umrl profesor Otto Warburg, Nobelov nagrajenec za medicino leta 1931. Drugo nagrado naj bi dobil leta 1944, a je švedski odbor spremenil svojo odločitev, ker je vedel, da bi Hitler preprečil izročitev nagrade. Lev Detela nagrajen V Nemčiji je izšel poseben zbornik razprav in literature, ki ga periodično izdaja univerza v Tubingenu, urejuje pa univerzitetni profesor in pisatelj dr. Walter Jens, vodja akademskega tiskovnega urada. Zbornik, ki se imenuje Attempto in je 35—36 po vrsti, je v zaglavju Iz življenja na univerzi priobčil esej pisatelja Jiirgena Albertsa »Aus dem literarischen Untergrund« (Iz literarnega podzemlja) o letošnjem nagradnem literarnem natečaju. Priobčenih je tudi več prispevkov vseh šestih nagrajencev, vendar so največ prostora odstopili prvona-grajencu Levu Deteli, kateremu so objavili 14 tekstov iz dela »šepavi krvnik in krvni-ški šepavec, legende o očetu«. V zborniku je tudi kratek Detelov življenjepis, v katerem je med drugim rečeno, da živi kot avantgardističen pisatelj v slovenskem jeziku v Avstriji. Zbornik obsega 118 strani velikega formata. Iz posebne nemške okrožnice mednarodnega P. E. N. kluba (pisateljska organizacija), emigrantska sekcija, pa je razvidno, da so na kongresu P. E. N. kluba letos aprila v Darmstadtu prebrali poseben dopis Leva Detele, ki razčlenjujejo problem jugoslovanskih zdomskih literatur. Dotika pa se tudi situacije, zlasti literarne, v domovini. Detela v dopisu naglasa, da kljub »lepim besedam v Jugoslaviji, je bilo le malo narejeno za demokratično in socialno literaturo modernega tipa, ki izhaja v slovenskem zamejstvu in zdomstvu. Potrebno je ustvariti enoten vseslovenski kulturni prostor na demokratični, pluralistični in nepolitični, zgolj kulturni bazi.« Knjige in avtorji • »Lexicon latinitatis medii aevi Jugosla-viae« je naslov prvega zvezka Slovarja srednjeveške latinščine na področju današnje Jugoslavije (od A do Clericellus), ki ga je po sklepu medakademijskega odbora (Beograd — Zagreb — Ljubljana) izdal zgodovinski inštitut Jugoslovanske akademije v Zagrebu. Obsega na 232 straneh 4000 besed. Na vrsti so še trije zvezki, v teku so tudi priprave za slovar novoveške latinščine (od 1500. do 1874. leta), ki je ostala živa zlasti na Hrvatskem. • V razstavni dvorani Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani so priredili svojsko razstavo »Kette-Murn«. Na razstavi so bili razstavljeni številni rokopisi teh dveh prezgodaj umrlih velikih predstavnikov slovenske moderne, prve objave njune poezije in drugi dokumenti, ki se nanašajo na Kettejevo in Murnovo stvariteljsko pot. • Milo Kundera je danes med najbolj priznanimi in tudi v svetu znanimi češkimi pisatelji. Pred kratkim je pri Mondadoriju izšel v italijanščini njegov roman »Scher-zo«, kjer Kundera opiše obdobje Novot-nyjevega stalinističnega režima v ČSSR, ko je partija nadzorovala politično in zasebno življenje Čehov in Slovakov. Kot pravi kritik Angelo M. Ripellino, pa roman ni samo kronika tistih časov, kot je »Izpoved«, roman Artur Londona, marveč je živ intelektualni izbruh gnusa nad človekom. Ta svojskost Kundero zelo približuje poljskemu zdomskemu pisatelju Gam)browiczu. Glavni junak »Scherza« je študent Ludvik, potegnjen zavoljo nehotene, naivne šale v mrežo sumničenja, obtožb in intrig, iz katere ni več izhoda. Kundera v polnem sledi s svojim junakom pot, ki jo je nakazal že njegov češki predhodnik Franc Kafka. • Pozornost budi na francoskem knjižnem trgu najnovejša knjiga pisateljice Simone de Beauvoir »La Vieillesse« (Starost). Knjigo je založil Gallimard. • V kratkem 'bo izšla v tisku reprezentativna monografija o delu in življenju hrvaškega kiparja Ivana Meštroviča. Knjiga bo izšla v šestih jezikih, v njej pa bo čez dvesto črno-belih in šestdeset barvnih fotografij. Uvod je napisal splitski umetnostni zgodovinar Duško Kečkemet. Knjigo tiskajo v Ljubljani v tiskarni Dela (nekoč Jugoslovanska tiskarna). Založila pa jo je zagrebška založba Spektar. Razgovor s pisateljem dr. Metodom Turnškom: Koroška problematika v domačem slovstvu stom, rajnim, mučeniškim župnikom Vinkom Poljancem. Delo je bilo objavljeno med mojimi novelami ,Z RODNE ZEMLJE’ (Gorica 1955). Tudi dvodelni koroški roman ,MED BRATI’, ki je vrsto let izhajal v ljubljanski »Družini« ter prikazoval usode slovanskih vojnih ujetnikov med Korošci in koroških ljudi samih, bi zanimal.« Pa tudi Vaša zgodovinska pripovedna dela so zelo cenjena. Višarska BOŽJA PLANINA, uvodna, prva Vaše Slomškove založbe (smem reči, naše koroške založbe), je naravnost klasična. Na filmskem platnu bi zadovoljevala ne samo Slovence, marveč tudi Nemce in Italijane. Čudim se, da nobeno slovensko filmsko podjetje ne vidi zakladov. Tozadevno so Bolgari, čeprav Balkanci, bolj napredni. Njih nič ne moti verska tematika njihovih versko-narodnih junakov in verskih svetišč. »K temu samo: .Vremena bodo Kranjcem se zjasnila’. No, ko ste že omenili zgodovinsko višarsko povest kot dobro snov za zgodovinski film, sodim, da bi tudi rebr-ški vitezi v zgodovinskem romanu .STOJI NA REBRI GRAD’, ki je 'izšel kot druga knjiga Slomškove založbe, kot domača Kovaški muzej v Kropi Kropa je v svoji večstoletni bogati zgodovini nosila naziv trg. Ostanki te zgodovine so ohranjeni v Kovaškem muzeju vsakemu na vpogled poleg drugih zanimivosti tega kraja. Oglejte si torej: 1. Kovaški muzej, v katerem je praktično v živih maketah prikazan razvoj kovinske dejavnosti skozi 600 let: od izkoriščanja in taljenja železne rude, kuhanja oglja, preko funkcije vodne sile za pogon fužinskih kladiv in mehov za ročno kovanje različnih žebljev, starinskih »gavtrov«, nagrobnih križev ter vseh mogočih izdelkov iz preteklosti. Prikazan je tudi razvoj vijačne industrije, fine mehanike od stolpnih preko stenskih ur do najfinejših števcev. V vitrini pohištvenega okovja in galvanizacije se še opaža, kako se tudi tu železo umika plastičnim masam. Poleg tega pa še način življenja, iskanja, snovanja... Za zaključek pa vam stoletni »juebox« zasvira veselo koračnico. 2. Kakih sto metrov dalje stoji edina od osemnajstih, še v celoti ohranjena vigenc-kovačnica za ročno kovanje žebljev, z mi-sterioznim imenom »Vice« (čistilišče, Fege-feuer, Purgatorio, IVagevuur). V tem vigen-cu stari kovač-žebljar Danijel še danes praktično prikazuje način kovanja žebljev, kot je bilo v navadi skozi stoletja: žeblji za goj-zarje pa še pred 25 leti. Za skromno napitnino ali pa še brez te — zlasti otroci imajo veselje do takšnih spominčkov — pa dobi vsak izletnik žebelj za spomin. 3. Deset minut v smeri proti izviru Kro-parice je za laika manj, za strokovnjaka pa Zahvala ellvvangenškega župana pisatelju dr. Metodu Turnšku snov, ki sega tudi v Benečijo, v Oglej, in v Gorico, pritegovali ter domačo in tujo javnost zadovoljevali, saj je v tem romanu veliko' raznolikosti.« Slovenska javnost pričakuje tudi drugi del Vašega koroškega romana „NA VIŠARJAH ZVONI”, ki je izšel kot sedma knjiga Slomškove založbe. To je tipično koroška tematika iz Kanalske doline. »Drugi del romana ,NA VIŠARJAH ZVONI’ je že napisan skoraj v celoti. Vendar utegnem prej dati v tisk neko drugo delo — za slovo od Rebrce! — namreč znat-no' predelanega in dopolnjenega Ilaunigo-vega .ZADNJEGA VITEZA REBRČANA’. Po tem romanu, tako v slovenščini kot v nemščini, ime sprašujejo domačini in tudi nemški letoviščarji. V letošnji vigredi sem se ga lotil in mu dal (.zadnjemu vitezu’) novo bojno — literaturno obleko.« Ali bo izšel v koroški Slomškovi založbi? »Vsekakor. Za sodobne slovenske književnike velja: Pomagaj si sam, pomore ti Bog. Sicer sem pa kar zadovoljen, da je tako, čeprav so velike osebne žrtve. Tako svoja slovstvena dela pišem in izdajam brez slehernega vpliva, z lastnim umetniškim dognanjem in z lastnim umetniškim nazorom, pa tudi, bi rekel, tudi za primerno slovensko občinstvo.« zelo zanimiv zgodovinski tehniški spomenik »Slovenska peč« ali peč na volka. V tej" so po opustitvi vetrnih peči z ročnim ali nožnim dovajanjem zraka s pomočjo mehov predelovali železno rudo direktno v kovno železo. Vsak obiskovalec prejme umetniško izdelano vstopnico: »Detajl iz vigenca«, delo akad. slikarja Kamila Legata. Praktično je muzej odprt ob vsakem dnevnem času. Večjim skupinam, posebno šolam na željo in na prijavo zavrtijo 40 minut trajajoča dokumentarna filma in sicer »Kropar-ski kovači« in »Koledniki«. In še sledeče zanimivosti: Stalna razstava modernega umetnega kovaštva z možnostjo nakupa, letno kopališče, spominske plošče slikarjev Janeza Potočnika, Petra Žmitka, pesnice Kristine Šu-lerjeve, v bližnji Kamni gorici pa slikarja Matevža Langusa. V Kropi sta tudi dve cerkvi in sicer sv. Lenarta in Mati božja pri kapelici. Mimogrede si dovoljujemo opozoriti vas na kraje, ki jih je ob tej priložnosti vredno še obiskati: Z že omenjenega Jamnika vodi cesta v Podlblico-Nemilje-Besnico-Kranj. S Podbli-ce pa je tudi zgrajena nova cesta skozi Dražgoše v Selško dolino, iz Krope v drugo smer pa ali na Dobravo ali pa skozi Kamno gorico ali Podnart v Radovljico (Čebelarski muizej), v Begunje (Muzej talcev), da o Bledu, Bohinju, Kranjski gori itd. ne govorimo. Kovaški muzej v Kropi O koroški narodni problematiki v slovenskem slovstvu se obračamo tudi na Vas, ki živite in delujete med nami Korošci že 15 let, in bi nas zanimal Vaš slovstveni delež, predvsem ideja, ki Vas je vodila in Vas še vodi pri Vašem slovstvenem ustvarjanju v zvezi s Koroško. '»Delež Koroške v mojem slovstvu je znaten, smem celo reči, poglaviten, pa naj zadeva ustvarjanje v dramatiki ali v pripovedništvu. Sodim, da se niti daleč ne da tako površno registrirati in oceniti, kot je to storil na Koroških kulturnih dnevih v decembru referent Matevž Kmecl. Moje ustvarjanje v zadevi Koroške je zavestno, programsko, ne pa priložnostno kot kakšno koristno sodelovanje pri kakšnem ljudskem listu, kot kakšno zabavno branje. Ko sem se v prvih poakademskih letih odločil tudi za slovstvo, sem se odločil z zavestjo resnega umetniškega ustvarjalca. Res, da sem do »sprostitve« (duševno in časovno) dospel šele po zadnji vojni, vendar od poletja 1945 dalje več ali manj stalno sučem pero. Moja tozadevno srečna literatoma leta so bila profesorska, ko sem skozi 10 let na tržaški gimnaziji imel kot profesor slovenščine in zgodovine poklicno opravka tudi s slovstvom.« Vprašanje po Vašem deležu v slovenskem slovstvu o Koroški je za nas zanimivo. Zato Vas prosimo, da bralce seznanite z Vašim delom. »Ustreženi Vam lahko s seznamom svojih stvaritev, ki zadevajo Koroško. Prvo delo je drama v petih dejanjih .DRŽAVA MED GORAMI’, ki je izšla leta 1948 v Trstu in so jo igrali na tržaškem radiu v celoti, delno pa tudi zunaj na prostem na Repentabru. Slovstveno oceno sta podala slovenski slavist dr. Rado Lenček, univ. prof. na Kolumbijski univerzi v New Volku, ter hrvatski dramatik in pisatelj dr. Rihard Nikolič.« Vaša „Država med gorami” je zgodovinska snov, ki ste jo, kot mi je znano, še nadalje oblikovali. »Da, posegel sem še za 100 let nazaj, v prvo karantansko dobo, v dobo prvega znanega karantanskega kneza Valuka, ki je bil zaveznik kralja Sama. Novo dramo v 5 dejanjih pa sem poimenoval: .KRALJ SAMO IN NAŠ PRVI VEK’. V knjigi je izšla v Celovcu 1959. Ni pa bila še nikjer uprizorjena. Čaka še na krstno predstavo.« Neko drugo Vaše dramsko delo pa je bilo uprizorjeno v Kanadi. »Da, to je ,KRST KARANTANSKIH KNEZOV’, zgodovinska igra, manjša stvaritev v 14 prizorih, ki je v knjigi izšla v Celovcu 1968. Delo je našlo dober odmev v slovenski kulturni javnosti, toliko 'bolj, ker je opremljeno z zgodovinskimi reliefi akad. kiparja prof. Fr. Goršeta.« Vaša dramska dela o Koroški so napisana v stihih (verzih), kar Vašim dramskim stvaritvam daje vznesenost, slovesnost in kajpaik klasično vrednost. »Nekdo je mojega .KRALJA SAMA’ vizporedil s Schillerjevim Wilhelmom Tellom, ki bo šele v letih prav ovrednoten in bo iskano delo za slovenske odre in slovensko televizijo.« Menim, da bodo tudi Vaše stvaritve v prozi dragoceno gradivo za filmsko snemanje. »V kolikor so moja dela v prozi dokumentarna, prav gotovo. Tako na primer moji skrivači v sedelškem bunkerju, JUNAKI MRZLE VODE’, katerih odlomke sem leta 1952 objavil v Našem tedniku, ali .KOROTAN V KRČIH’ s protagoni- AEG- HLADILNIK za 140 litrov z neto ceno Od S 1.650,- Vam dobavi na dom trgovina KBB KRIVOGRAD 9143 St. Michael Šmihel nad Pliberkom Rame električne stroje dobite zdaj na 24-mesečne obroke brezobrestno. Župan mesta Elhvangen (v bližini Stuttgarta), v katerem je dne 12. julija bila odkrita spominska plošča v čast panonske-mu nadškofu sv. Metodu, g. Karl Wohr, je pisatelju Turnšku poslal zahvalno pismo naslednje vsebine: »Zelo sem vesel, da imamo sjrominsko ploščo v Elhvangenu, in sem prepričan, da bo le-ta kot tudi slovesnost odkritja tolmačena v smislu Vaših besed: kot znamenje sporazumevanja med narodi. Prisrčno se zahvaljujem Vam, vsem duhovnikom kot tudi romarjem iz selske župnije, da ste napravili tako dolgo ]>ot v Elhvangen in v vaših tako slikovitih narodnih nošah pri slovesnosti sodelovali. Vam, spoštovani g. profesor, sem posebej hvaležen, da ste se za Metodovo spominsko slavje v Elhvangenu tako zavzeli. Spričo Vaših objav v cerkvenem tisku je o našem mestu sedaj veliko govora. Upam, da bodo predavanja, ki so bila na slavističnem kongresu v Salzburgu in Regensburgu, spodbujala znanstvenike k nadaljnjemu raziskovanju Metodove zadeve. Bržčas bodo raziskave z znanstveno preciznostjo ugotovile, da je Elhvangen le bil kraj pregnanstva sv. Metoda. O slovesnosti odkritja spomenika v čast sv. Metodu, sem dne 21. julija imel razgovor z uredništvom radijske postaje »Deutsche Welle« v Kolnu. Ta razgovor so potem oddajali v vseh slovanskih jezikih. Skupaj z g. notarjem Mačkom Vam za vaše selske kulturne prireditelje nakazujeva svoj osebni dar, ki ga boste v naslednjih dneh prejeli. Tako za Vašo osebo kot tudi za vašo duš-nopastirsko delovanje ter znanstveno in be-letristično ustvarjalnost Vam želim vse najboljše in veliko uspeha. Nadejam se, da bo naše osebno poznan-stvo za našo skupno zadevo postajalo vedno prisrčnejše in Vas v tem smislu prijateljsko pozdravljam. Vaš Karl Wohr« VES GRADBENI MATERIAL, kot npr. čistilne vodne naprave, betonske izdelke, ureditev ponL kovalnih jam in LECA-izdelke — tudi na obtoke — ugodno dobavi FERLACHER BETONWERK J. PAG IT Z, Ferlach—Borovlje Telefon 04 2 27 / 375 (Dostavljamo tudi ob sobotah!) RAZPIS Kmetijska šola v PodraUjah razpisuje vpis 'učencev v prvi in drugi letnik za šolsko leto 1970/71. V prvi letnik se lahko vpišejo učenci, ki so uspešno zaključili osnovno šolo in so stari najmanj 16 let. Pogoj za vpis v drugi letnik je uspešno zaključen prvi letnik kmetijske šole v Po-dravljaih ali katerekoli druge kmetijske šole. Pouk na šoli se prične 4. novembra 1970. Prošnje za sprejem je treba nasloviti do najpozneje 20. oktobra 1970 na naslov: Kmetijska šola, 9241 Podravlje-Foderlach. Vsa potrebna pojasnila se dobijo pri ravnateljstvu šole v Podravljah ali na sedežih Kmečke gospodarske zveze in Slovenske kmečke zveze v Celovcu. Ravnateljstvo RADIO CELOVEC - ODDELEK ZA SLOVENSKE ODDAJE želi ustanoviti radijski zbor pod vodstvom prof. Janeza Kampuša. Vsi, ki bi želeli sodelovati, naj se do 30. avgusta pismeno javijo na naslov: Osterreichischer Rundfunk Klagenfurt Abteilung fur Slowenen Sponheimer StraBe 13 9020 Klagenfurt Sinoda celovške škofije Predvidevajo, da se bo sinoda celovške škofije začela 12. decembra letos v Domu glasbe v Celovcu. Naslednje leto novembra bo prvo zasedanje sinode, v leto 1972 pa bo drugo, zadnje zasedanje, ki naj bi bilo združeno s proslavo 900-letnice krške škofije in 1200-letnice drugega pokristjanjenja Koroške (prvo v rimski dobi, drugo pa po sv. Modestu). Dunajski inštitut za versko sociologijo bo izvedel v pripravo na sinodo anketo, pri kateri naj bi vprašali tisoč reprezentativnih Korošcev, kaj menijo o verskih, etičnih in cerkvenih vprašanjih na Koroškem. Vsakemu koroškemu duhovniku pa nameravajo jx>slati 72 vprašanj o duhovniški službi in življenju. Sinoda bo imela 190 članov, od tega 90 duhovnikov, 10 redovnikov in 90 laikov. Volitve bodo izvedli že prihodnji november. Za nas Slovence je važno vprašanje, v kakšni meri bo pripravljalni odbor oziroma celovška škofija omogočila priti slovenskim Korošcem do besede. Ali bo spet odločala večina ali pa bo prišla tudi. manjšina do besede v duhu načel Janeza XXIII. o manjšinah? ŠT. PRIMOŽ Koncert »Danice« v Breznikovem kampingu Zadnjo soboto sta nastopila moški in mešani zbor SPD »Danice« pod vodstvom Han-zeja Kežarja v Breznikovem kampingu ob Zablatniškem jezeru. Zbralo se je lepo število letoviščarjev, ki preživljajo tam svoj dopust. To pot se jim je ponudila izvrstna možnost, spoznati lepote slovenskega petja-Poleg tega so jim zapeli pevci »Danice« tri nemške narodne pesmi. Tujci so se zahvalili s številnim obiskom in navdušenim ploskanjem. Iščemo pleskarske pomočnike, vajence in šoferje. Hrana in stanovanje je preskrbljeno. Pleskarski mojster HANS SCARSINI Celovec—Klagenfurt Koningsberger StraBe 20 MESSEAHGEBOTE SEJEMSKE PONUDBE /U.Sekerka Optik Ičad Sekccka 9020 Klagenfurt — Celovec 10.-Oktdber-StraBe 23 (Prosenihof) O košnji lucerne in deteljin Pri določanju časa in števila košenj lucerne in drugih deteljin moramo za razliko od travnikov poleg faktorjev, ki vplivajo na kakovost krme, upoštevati še nekatere druge biološke značilnosti rasti in razvoja, ki bistveno vplivajo predvsem na tripež-nost deteljni-h in lucerninih rastlin. Število košenj in Stadij razvoja, v katerem opravimo košnjo teh rastlin, ima namreč odločilni vpliv ne le na količino in kvaliteto pridelka, temveč tudi na odpornost in tr-pežnost rastlin, oziroma na dobo trajanja posevkov lucerne in deteljin kot večletnih rastlin. Prvo leto lucerne in detelj ne smemo prezgodaj kositi. V prvem letu razvija lucerna in detelje rezervne hranilne snovi, zato je najbolje, da jih po setvi pustimo rasti do Polnega cvetenja in potem prvič kosimo. Proti plevelom se v tem času, po potrebi, bori ni o s škropljenjem z ustreznimi herbicidi. Na hektar ga porabimo 4—6 kg na 600 1 vode. V naslednjih letih se s košnjo ravnamo po tem, kako dolgo želimo lucer-nišče ali detelj išče izkoriščati, čim dalj bomo lucemišče in detelj išče izkoriščali, tem bolj moramo čas in število košenj prilagoditi pri rodnemu ritmu rasti in razvoja rastlin. Nemški znanstvenik Schmid jte ugotovil pri nekošeni lucerni v teku leta 3 spodrasti. Na stebelcih prvega spomladanskega spodrasta so se pojavili cvetovi v prvi Polovici junija, na stebelcih drugega spodrasta v prvi polovici avgusta in na stebelcih tretjega spodrasta konec septembra, če bi strogo upoštevali načela naravnega razvoja lucerne, bi jo lahko na leto torej le 3-krat kosili. Tak način košnje lucerne in deteljin v polnem raizcvetanju pa nam žal ne nudi maksimalni možni pridelek hranilnih snovi na enoto površine. Zato v intenzivni proizvodnji ne težimo k temu, da bi lucernišča trajala 6, 7 ali več let, ampak jih držimo največ 4 leta. To, da bo lucer-nišče trajalo le 4 leta, nam dovoljuje, da pri košnji lahko v določeni meri odstopamo od naravnega ritma rasti. Pri košnji moramo še prav posebno paziti na pravilno določitev termina prve in zadnje košnje lucerne in deteljin. čas prve košnje ima namreč odločilni vpliv na to, koliko odkosov letno bomo lahko opravili in kako veliik pridelek čistih hranilnih snovi bomo pridelali na enoto površine, kar je v končni fazi najvažnejše. Na splošno velja pravilo, da lucerne in deteljine kosimo ko je ena desetina njihovih rastlin v cvetju. Pri prvem odkosu moramo v naših vremenskih razmerah napraviti izjemo in prvo košnjo opraviti že v fazii brstenja. Zaradi obilice razpoložljive vlage je namreč rast lucerne v spomladanskih mesecih zelo bujna in zaradi tega prione lucerna konec maja v fazi brstenja že polegati, kar ima za posledico izguibo večjega odstotka spodnjih listov. Znanstvenik KI app je s številnimi poskusi ugotavljal vpliv števila košenj na pridelek zelene mase, suhe snovi in surovih proteinov lucerne. Pri tem je ugotovil naj večji pridelek surovtih proteinov pri 4-kratni letni košnji, a naj večji pridelek zelene m suhe snovi pri 3 kratni: košnji. V letih 1961/63 smo podoben poskus z lucerno imeli tudi pri nas na poskusnem polju v Jaibljah. Pri tem simo ugotovili, da je na postopkih, kjer smo kosili 5-krat, lucerna že v tretjem letu povsem izumrla, medtem ko je pri 3 in 4 kratni košnji dobro- vegetirala tudi v 4. letu. Z ozirom na to bomo torej kosili lucerno- v naših rastnih pogojih največ 4-krat na leto. S tem -bomo dosegli zadovoljivo trpežn-ost lucernišča in naj večji ekonomski učinek. Velik vpliv na uspešno -prezumitev, rast in pridelek lucerne in deteljin v naslednjih letih ima tudi razmah med -zadnjo in predzadnjo košnjo v jeseni. V tem času si namreč lucerna in deteljine nabirajo in deponirajo v glavi korena ter v brstih rezervne hranilne snovi. Razmak med zadnjo in predzadnjo košnjo mora zato biti najmanj 50 dni. Pri tem tudi ni toliko važno, da sc lucerna do nastopa -zime ne bo več močno obrasla; važno je le, da -zadnje košnje ne izvedemo preveč nizko, ampak rajši nekoliko višje. Nasploh pa se -priporoča, naj se za koišnjo lucerne m deteljin uporabljajo kosilnice z grebenom za srednji in visok) rez, da se tako pri košnji ne rani preveč njihovo rastišče. GOSPODINJA: Vkuhavanje sokov SADNI SOKOVI S KISLINO Ti sokovi so pripravljeni na mrzel način. Dodamo jim precej sladkorja in vinsko ali citronovo kislino. Oba dodatka sok konservirata. Najbolj se obnese tako narejen sok iz sočnega jagodičja. čeprav je postopek zelo enostaven, moramo upoštevati vsa že znana pravila o razkuževanju posode, posebno steklenic. Nesnažna posoda lahko povzroči kljub dobremu postopku, da začne sok vreti. Pripročamo med drugim sledeče sokove: Borovničev sok s kislino Potrebujemo: 5 1 borovnic, 3 1 prekuhane, ohlajene vode, 4 dkg vinske kisline; na vsak 1 soka 1 1 sladkorja. RESNICA O RAKU V predzadnji številki smo navedli že dve izhodišči za rak: mehanične dražljaje in kemične vplive, danes bomo obdelali še ostale povzročitelje. 3. Različni žarki Sončni, ultravioletni žarki igrajo -določeno vlogo pri nastanku raka. Poznano jc na primer, da se kožni rak pogosto pojavi na koži obraza in hrbtišča rok pri ljudeh, ki so dolga leta izpostavljeni -močnemu soncu. Zaradi tega najdemo te spremembe večkrat pri pomorščakih in kmetih. Rentgenski žarki so pri zdravnikih m strežnem osebju pred leti, ko -se še niso znali varovati, neredko povzročili raka -na koži m krvnega raka. 4. Toplota čezmerna toplota lahko tudi izzove raka na določenih delih telesa. Poznano je, da imajo pastirji v Kašmirju velikokrat kožnega raka ,na spodnjem delu trebuha, ki §a grejejo s polaganjem vročih kaminov v Posebnih košaricah. Kitajci, ki uživajo zelo Vroče jedi, imajo pogosto raka na požiral-nku, enako pastirji v nekem gorovju Arne-rike, kjer zaradi mraza, pijejo večkrat na ^an zelo vroč čaj. 5. Hrana Težko je ugotoviti, kakšna prehrana vpli-va na razvoj raka in v kakšnih okoliščinah, Posebno danes, ko se zaradi industrializacije in hitrega življenjskega tempa hitro ni en j a način prehrane. Med morebitnimi Povzročitelji ali pospešujočimi -dejavniki Pogosto navajajo pregreto mast, t. j. mast, ki smo jo že enkrat uporabili, rn pa različna barvila, ki so do nedavnega bila v rabi nvilske industrije. Ugotovljeno je, da alkohol sam ne povzroča raka, temveč le pospešuje njegov nastanek, ko draži povrhnjico želodca in požiralnika in tako naredi do-Vzetnejšo za- razvoj raka. Trditev, da po-yzročajo raka paradižnik, krompir in določene vrste mesa, so neutemeljene. 6. Povzročitelji vnetij Tudi med raziskovalci je razširjeno, a šc ne potrjeno mnenje, da raka pri človeku Povzroča virus, saj je dokazano, da virusi Povzročajo nekatere vrste raka pri živalih (npr. krvnega raka). To vprašanje je zelo zapleteno in je danes v središču ,pozornosti. Vsekakor ipa nam praksa kaže, da rak ni nalezljiva bolezen. Če ibi- bil, bi za rakom obolelo veliko večje število osebja, zaposlenega v ustanovah, kjier se pretežno zdravijo rakavi bolniki, kakor tudi ljudje i-z njihove ožje okolice, predvsem pa svojci. 7. Dednost, nagnjenost in naravna odpornost Rak sam (razen v redkih izjemah) se ne podeduje. Kot kaže, se podeduje le nagnjenost, tj. dovzetnost za raka, ta-ko kot se podeduje npr. dovzetnost za vnetja, prebavne motnje ali druga obolenja. Vemo tudi, da igra pri obolevanju za rakom kakor tud; pri samem poteku rakave bolezni veliko vlogo naravna odpornost organizma. Odkrivanje, ugotavljanje in zdravljenje raka Prizadevanja raziskovalcev, kot smo omenili, niso omejena samo na ugotavljanje povzročiteljev raka, temveč tudi na iskanje novih i-n učinkovitih načinov za odkrivanje raka-, in ugotavljanje raka ter za -njegovo učinkovito zdravljenje. Medicinska znanost je v zadnjih 20 letih obogatela za celo vrsto načinov pri ugotavljanju raka. Eden izmed -najuspešnejših pri odkrivanju raka je brez dvoma- citolo-gija. To je metoda, ki s pregledom posameznih celi-c pod drobnogledom ugotavlja predrakave spremembe in raka. Najbolj znani so uspehi te metode pri odkrivanju raka na vratu maternice pri ženskah. S pregledom celic, ki so v izcedku nožnice, je mogoče ugotoviti raka v prav zgodnjem razvoju, tako da je število žensk z napredo-valnim rakom vedno manjše. Upajmo, da bodo enaki uspehi doseženi z uporabo tc metode tudi pri pljučnem in želodčnem raku. Napori raziskovalcev so k že preizkušenim načinom kirurškega in obsevalnega zdravljenja dodali še nove načine zdravljenja z žarki ter nova zdravila, ki uničujejo rakave celice. S kombinacijo teh treih -načinov so uspehi zdravljenja danes veliko boljši v primeri s tistimi, ki -so jih dosegli v začetku tega stoletja. Borovnice, prebrane in oprane, zmečkamo z lesenim tolkačem. Zalijemo z vodo, v kateri smo raztopili kislino in pustimo -pokrito 48 ur. Medtem večkrat -premešamo. Precedimo skozi prtič. Soku dodamo sladkor in mešamo, da se raztopi. S sokom napolnimo dobro pomite in razkužene steklenice malo pod rob. Zavežemo kot v prejšnjem receptu in -prav tako tudi naprej ravnamo s sokom. Borovničev sok s kisom Potrebujemo: 8 1 vode, 2 kg sladkorja, 10 klinčkov, 1 cimetovo skorjo, lupinico 2 limon, 1 /2 1 pristnega vinskega kisa, 5 1 borovnic. Vodo s sladkorjem vred zavremo. Dodamo začimbe in kis in ponovno -zavremo. S to vrelo mešanico polijemo prebrane borovnice. Pokrijemo in postavimo za devet dni na hladno. Dnevno premešamo. Sok odcedimo skozi gosto krpo ali iztisnemo s stiskalnico. Z njim napolnimo steklenice in dobro zapremo. Hranimo jih v hladni kleti. Steklenice morajo biti dobro pomite in razkužene. Zanesljivo jih razkužimo -z žvep-ljanjem. Na pločevinasti posodici zažgemo žveplen trak. Nanj poveznemo cvetlični lonček z luknjico. Spodaj podložimo trščico, da lahko prihaja zrak. Nad luknjico držimo steklenico z vratom navzdol, da se napolni z žveplenim dvokisom in tako razkuži. Razkužene steklenice naj malo po stoje, da se ra-zdiše, preden jih uporabimo. Ribezov sok Potrebujemo: 5 kg ribeza, rdečega ali črnega, 1 kg sladkorja, 2 1 vode. Prebranemu in opranemu ribezu prilijemo vodo in segrevamo. Ko jagode popokajo, jih pretlačimo. Črni ribez je trši in se kuiha -malo dlje. Sok sladkamo in segrejemo na 75 stopinj C. Vročega nalijemo v vroče steklenice in takoj zapremo z guma-stami kapicami. Ribez izloči s segrevanjem več soka, kot če bi zmečkanemu primešali vodo in ga -pustili nekaj časa stati. Borovničev sok (Potrebujemo: 5 kg borovnic, 60 dkg sladkorja, U/2 1 vode. Vodo in sladkor prevremo. Zrele ja-gode zmečkamo z lesenim tolkačem ali gobo. Po njih zlijemo še toplo sladko vodo, premešamo in pustimo čez noč. Drugo jutro pretlačimo in sok segrejemo na 75 stopinj C. Vrelega nalijemo v dobro pogrete steklenice do roba in takoj zapremo z gumijastimi kapicami. Tako naredimo tudi sok iz jagod, robidnic in malin. Led narašča Neodvisno drugi od drugih, vendar z •dopolnj-ujjočimi se programi ibodo skušali ameriški, -in sovjetski znanstveniki ugotoviti, zakaj je na Arktiki čedalje hujši mraz. Ledena odeja na severnem tečaju -postaja debelejša-. Med raziskavami naj bi. odgovorili na vprašanje, v kolikšnem obsegu na-jx>vediuje takšno stanje začetek nove ledene dobe. „Starši bolj vedo, kaj je id njegovim vplivom, jih začne vzgajati, rodijo se v njih novi občutki novih dolžnosti, omejitve novega duhovnega obzorja. Z razvojem otroka postaja vzgojno delo bolj bogato: vsak dan otrok, ki je istočasno učenec in vzgojitelj, vzgojno vpliva na svoje starše — vzgojitelje.« PARIZ: „La Ruche" hočejo porušiti Umetniška kolonija La Ruche na pariškem Montparnassu je obsojena, da jo porušijo. La Ruche je podobna pagodi, zgrajena je iz qpeke in kovine, postavili pa so jo leta 1902 kot paviljon za vinsko razstavo. Za osrednje poslopje se je udomačilo ime Ra Rotonde, celotno umetniško kolonijo pa so imenovali La Ruche. Okrog dvajsetih let našega stoletja je živelo v koloniji La Ruche okrog 250 umetnikov, med njimi Chagall, Scutine in Le-ger. Semkaj je prihajal tudi Lenin. Sedaj ima umetniška kolonija na Montparnassu okrog sto prebivalcev različnih starosti, seveda revnih. Tu ni vodovoda, skozi streho teče in oblasti so sklenile dotrajana bivališča porušiti. Toda umetniki, ljubitelji u-metnosti v Parizu so se uprli. Pričeli so rešilno akcijo. Priredili so dražbo umetniških slik, da bi pridobili denar za ureditev kolonije. Precej bogatih ljudi je podarilo umetniška dela, katerih izkupiček je namenjen propadajočemu La Ruchu. Med kupci na dražbi je bil baje tudi predsednik Pompidou, ki menda poskuša prepričati ministrstvo za gradnje, da bi odložilo rušenje. Kot pišejo v Franciji, ima težnja po ohranitvi stare umetniške kolonije precej privržencev, a nič manj nasprotnikov. Audrey Hepburn ne snema več Srečna ob možu in sinovih Tako zelo sem srečna, da res ne vem, zakaj neki naj bi pustila dom in družino ter se spet vrnila pred kamere, je Audrey Hepburn pred kratkim zaupala svoji naj ljubši prijateljici. Večkrat je bilo namreč slišati, da bi lahko dobila sijajno vlogo v sijajnem filmu. In skoraj vedno so tudi govorili, da bo Audrey vlogo sprejela. Audrey je tudi danes, ko se je umaknila iz filmskega sveta, še vedno navajena biti v središču pozornosti, še vedno je lepa, še vedno slavna in ravno zato je njena trdovratnost, s katero odklanja vrnitev, marsikomu uganka. Od časa do časa, razlaga Audrey, mi pošljejo kak scenarij in jaz jih prebiram. Večkrat so zelo zanimivi, zato ne skrivam svoje JERRY GOODMAN -STEBER GLASBENE SKUPINE Je že res, da je ansambel The Flock po vsem svetu znan in priljubljen zato, ker je dober. Res pa je tudi, da bi ne bil niti tako znan niti priljubljen niti tako kvaliteten, če v njem ne bi igral Jerry Goodman. Jerry igra namreč električno violino. Ker je mojster svojega instrumenta, da ansamblu poseben zvok. In povsod, kjer igrajo The Flock, je Jerry v središču pozornosti. Zadnje čase se je pojavilo precej njegovih po-snemalcev. sodbe. Morda ravno od tam izvirajo vse te indiskretmosti v zvezi z mojo vrnitvijo k filmu. Resnica pa je tale: preveč srečna sem in preveč mirna, da bi se resno oprijela te misli. Mirno lahko pristavimo, da je za to tudi preveč zaljubljena. Niti misliti ni, da bi pustila moža samega, pa čeprav le za kratek čas. Že tako mora večkrat samevati zaradi njegovih 'poslovnih opravkov. Njen molž psihiater Andrea Dotti se je pred kratkim udeležil sestanka v Lausanni, kjer so razpravljali o preprečevanju širjenja mamil. Ob tej priložnosti je javnost zvedela tudi za nekaj njegovih nazorov glede tradicionalnih družinskih konceptov. 40 odst. mladih, ki se vdajajo drogam, je dejal Andrea Dotti, izhaja iz neurejenih družin, kjer se starši ne ljubijo in ne spoštujejo. Nihče ni sproščen in odkritosrčen, zato se ne smemo čuditi, če iz takih razmer izvirajo patološke družine. Če pogledamo v dom Dottijevih, kjer vladata sloga in ljubezen, bi skoraj lahko rekli, da je to idealna družina. Ob sobotah in nedeljah jih je mogoče srečati na kopališču v Ostii. Audrey je videti kot zelo zaljubljena mlada žena, ki vsak teden komaj čaka, da bo preživela dan ali dva z ljubljenim možem. Druge dni pa jo je pogosto videti ob izhodu šole, ki jo obiskuje njen 9-Ietni sin Sean, rojen v zakonu z igralcem Melom Fererjem. Sean je presrečen, da je lahko prišel v Rim, kajti na svojega novega očeta je močno navezan. Pred kratkim je Audrey drugič postala mati. Njen sinček Lu-cca je zdaj star štiri mesece in pravijo, da je s svojimi velikimi, temnimi očmi zelo podoben materi. Sicer vedno zelo elegantna Audrey se večkrat sproščeno igra s svojima otrokoma. Z ruto na glavi in s sandali na nogah je videti čisto drugačna. S Seanom klepetata ure in ure o pomembnih in nepomembnih stvareh — Audrey je namreč žena, ki se vedno zanima za vse, morda je ravno zato tudi zmeraj videti tako mlada. Ko se zvečeri, postane nestrpna, kajti Andrea bi se moral vrniti s klinike. Velikokrat se zgodi, da ga ni — zdravniki namreč ne poznajo ure ... Vedno pa upa, da bo le prišel in da bodo skupaj večerjali. Toliko si imajo povedati... PA ŠE TO: SLOVARČEK NEENAKOSTI - Boj za različne dolžine ženskih oblek je slednjič prinesel koristno neenakost, ki jo ženske v modi zelo ljubijo. Težave pa so nastale s pojmi, zato je neka modna šivilja uvedla slovarček različnih dolžin: makro, ki komaj kaj pokrije in največ pokaže; mini — do sredine beder; normalno — kakšnih pet centimetrov nad kolenom; do kolena — še ravno pokrije koleno; srednje — kakšnih pet centimetrov pod kolenom; midi — do sredine meč in maksi — do gležnja. Pa še naj kdo reče, da ženske zdaj v modi nimajo velike izbire! IZREDNI RINDT! Pred več kot 100.000 gledalci so se najboljši avtomobilski dirkači formule I letos prvič predstavili na dirkališču Hocken-heim, ki je tokrat prevzel vlogo slovitega Nurburgringa v Zah. Nemčiji. Na tem dirkališču, kjer se je pred leti ubil legendami Jim Clark, je na osmi dirki za svetovno prvenstvo že petič zapored triumfiral Avstrijec Jochen Rindt na vozilu lotus 72, ko je po ogorčeni borbi na tej težki progi opravil z vso svetovno elito. V vodstvu so se dalj časa menjavali končni zmagovalec Rindt, Ickx, Brabham, prvi pa je pripeljal čez ciljno črto Rindt pred Brabhamom. Po osmi dirki vodi za svetovno prvenstvo zanesljivo Rindt s 45 točkami, ki se je tako znova primaknil bliže k naslovu svetovnega prvaka. Prihodnja dirka bo na Osterreich-ringu 16. avgusta. Na 6,7 km dolgi progi v Hockenheimu je Rindt v 50 krogih prevozil skupno 339,4 km v času 1:42,03, torej s poprečno hitrostjo 199,4 km na uro. PALME PODELJENE »Zlato palmo« so na 23. mednarodnem festivalu humorja, ki se je ravno končal v italijanskem mestu Bordigheri, dodelili ameriškemu karikaturistu Billu Brewerju iz New Yorka. »Zlata datlja« sta dobila karikaturist Rade Ivanovič in Italijan Dante Pertini. »Srebrna datlja« pa so prisodili drugemu jugosl. predstavniku Slobodanu Miliču in Švicarju Yurku Spaku. Na tem festivalu humorja je sodelovalo 30 držav, med njimi Francija, Japonska, Turčija, Jugoslavija in Sovjetska zveza. »HAIR« PO CELEM SVETU Musieal »Lasje« so videli trije milijoni obiskovalcev. Na newyorškem Broadwayu že tretje leto uprizarjajo musieal »Hair«, predstavo popularnega musicala pa si je ogledalo več kot milijon Američanov. V Londonu predvajajo isti musieal nekako leto dni, predstave si je ogledalo preko 800.000 obiskovalcev. Ta musieal uspešno izvajajo tudi v zahodnem Berlinu, v Koben-havnu, Amsterdamu, v Hamburgu, Stockholmu, pri nas na Dunaju v »Stadthalle« in drugod. Statistike povedo, da je do maja videlo musieal »Hair« preko tri milijone obiskovalcev. Verjetno gre za enega naj- OGLAS ZA MLADE IN STARE REVMATIKE Ker nam primanjkuje ustreznih tehničnih sredstev za dolgoročnejše napovedovanje vremena, honorarno takoj zaposlimo več oseb, ki imajo revmo ali kurja očesa. Ponudbe pošljite pod šifro »Dober zaslužek« in stalna zaposlitev na naslov Meteorološki zavod uspešnejših uiusicalov, kar jih je bilo izvajanih zadnja leta tudi zunaj Združenih držav Amerike. Na Dunaju so 1. avgusta slovesno uprizorili stotič ta uspešni musieal. VValter Scott — Vladimir Levstik: I Ivanhoe 1 23 mmmB »Ako ohranitev pradedne slave ne zahteva drugega kakor to, da je mož moder na zboru in hraber v dejanju,« je rekla lady Rowena, ki je bila navzoča, »da je najdrznejši med drznimi m najvljudnejši med vljudnimi, potem ne vem, kdo naj bi ga prekašal razen njegovega očeta.« »Molčite, lady Rovvena! To je edina stvar, o kateri hočem slišati vaše besede. Napravite se za prinčevo gostijo; povabili so nas z neobičajno vljudnostjo in častjo, kakršno so ošabni Normani redko izkazovali našemu rodu, odkar nas je doletela nesreča pri Hastingsu. Namenil sem se, da pojdem tja, pa bodi le zato, da pokažem normanskim oholežam, kako malo gane Sasa usoda njegovega sinu, čeprav je porazil njihove najhrabrejše borce.« »A jaz sem se namenila, da ne pojdem tja,« je rekla Rowena; »in pazite, prosim vas, da vam ne prištejejo tega, kar smatrate sami za stanovitnost in 'pogum, v okrutnost in trdosrčnost.« »Pa ostani doma, nehvaležna lady,« je odvrnil Cedric; »trdosrčna si, ker žrtvuješ blagor zatiranega naroda jalovemu in nedovoljenemu nagnjenju. Brez tebe poiščem plemenitega Athelstana, da se odpraviva na gostijo Johna Anževinea.« In res je šel na gostijo; najvažnejše, kar se je tam zgodilo, smo že omenili. Takoj po svoji vrnitvi z gradu sta saška thana z vsem svojim spremstvom zajahala konje. Med truščem, ki je nastal pri tem, je Cedric prvič ustavil oko na ubežniku Gurthu. Plemeniti Sas — videli smo, da se s pojedine ni vrnil ravno v krotkem razpoloženju duha — je čakal le pretveze, da bi izsul nad kom svoj: gnev. »Vrvi!« je zavpil, »vrvi! Oswald, Hundiibert! Malopridna psa! Zakaj ne zvežeta lopova?« Gurthova tovariša se nista upala ugovarjati in sta ga zvezala s povodcem, ki je prvi bil pri rokah. Gurth se ni ustavljal, toda očitajoče je pogledal gospodarja rekoč: »To imam v zahvalo, ker mi je vaša kri dražja od moje lastne.« »Na konje in hajd na pot!« je ukazal Cedric. »Res je že skrajni čas,« je rekel plemeniti Athelstane; »ako ne bomo naglo jahali, nam je častiti opat Waltheoff zaman pripravil večerjo.« Toda potniki so se podvizali in so dospeli v samostan svetega Witholda, preden se je zgodila nesreča. Opat, ki je bil sam starodavnega saškega rodu, je sprejel plemenite Sase z razkošnim in potratnim gostoljubjem svojega plemena; zasedeli so se do pozne, bolje bi rekli do zgodnje ure in tudi zjutraj jim častiti gostitelj ni dal odriniti, dokler se niso pokrepčali z obilnim zaj trkom. Ravno ko so jezdeci zapuščali samostansko dvorišče, se je pripetil dogodek, ki jih je nekoliko vznemiril. Med vsemi evropskimi narodi so bili Sasi najbolj vdani praznovernemu opazovanju preroških znamenj. Normani, ki so bili mešano pleme in razmeroma bolj prosvetljeni od dragih narodov onih dni, so že davno izgubili večino vraž in predsodkov, katere so prinesli njihovi dedje iz Skandinavije, in so se ponašali s svobodnimi nazori o takih stvareh. Ugledni prerok grozečega zla je bil to pot velik in mršav črn pes, ki je sedel pokonci in klavrno zatulil, ko so prihajali skozi vrata prvi jezdeci, takoj nato pa je začel z divjim lajanjem skakati sem ter tja, kakor bi se hotel pridružiti sprevodu. »Ta godba mi ne ugaja, oče Cedric,« je rekel Athelstane, ki je vedno naziva! thana s tem spoštljivim imenom. »Tudi meni ne, ujec,« se je oglasil Wam-ba; »zelo se bojim, da ne bi morali plačevati piskača.« »Po moji pameti,« je rekel Athelstane, ki mu je ostalo izvrstno opatovo pivo v kar najugodnejšem spominu, »po moji pameti bi bilo najbolje, da se vrnemo in ostanemo pri opatu do popoldne. Kogar sreča menih, zajec ali tuleč pes, tistemu pot ne obeta dobrega, dokler se vnovič ne naje.« »Naprej!« je nestrpno vzkliknil Cedric; »dan nam je itak že prekratek. Za mrcino pa vem, da je pes ubeglega sužnja Gurtha, potepenec in malopridnež kakor njegov gospodar.« Ves nejevoljen nad novim napotjem je pri teh besedah vstal v stremenih in vrgel svoje kopje v ubogega Famgsa — zakaj pes je bil v resnici Fangs, ki je sledil gospodarju na njegovem prepovedanem izletu, a ga je tukaj izgubil in je zdaj po svoje izražal veselje nad njegovim prihodom. Kopje je ranilo žival na plečetu in toliko da je ni pribilo k tlom; Fangs je tuleč pobegnil izpred obličja srditega thana. Trpkost je zalila Gurthu srce; nameravano ubojstvo njegovega zvestega tovariša ga je zadelo dosti globlje od trde krutosti, s katero je bil sam sprejet. »Prosim te,« se je obrnil k Wambu, ki se je previdno umaknil med spremstvo, da ne bi postal žrtev gospodarjeve slabe volje, »stori mi prijaznost in obriši mi s koncem svojega plašča oči; prah me skeli, a ne morem si pomagati, ker mi branijo vezi.« Wamba imu je storil naprošeno uslugo. Nekaj časa sta jahala vštric. Gurth je izpr-va mrko molčal, a kmalu so mu prekipela čustva. »Prijatelj Wamlba,« je dejal, »izmed vseh, ki so tako nori, da služijo' Cedricu, si ti edini dovolj spreten, da mu umeš ugajati s svojo norostjo. Pojdi tedaj k njemu in reci, da mu Gurth noče več služiti, ne iz ljubezni ne iz strahu. Naj mi odrobi glavo, naj me odere, naj me zakuje v že-lezje, ako hoče — z ničimer me več ne prisili, da bi ga ljubil ali poslušal. Pojdi k njemu in povej, da se Gurth Beovvulfovič odreče njegove službe.« »Bogme,« je rekel Wam,ba, »tako brezumnega naročila ti ne opravim, akoravno sem norec. Cedric ima za pasom še eno metalno kopje in znano ti je, da ne vrže vedno zaman.« »Malo mi je mar, kdaj ga nameri name,« je odvrnil Gurth. »Včeraj je zapustil mojega mladega gospodarja VVilfreda, ki je ležal v krvi. Danes je hotel ubiti pred mojimi očmi edino živo bitje razen nesrečnega viteza, ki mi je kdaj pokazal prijaznost. Tako mi svetega Edmunda, svetega Dunstana, svetega Witholda, svetega Edvvarda Spozna-valca in vseh ostalih saških svetnikov v koledarju,« (zakaj Cedric se ni zaklinjal na nikogar, kdor ni bil saškega pokolenja, in vsa njegova družina ga je posnemala v omejeni pobožnosti), »tega mu ne odpustim nikoli!« »Nu,« je dejal burkač, 'ki je bil vajen opravljati posel miritelja, »po mojih mislih Cedric pač ni nameraval storiti Fangsu žalega, ampak ga je hotel le ostrašiti. Saj si nemara videl, da se je vzdignil v stremenih, kakor bi hotel vreči kopje preko cilja; in tako bi tudi storil, da ni Fangs prav tisti mah poskočil in izkupil praske, ki se jo zavežem ozdraviti s kapljico smolenjaka.« »Če bi to verjel,« je rekel Gurth, — »če bi mogel vsaj misliti, da je mogoče — a ne! Videl sem, da je bilo kopje dobro namerjeno, in slišal sem, ko je zažvižgalo po zraku z vso besno zlobo, ki je navdajala metalca; še ko se je zasadilo' v tla, je trepetalo, kakor bi mu bilo žal, da ni pogodilo cilja-Tako mi prašiča, ki je drag svetemu Antonu, odpovem se mu!« Pri teh besedah se je ogorčeni svinjar iz-nova pogreznil v svoj mračni molk in vse burkačevo prizadevanje, da bi ga zdramii iz njega, je bilo poslej zaman. Cedric in Athelstane, voditelja krdela, sta se tačas razgovarjala o položaju dežele, o nesoglasjih v kraljevski rodbini, o sporih IVAN MATIČIČ: Hišni 'Pri hišah, ki stoje na samem, imajo navadno psa 'čuvaja, ki varuje dom in družino pred vlomilci in roparji. Le kaj, bi bilo, če Ibi ne bilo pri hiši dobrega varuha, (ki vise noči bedi in pazi! Njegov tenki sluh zasliši najmanjši šum in pritajene stopinje iz precejšnje daljave. Njegove ostre oči prodirajo skoizi globoko temo, njegov ostri voh ovoha nevarnost že na daleč. Sluh, vid, voh — vse troje je odlično in neo-bhodno za čuvaja. Če bi ga ne bilo, bi -mnogi hiši in družini večkrat trda predla. Pri, neki samotni hiši so imeli izredno čuječega psa varuha, zato pa zelo redke vlome. Dober varuh je zelo 'potreben, a Pomisliti je treba, da so zlikovci in tatovi same prebrisane glave, ki čuvaja prelisičijo In ga speljejo na led ali se vtihotapijo v hišo čuvaju za hrbtom. No, poglejmo, kako so skušali tatovi tega čuječega varuha prelisičiti. Neke temne noči se prihuljeno približata hišni ograji dve temni senci. Pes čuvaj dvigne ušesa in napne pogled v temino, a ne zalaja ni ti ne zarenči. Zakaj ne? Pes začuti, da se bližajo sence temnih naklepov, zato se potuhne in čaka. Se primeri. da gredo ponoči mimo ljudje, ki se glasno 'pogovarjajo, tedaj se čuvaj prav nič ne zmeni, ne dvigne niti glave, iker ve, da taki ljudje niso nevarni. Zdaj je pa nekaj drugega: -pes napne vid in sluh, da ga kdo ne prevara. Temni senci si nekaj prišepetavata, česar $eve ne more razumeti, ve pa prav dobro, da je v tem prišepetavanju nekaj zahrbtnega. Kljub temu se čuvaj -ne izda ne z renčanjem ne z laježem. Vidi pa, kako se senci odločita druga od druge. Ena se plazi rzpred ospredja ograje tja zad za- hišo, kjer so hlevi. Druga senca je ostala spredaj, kjer Pes napeto sledi slehernemu njenemu gibu, hkrati pa sledi z ostrim pogledom t-udi oni drugi senci, ki se -plazi tja v ozadje. Čuvaj še ne nastopi, ker si še ni na jasnem, kako ga nameravata zlikovca prevarati. Tu stoji -blizu hišnega praga in čaka, kateri vlomilec bo bolj nevaren hiši, (kako bo vlomil noter ta, kako oni. Ta sprednji vlomilec vrže prek ograje psu konec klobase. Toda pes se zanjo ne zmeni. Nato skuša odpreti ograjna vrata, a so zaklenje- čuvaj na. Nato se spenja na ograjo, kakor da jo hoče preskočiti. Skozi to- slepomišenje čuvaj ugane, da ta vlomilec ni nevaren, ker tu ne bo mogel nič opraviti, saj so tudi vežna vrata zaklenjena. Zato -mirno pusti zlikovca, da -se tu vpričo obeša na ograjo, hoteč s tem čuvaja samo varati in motiti. Pač pa čuvaj z drugim očesom nenehno sledi onemu drugemu vlomilcu, ki že odpira tam velika ograjna vrata, ki so za vozove in živino. Tam je nevarno, tam! Vendar -čuvaj še zmeraj ne nastopi, počakati hoče, kako se bo stvar razvijala tam zadaj. Glede tega vlomilca tu spredaj si je čuvaj že na jasnem, da ta vlomilec ni nevaren, temveč se le na videz spenja tu na ograjo, da slepi čuvaja in s tem razbremenjuje svo- jega pajdaša, ki izvršuje po načrtu glavni delež vloma in ropa. A pes čuvaj je tu zelo važna zadeva, zato ga je treba zadrževati in motiti. Oni drugi vlomilec že odpahujie zapahe hlevnih vrat, -že odpira hlevna vrata. Ta pajdaš tu spredaj je zelo zadovoljen, ker vse kaže, da se jima bo načrt sijajno posrečil: dva lepa vola 'bosta odgnala iz hleva in ju do jutranje zore sijajno prodala. Krasen plen ju čaka! Edina sreča, da se pusti ta zaspani pes tako prelisičiti. Je zelo slab čuvaj,, neumen in len, ne ljubi se mu niti pograbiti klobase. Oh, kar prav, jutri, pri- neseta vlomilca kar celo klobaso, ki pa ne bo zastrupljena kakor je ta, ki mu jo je vrgel noter. Jutri mu jo vržeta čez ograjo, saj jo j,e pošteno zaslužil s svojim dremanjem. Tako si misli postopač tu spredaj na ograji, ki iz drugim očesom tudi- napeto oprezuje za svojim pajdašem tam na om strani. Je že izginil v hlev in že odve-zuje voli. Zdaj, zdaj ju bo odgnal iz hleva, nato še skozi, ograjna vrata — in oba nepridiprava bosta srdč-na gnala krasen plen v temo-. Čuvaj bo pa lepo naprej dremal. Ne boš -kaše pihal, -čuvaj, nekaj pihne m jo usimodi proti hlevu. Ta -pa t-udi olb zunanji, strani ograje teče tja, da jima neumna žival ne prekriža načrta in ne prepreči odgo.na lepega plena. Pes čuvaj se pojavi na hlevnih vratih, -kjer strahovito -zatuli kot zver, nato -se vrže noter nad roparja. Ta od iznenadenja in strahu obstane, ko ravno peha vola od jasli. Čuvaj pa vanj: spne se in ga zgrabi za roko, nato se skloni in mu ogrizne nogo. Vtem prihiti -noter drugi pajdaš s polenom v roki, da bi, psa odgnal ali -pobil. Toda pes ga prehiti, ga ugrizne v roko, -da ta pri priči izpusti poleno. Razbojnika uvidita, da ne bo mogoče odgnati plena, zato kratko malo Zbežita ven; -oba oklana bežita, bežita v temo, a besni čuvaj ju še preko ograje spremlja z močnim lajanjem. Pribite gospodar im sinovi, ki jih je prebudil čuvajev lajež. Ko uvidijo, kaj bi sc lahko zgodilo, se -sklonijo in zvestega čuvaja pohvalijo iin pobožajo. Zares hudoben človek Gospod Jezus in njegov apostol sveti Peter sta nekoč potovala po neki deželi; morda je bila naša, morda ne. Povsod sta srečavala bolj ali manj hudobne ljudi. Na njivi ob poti j,e surov hlapec pretepal vo-liča, ki ni mogel pretegniti voza. »Kako je vendar hudoben!« se je hudoval sveti Peter. »Ni toliko hudoben, le surov je. Počakaj, Peter, v bližnji vasi ti bom pokazal zares hudobnega človeka,« mu j-e odgovoril Gospod. Sveta popotnika prideta v -bližnjo vas. Ustavita se pred najlepšo hišo sredi vasi. Pred njo se prepirata in preklinjata dva moža, prvi suh in dolg, drugi pritličen in debelušen. Oba sta bogata trgovca, toda že več let smrtna sovražnika. Drug drugemu ne privoščita sreče in uspeha. Goispod Jezus ju prijazno pozdravi in umiri. Zanima -se za njun posel in zve, da bi rada še več zaslužila. Tedaj pravi dolginu: »Izpolnim ti katerokoli željo pod pogojem, da dobi tvoj sovražnik tukaj še enkrat toliko tega, kar si boš ti želel.« Dolgin premišlja: denar, zlato, zemlja, hiša — vse bi mu prišlo prav, toda njegov nasprotnik bi dobil dvakrat toliko. Tega mu ne privošči, pa četudi sam ničesar ne dobi. Vendar, mogel bi m-u z željo škodovati. In tedaj pravi: »Želim, da me oslepiš na eno oko.. .< »Glej, Peter, to je resnično hudoben človek,« je dejal Gospod žalostno. DARINA KONC Dobra ponudba. — »Tako mlad, pa že kadiš. Rad bi bil tvoj oče, da ...« — Paglavec: »Nič lažjega, moja mati je vdova!« študentovska. — študent je padel pri izpitu. Hotel je svoje starše 'kar se da obzirno -pripraviti na to in je brzojavil domov: »Izpit sijajno prestal. Profesorji navdušeni. Žele, da na vsak način v juliju ponovim.« Pomembno. — Miha je pokopa-l svojo ne posebno prijazno ženo i-n se vrača s pokopališča. Ko stopa zatopljen v svojo žalost po cesti, mu prileti opeka -na glavo. Začudeno pogleda proti nebu in reče: »Jera, kaj si si že gori?« Logika. — Otrok: »Papa, zakaj ne gredo ženske k vojakom?« — Oče: »Ker morajo vojaki ubogati, sinko, ženske pa ne znajo!« ŠIMEN HOKALOV: ^Prelitja Vsa kri mi v žilah je zavrela Me strah pred samim je seboj v vročini tej v samoti tej in divjo pesem je zapela, Usmili, Bog, se nad menoj, kot nikdar prej. v oči mi glej, Li veš, kako je, kadar kri za roki primi me trdd, v senceh bobna Bog, za obe, in se kot čaša opojnosti da ne v vrtinec svoj brezdno ponuja sla? potegne me! Glej, na življenje sem in smrt zapisan tebi; iz boja, prosim ubog in strt, me reši k sebi! in bojih med normanskimi imenitniki in o u'Panju zatiranih Sasov, da se med notra-ujimi nemiri, ki so bili očividno pred dur-uii, osvobode normanskega jarma ali pa ysaj izvojujejo svoji narodnosti ugleden in neodvisen položaj. Pri tem razgovoru je Cedric ves oživel. Obnovljenje narodne svobode je bilo njegovemu srcu svetinja, ka-teri je brez pomišljanja žrtvoval domačo srečo in blagor rodnega sinu. Da bi se pa končal velik prevrat v korist angleških domačinov, je bilo jx>treba, da se združijo med seboj in nastopijo pod obče priznanim voditeljem. Zahteva, da bodi ta pogla-Var iz krvi saških kraljev, ni bila zgolj samoumevna nujnost, ampak tudi svečana zahteva vseh, katerim je Cedric zaupal svoje skrite nade in načrte. Athelstane je imel to prednost; in kakor se drugače ni ravno °dlikovaI z duševnimi sposobnostmi in vrlinami, ki bi ga priporočale za voditelja, je bil vendar vsaj stasit in pogumen mož, vešč ra-be orožja in dozdevno voljan poslušati mnenja svetovalcev, ki so bili umnejši od njega. Mimo tega je bil znan po svoji radodarnosti in gostoljubju; tudi za dobrodušneža so ga imeli. Toda naj je -bil Athel-stane še tako poklican stopiti na čelo saške zveze, vendar so mnogi cenili pravico lady Roivenc više od njegove, zakaj njen rod je izhajal iz Alfreda in njen oče je bil glavar, ki je slovel zaradi svoje modrosti, hrabrosti m velikodušja, tako da so tlačeni rojaki še vcdno častili njegov spomin. Da je Cedric hotel, -mu tudi ne bi bilo tezko stopiti na čelo tretje stranke, enako močne, kakor sta bili prvi dve. V na-dome-stilo za Athelstanovo in Rowenino kraljevin pokolenje so ga odlikovali pogum, dejavnost in odločnost, zlasti pa vdana zvestoba do rodoljubne stvari, s katero si je zaslugi pridevek »Sas«; z imenitostjo rodu ga ni Prekašal nihče mimo njegove varovanke in itihelstana. Teh svojstev pa -ni zatemnjeva-a niti najrahlejša -senca sebičnosti; name-st° da Ibi povečal razdvojenost oslabelega naroda z ustanovitvijo svoje lastne stranke, je Cedric v svojih načrtih predvsem stremel za tem, da ibi omožil Roweno z Athel-stan-oim in tako odstranil še dosedanjo neslogo. Temu omiljenemu načrtu se je upiralo vzajemno nagnjenje med Sasovo varovanko in njegovim sinom, ki je -bilo tudi odločilni vzrok, da ga je oče izgnal iz svojega doma. Ta kruti ukrep je narekovalo Cedricu upanje, da se utegne Rowena v Wilfredovi odsotnosti izneveriti svojemu čustvu; a zmotil se je. Njegovo razočaranje je bilo deloma posledica načina, kako je vzgojil varovanko. Cedric, ki je častil spomin kralja Alfreda malone -po -božje, je obdajal edino preostalo potomko velikega vladarja s sjx>-štovainjem, -kakršno so izkazovali tiste dni morda le -malokateri princesi. Rowenina volja je bila skoro vedno zakon za vso družino; sam Cedric se je zdel ponosen, da more igrati vlogo njenega vazala, -prav kakor bi jo hotel storiti vsaj v tem majhnem krogu kraljico. Tako & je navadila ne le ravnanja po svoji volji, ampak tudi samo-držnega oblastovanja; že vzgoja ji je vcepila odpornost, s katero je zdaj zavračala vsak poizkus, nadzorovati njena čustva ali omožiti jo zoper nagnjenje njenega srca, in branila svojo neodvisnost v stvari, v kakršnih so celo že-nske, ki jih že od malega naučiš poslušnosti in pokornosti, često pri-pravljene zanikati oblast roditeljev i-n varuhov. Kar je živo čutila, je tudi smelo jxi-vedala; in Cedric, ki se ni mogel otresti svoje obzirnosti do njenih mnenj, ni vedel kod ne kam, da bi uveljavil svojo je-robsko oblast. Zaman jo je izkušal premamiti z obetanjem umišljenega prestola. Njegov načrt, kolikor je zadeval Roweno, se njeni trezni pameti ni zdel izvedljiv, še manj pa zapeljiv. Namesto da bi tajila svojo že kdaj priznano simpatijo do Wilfreda Ivanhoeskega, je izjavila, da rajši pobegne v samostan, kakor da bi se odrekla izvoljenemu vitezu in delila prestol z Athelstanom, 'katerega je zaničevala že prej, zdaj pa ga je začenjala prav mrziti, ker je morala trpeti zaradi -njega toliko zla. Vkljub temu je Cedric, ki ni imel bogve kako laskavega mnenja o ženski stanovitnosti, jx>izkušal vsa sredstva, da hi dosegel nameravano ženitev, meneč, da -si pridohi s tem važno zaslugo za saško stvar. Po pravici je smatral, da je zadan z romantičnim in nenadejanim sinovim nastopom na ash-byjs-kem borišču -njegovim upom smrtni udar. Očetovska ljubezen je res za trenutek premagala -ponos in domoljubje; toda obe čustvi sta se vrnili s podvojeno močjo in pod njiju združenim pritiskom se je zdaj nagibal k temu, da bi odločilno nastopil za Athelstanovo ženitev z Roweno in hkrati pospešil vse ostale ukrepe, ki so se mu zdeli jmtre-bni za obnovljenje saške neodvisnosti. V ta namen je obdeloval Athelstana, čeprav se je na tihem vsak trenutek kesal, da je vrinil »to latvico- posnetega mleka« v tako častno podjetje. Athelstane je bil dokaj ničemuren in je rad poslušal, ako so mu ščegetali ušesa z besedovanjem o njegovem visokem rodu in dedni pravici do prestola in zvestobe; ali njegovo malenkostno samoljubje se je zadovoljevalo s tem, da je sprejemal take poklonitve od svoje neposredne okolice in od Sasov, ki -so prihajali k njemu. Dovolj pogumen, da se je umel postaviti nevarnosti v bran, je vendar -mrzil trud, da bi jo hodil iskat; in dasi je pritrjeval Cedricovim splošnim načelom glede saških pravic do neodvisnosti in se je dal še laže uveriti o tem, da je poklican vladati ljudstvu, kadar doseže svobodo, je vendar že postal »Athelstane Oklevač«, počasnež brez odločnosti in -podjetnosti, kakor hitro si -mu izpregovoril o sredstvih, s katerimi 'bi ibilo treba uveljaviti te pravice. Vroče in strastno Cedricovo prigovarjanje je zaleglo njegovemu malomarnemu značaju prav toliko kakor žareče krogle, ako padajo v vodo, kjer napravijo resda nekaj hrupa in dima, zato pa tudi takoj ugasnejo. Ko se je Cedric -naveličal tega posla, ki bi ga mogli primerjati z izpodbadanjem upehane kljuse ali kovanjem mrzlega železa, in se je lotil svoje varovanke Rowene, mu je pripravil razgovor z njo še manj zadoščenja. Njegova prisotnost je zmotila gospodično in njeno omiljeno spremljevalko v jDomenku o Wilfredovi hrabrosti im usodi; in Elgitiha je takoj maščevala Roweno nn sebe -s tem, da je napeljala besedo na Athelstanov poraz na borišču; to je bila naj-neprijetnejša pesem :za Cedricovo uho. In tako je bila današnja pot svojeglavemu Sasu polna vsakovrstne žalosti in nejevolje; obilokrat je na tihem -preklel turnir, princa, ki ga je priredil, in svojo lastno pamet, da se je dal zvabiti nanj. Opoldne -so se ustavili potniki na Athel-stanovo- prigovarjanje pokraj studenca v gozdni senci, da bi privoščili konjem oddiha in zaužili -nekaj hrane, s katero jim je gostoljubni opat natovoril mezga. O-bed je trajal dokaj dolgo; in vse te razne zamude so jim vzele up, da dospejo v Rotheroood, ne da bi jahali vso noč. Ta misel je bila vzrok, da so po-slej z večjo naglico nadaljevali pot. DEVETNAJSTO POGLAVJE Potniki so zdaj prispeli do gozdne pokrajine in so bili na tem, da se spuste v njena zatišja, po katerih so gospodarile tiste dni tako mnogoštevilne čete hajdukov, da so jih splošno smatrali za nevarne. Vendar pa se Cedric in Athelstane vzlic pozni uri nista bala teh razbojnikov, ker sta imela za spremstvo deset hlapcev, ne vštevši jetnika Gurtha in burkača Wamba. Mimo tega se na poti po lesovih nista zanašala samo na svoj pogum, ampak tudi na stan in pokolenje. — Hajduške družine, ki so jih strogi gozdni zakoni primorali k temu obupnemu jrotepuštvu, so povečini sestajale iz kmetov in svobodnjakov saškega rodu in splošno mnenje je bilo, da prizanašajo življenju in imetju svojih rojakov. (Dalje prihodnjič) zur KARNTNER MESSE besuchen Sie uns auioh heuer wieder in der Me$$e-Stadthalle, 1. Stoik • Fachmannische, unverbindliche Beratung e durch unser geschultes Personal • und eigenen Inncnarchitekten • Lieferung £rei Haus! GROSSE MUSTERRING MOBELSCHAU „Wohnen in der Welt von heute" Ktichen — Schlafzimmer — Wohnzimmer — Polstermobel International auserlesenes Programm KfiRNTBtS MODEBNSTES MOBEL- UND AUSSTATTUNGSHAUS IBSIEfiRIHG-MOE* 9300 ST. Vi IT /61.' BAH N HO F STR AS S E 19 • TELEFON 2208 UND ZWEICrBETRIEB FRIESACH, NEUMARKTER STR. — TEL. 493 PROMET LETA 2000 Zdi se, da bodo nastopile največje spremembe pri komunikacijah in telekomuni-cijah. Te bodo imele močan vpliv na pogoje ekonomske aktivnosti, na izbiro prebivališča in na življenje prebivalstva. Ponovno se bo spremenila slika sveta. Vozila brez koles Pri vseh vrstah prometa se bo občutno .povečala hitrost: v zračnem prometu zaradi reaktivnih aparatov in morda raket za potniški promet, v kopenskem in vodnem prometu zaradi vozil, ki se bodo gibala na zračni blazini brez dotika tal. Vozila 'brez koles bodo dejansko amfibijski stroji, ki se bodo lahko gibali nad tlemi in mad vodo pod pritiskom 0,2 atmosfere in 40 cm visoko. Preprosto niveli-rana in označena proga bo zamenjala drage asfaltirane a-vto ceste. Ti stroji pa bodo komaj lahko prosto preletavali afriške puščave in ameriške savane. Navpičnega vzletanja in pristajanja ne bodo uporabljali le heliokoipterji, temveč tudi velika potniška in tovorna letala. Na ploščadi v mestnih središčih se bodo redno spuščali aerobusi, ki bodo prevažali delavce in uslužbence do njihovih delovnih mest. Helikopter na strehi Zračni prevozi posameznikov bodo postali vsakdanost. Mali aparati ne bodo poznali problema gneče v prometu, zvečer bodo parkirani ma hišnih strehah poleg televizijske antene. Ob takih perspektivah je dvomljivo, ali bo število' avtomobilov naraščalo z današnjim 'tempom. Upamo lahkot, da Ise bo zmanjšalo število avtomobilskih nesreč, ki znaša sedaj samo v Franciji kakih deset tisoč mrtvih in dvesto tisoč poškodovanih na leto. Razvoj avto ceste namreč ne rešuje tega problema. Tako j.e v Nemčiji, ki ima tri tisoč kilometrov avto cest, pokol še večji: petnajst tisoč mrtvih in štiristo tisoč poškodovanih letno. Konec avtomobilskega kulta V prihodnosti človek ne bo občutil potrebe po lastnem vozilu. Izposojal si jih bo lahko in, namesto da bi imel svoje vozilo, bo lahko uporabljal katerakoli vozilo. Za vaš dom vse iz ene roke Tvrdka E2 KOTMARA VES - K5TTMANNSDORF tel. 0 42 22 - 7911 17 WOLFSBERG, tel. 0 43 52 - 29 91 Veletrgovina za gradbeni material: cement, apno, heraklit, etemit i. dr.; veletrgovina z že-lezjem, hišne in kuhinjske naprave, material za inštalacije. Betonsko podjetje: izdeluje vse betonske izdelke, čistilne vodne naprave, ureditev ponikovalnih jam; LEGA-izdelki. Trgovina z oddelkom za ploščice (Fliesenabteilung). Obiščite najlepšo razstavo ploščic v Avstriji v Wolfsbergu. Dostavljamo tudi v sobotah. Informacije dobite v vseh zadevah v Kotmari vesi ali pa v kVolfsbergu. Ekonomske in psihološke posledice te evolucije bodo ogromne. Znatno se 'bodo spremenili odnosi med mesti, področji, državami. čas bo uničil prostor. Spremenila se bo miselnost, da se ukvarjajo ljudje z nekim delom na nekem mestu. Avto ine bo več predmet smešnega kulta, kot je to danes. Bo samo to, kar je: prevozno sredstvo, sestavljeno iz šasije in motorja., v službi človeka. Revolucija elektronskih možganov Elektronski računalnik v današnjem času lahko registrira, uredi iin klasificira v nelkaj minutah toliko podatkov, da to daleč presega sposobnost človeškega uma. Prav tako te podatke ;poveže, uvrsti in naredi izbor med njimi. Računalnik lahko v delčku sekunde izvede toliko matematičnih operacij, kot bi jih matematik v štiridesetih iletih življenja. Že danes je mogoče povezati vsako pisarno po lastni centrali s centralnim strojem za spomin in menjati z njo vprašanje in odgovore v ritmu deset tisoč simultanih komunikacij,, ki imajo svetlobno hitrost. Lokacija tovarn, družbenih in ekonomskih centrov ne bo pomembna,, ker bo možno voditi delo na daljavo. Položaj dežele v svetovnem gospodarstvu bo v bodočnosti odvisen od gostote njene sodobne informacij sike mreže, od števila raziskovalcev in .podjetij, iki bodo jpovezana s centralnimi »možgani«. Philiippe Lemour Iz »Večera« PO SVETU PO SVETU PO SVETU PO SVETU PO SVETU PO SVETU PO SVETU SOVJETSKE LADJE V SREDOZEMLJU Iz Neaplja so uradno sporočili, da ima Sovjetska zveza v vodah Sredozemskega morja 35 ladij in 8 do 12 podmornic. Pred nekaj dnevi je bila v Sredozemskem morju tudi nosilka helikopterjev »Moskva«, ki pa je v ponedeljek plula skozi Bospor v Črno morje. PAS, PROST SOVJETSKIH RAKET Združene države so začrtale pas, in sicer 20 milj zahodno od Sueškega prekopa, v katerem naj bi ne bilo oporišč za sovjetske rakete. Predstavnik zunanjega ministrstva je načrt izročil sovjetskemu veleposlaniku Dobrininu. Rusi so pokazali dobro voljo, ter bodo predlog temeljito proučili. SPORAZUM ZDA—ŠPANIJA Ameriški državni departma je sporočil, da bosta državni sekretar William Rogers in španski zunanji minister Gregorio Lo-pez Bravo (podpisala jutri v Washingtonu sporazum, ki obnavlja za nadaljnjih pet let koncesijo treh ameriških baz na španskih tleh, in sicer v Torrejonu, Saragozi in Roti. AMERIŠKI VDORI TUDI V LAOS Ameriški vojaki v Južnem Vietnamu so že večkrat prekoračili laoško mejo ter se na laoškem ozemlju 'borili proti »severnoviet-namskim četam«. To je povedal ameriški Obrambni sekretar Melvin Laird na seji neke komisije predstavniške zbornice. Šef Pentagona je dejal, da niso vdori na laoško ozemlje 'pomenili kršitve omejitev v delovanju ameriških čet v Indokini, ki jih je določil kongres, ker je šlo za akcije, katerih namen je bil »zaščititi življenje Američanov v južnem Vietnamu«. Glede ameriške intervencije v Kambodži je Laird povedal, da je tovrstno operacijo pripravil že pred štirimi leti tedanji vrhovni poveljnik sil ZDA v Vietnamu general Westmoreland, da pa načrta takrat niso izvedli »iz političnih razlogov«. ZAHTEVA PO PREPOVEDI UPORABE ATOMSKE BOMBE V Tokiu se je pretekli teden končala tridnevna mednarodna konferenca proti atomski in hidrogenski bombi. Poleg poziva, naj se prepove uporaba tega super orožja, so sprejeli tudi resolucijo, s katerimi pozivajo svetovno javnost, naj okrepi prizadevanje za pomoč in podporo narodom Vietnama, Laosa in Kambodže. Konference v Tokiu se je udeležilo okoli 10.000 ljudi, med njimi tudi delegati iz 55 držav. OBLETNICA HIROŠIME Hirošima je 6. avgusta počastila spomin na žrtve prve atomske bombe, ki je pred 25 leti, ko je človek prvič uporabil to najstrahotnejše orožje, povzročila v tem mestu grozljivo agonijo. Več kot 20.000 oseb se je ob 8.15 zbralo v Parku miru. Ob tej uri je pred 25-timi leti ameriško letalo »B-29« odvrglo bombo, ki je prinesla Hirošimi smrt in razdejanje. Japonci ocenjujejo, da je takrat umrlo okrog 200.000 ljudi ali skoraj polovica meščanov. Hirošima je takrat imela okrog 450.000 prebivalcev. RASNI NEMIRI V ZDA V ameriškem mestu Limi v državi Ohio so izbruhnili rasni nemiri. Policija in de-montranti so se spopadli z orožjem. Policija je eno črnko ubila, več oseb pa je bilo ranjenih. URUGVAJSKA VLADA NE BO IZPUSTILA JETNIKOV Urugvajska vlada je dokončno zavrnila zahtevo ugrabiteljev brazilskega konzula Diasa Gomida in uslužbenca ameriškega veleposlaništva Dana Mitriona, naj bi izpustila 150 političnih jetnikov. Ta »psihološka« vojna traja od prejšnjega petka, ko sta bila diplomata ugrabljena. Ta sklep je v skladu s stališčem šefa dr- žave Pacheca Areca, ki je rekel, da se z gverilci ne bi pogajal, tudi če bi šlo za življenje njegovega lastnega sina. V uradnem sporočilu je vlada hkrati izjavila, da naj »vsi funkcionarji na izvršilnih položajih odstopijo, če se z vladnim sklepom ne strinjajo«. GENERALOVO LETALO IZGINILO 6. avgusta je izginilo vojaško letalo, s katerim se je v Saigon peljal general Nguyen Van Thieu, novi poveljnik saigonskih sil v severnem delu Južnega Vietnama. Thieu je bil imenovan za .poveljnika posebnih čet v severnem delu Južnega Vietnama prejšnji teden. Na severno vietnamsko hribovsko vas Hong Lap v bližini demilitariziranega pasu so ameriški bombniki »B-52« prejšnji mesec odvrgli 12.900 bomb in ga do kraja porušili. VEČJI VOJAŠKI PRORAČUN JAPONSKE V prihodnjem proračunskem letu, ki se bo začelo L aprila, bodo japonski Obrambni stroški deseti po velikosti na svetu. Predvideno je, da bo proračun za obrambo v prihodnjem letu povečan za 18 odstotkov, tako da bo znašal skoraj milijardo 864 milijonov dolarjev. JAPONSKA EXPO Od 15. marca si je ogledalo svetovno razstavo »Expo 70« v Osaki nad 40 milijonov ljudi. Organizatorji pričakujejo do sredine septembra skupno 55 milijonov obiskovalcev. INVAZIJA NEMŠKIH TURISTOV Na avstrijskih prometnih žilah, ki potekajo med nemško-avstrijisko in avstrijsko-jugoslovansko mejo, so prejšnji teden zabeležili v 24 urah največji avtomobilski promet. Samo iz Zaihodne Nemčije se je v zadnjih dveh dneh pomikalo proti, jugu okoli 800 tisoč avtomobilov. Na mejnih prehodih v Avstrijo in Jugoslavijo je vladala ne-popisna gneča. Kolona avtomobilov se je raztezala včasih tudi po 12 kilometrov. Tak promet je menda povzročil začetek kolektivnih dopustov v velikih zahodnonemških tovarnah. ZUuchu LESNO POSREDNIŠTVO - UVOZ - IZVOZ 9640 KOTSCHACH - AUSTRIA Tel. 0 47 15 — 446 in 482. Telegram: Holzthurner Kotschach Telex: 048/152 ■ Zelo dobra potrošniška mreža na evropskem prometnem tržišču ■ Povezava z vso avstrijsko lesno industrijo in lesnim trgom ■ Dobre zveze z inozemskimi firmami T/lds tednik Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. - Telefon uprave 82-6-69. - Telefon uredništva in oglasnega oddelka 84-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10.- šil., letno 100.- šil. Za Italijo 3400.- lir, za Nemčijo 24.- DM, za Francijo 30,- ffr., za Belgijo 300,- bfr., za Švico 25.- šfr., za Anglijo f. sterl., za Jugoslavijo 60.- N. din, za USA in ostale države 7.- dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev - Odgovorni urednik: Jan* 3,— f. sterl., za Jugoslavijo 60.— N. din, za USA in ostale države 7. ——j-. — ---------- —— Tolmajer, Radiše, p Žrelec. - Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26. Romunija na Celovškem velesejmu Romunija razstavlja svoje pohištvo (posebno stilno pohištvo »Bucara«) na naj večjem razstavišču v veliki hali. Na prvi dan sejma je prišel na obisk tudi zastopnik ministra za lesno trgovstvo, dipl. ing. Gheor-ge Lazar. Glede celovškega sejma se je izrazil le-ta nadvse pozitivno, ker je našel tu najboljše možnosti za stike z drugimi strokovnjaki. Ob tej priliki je nakazal razne variante kooperacije z avstrijskimi tvrdkami. Romunski izvoz blaga v zahodne države (kot Avstrija, Belgija, Francija, Nizozemska, Švica, švedska, Velika Britanija, ZNR in ZDA) dosega na leto 60 mil. dolarjev, od katerih spada na izdelke lesne industrije Avstrijo (doslej znaša kontingent le 150.000 10 mil. dol. Doslej je uvažala Avstrija iz dolarjev) ter napovedal še močnejšo ude- Romunije pretežno surovino za lesno in pa- ležbo Romunije na drugoletnem lesnem pirno industrijo. Zato je izjavil minister sejmu v Celovcu, željo po povečanju romunskega izvoza v EGS (EWG) si zvišuje proračun Evropska gospodarska skupnost 'bo pro- EGS. Naj večji del skupnega denarja, okrog račun za prihodnje leto povečala za pol 3,5 milijona dolarjev, bodo porabili za fi- milijarde dolarjev, tako da bo v celoti zna- nanciranje skupne kmetijske politike, se šal 3,8 milijarde dolarjev. S temi proračun- pravi za subvencioniranje pridelkov, katerimi sredstvi bodo financirali kmetijske in rib proizvodna cena je dosti višja od obi- druge skupne programe v šestih državah čajnih svetovnih cen. Visok obisk na romunski razstavi pohištva: ministra dipl. ing. Gheorgheja Lazarja (v sredini slike) informirata o Avstrijskem lesnem sejmu podjetnika Moldivan (desno) in Wiesel (levo). Itaiaeiska udeležba na Celosikem velesejmu Tudi letos, to je že sedmič zapovrstjo, je Furlanija-Julijska krajina uradno navzoča na Celovškem velesejmu, ki je že 19. te vrste. Dežela ima sedaj na njem stalni paviljon, ki ga lahko uporabljajo gospodarstveniki te pokrajine za organsko in izbirno razstavo. Letos se je dežela predstavila v Celovcu iz gradbenim materialom, in sicer s posebnim poudarkom na marmor. Gre za temo, povezano z drugimi mednarodnimi dnevi za marmor, ki so bili na letošnjem tržaškem velesejmu. Pod okriljem deželne uprave je bilo namreč v Trstu takrat mednarodno srečanje, pri čemer so organizirali tudi ogled krajev, kjer lomijo marmor. Takrat so gospodarstveniki, ki se ukvarjajo z marmorjem, navezali koristne stike z avstrijskimi gospodarstveniki, ki se ukvarjajo s to panogo. V deželnem paviljonu v Celovcu razstavljajo keramiko za oblogo sten, ploščice za pode, stuk, firnež, razne vrste marmorja, parkete in razne druge gradbene proizvode. Gre za polizdelke in za končne izdelke, ki so zelo cenjeni na avstrijskem tržišču. Za časa razstave priredi deželna uprava Furlanije-Julijske krajine vrsto srečanj in manifestacij. 6. avgusta je ob navzočnosti ministra Weihsa obiskalo velesejem močno odposlanstvo iz dežele, ki ga je vodil odbornik Variseo. Odposlanstvo je imelo številne stike s koroškimi oblastmi in oblastmi drugih dežel, ki so zastopane na velesejmu. Sestanki z gospodarstveniki pa so bili ob dnevu Furlanije-Julijske krajine na velesejmu, ki je bil 10. avgusta. Ob tej priložnosti je imel odbornik Variseo tiskovno konferenco. Dežela je priredila ob tej priliki tudi sprejem. V JUGOSLAVIJI: Hrvaški predlog - zasebni penzioni s 30 ležišči Te dni je prišel iz FIrvaške zanimiv predlog, naj bi v prihodnjih letih, to je do leta 1975, omogočili gradnjo in poslovanje zasebnih penzionov z zmogljivostjo do 30 postelj. Ta kategorija je pri nas, kot poudarjajo člani komiteja za turizem Izvršnega sveta sabora FIrvaške, dokaj zapostavljena, z njeno okrepitvijo pa bi lahko sprejeli presežek turistov na vrhuncu sezone, kar je zelo pomembno za celotni turistični promet. Po predvidevanju planerjev naj bi v letu 1975 samo ta republika razpolagala z več kot 60.000 posteljami v takšnih penzionih, kar bi približalo strukturo naše turistične ponudbe španski m italijanski. V Hrvaški menijo, da bi morali to usmeritev podpreti z zakonskimi predpisi, s kreditno politiko bank ter s spremembami predpisov o deviznih računih. Tako bi namreč širše odprli možnosti tudi našim delavcem v tujini, da investirajo svoje prihranke v gradnje takšnih penzionov in manjših gostinskih objektov. Jugoslovanski turisti v Nemčiji Generalni direktor vladne turistične centrale ZRN Giinter Spa.zier je na tiskovni konferenci v Ljubljani izjavil, da se je povečalo zanimanje Jugoslovanov za potovanja v ZR Nemčijo, odkar smo aprila lani podpisali konzularni sporazum. Tako so lani zabeležili 250.000 prenočevanj potnikov iz naše države, letos pa računajo, da se ibo število nočevanj povečalo za 20 odstotkov. Vladna turistična centrala, ki ji je do' tegai, da 'bi prihajalo več turistov iz Jugo- slavije, je v ta namen izdala propagandno gradivo v slovenščini in srbohrvaščini ter ga razposlala našim turističnim organizacijam in agencijam. Navezala je tudi sodelovanje s turistično-transportnim birojem jugoslovanskih železnic. Glede na veliko zanimanje je treba pričakovati, da 'bo letos prišlo v Jugoslavijo 1,5 milijona turistov iz ZR Nemčije. Centrala bo verjetno v kratkem odprla svojo direkcijo tudi v nalši državi. Take direkcije imajo že v 16 državah. __...: . —*T"T”t..$i"W' rri" 'ti ? BO v r ; >-V 1J \LM ■ 11S -■ Sejemska stojnica podjetja Urbas na koroškem sejmu morete v miru doma najprej odločiti za Vam najbolj ustrezno obliko hleva in raznih hlevskih naprav, dobite na razstavnem prostoru lep in obširen prospekt. Ob prelistavanju tega se boste prepričali o mnogovrstni dejavnosti podjetja Urbas. Istočasno pa imate možnost konfrontacije in informacije o naj-no ve j šib dosežkih modernizacije hlevov tako kravjih kot svinjskih. Podjetje Urbas za Vaše hleve dela načrt z Vami, Vam poskrbi zaželeni material in Vam hlev tudi na novo uredi ter montira. Velik pripomoček pri Vašem delu v hlevu so praktične naprave za odvažanje gnoja, ki naj ustreza posameznim hlevom; praktično urejeni hlevi za rejo prašičev odvzamejo mnogo dela, se lahko čistijo in so vsakemu gospodarju v ponos in veselje, mu olajšajo delo, živali bodo bolj zdrave, a tudi vse delo bo bolj uspešno. Razni podi za hleve, hlevna vrata in mnogo drugih stvari si lahko ogledate brezobvezno na sejmu. Izkušnjo na tem področju ter resno in zadovoljivo postrežbo pričakuje vsak odjemalec. Zato je primemo, da se na razstavnem prostoru podjetja Urbas srečajo naši zainteresirani živinorejci] URBASOVI načrti hlevov za jutri Naša špecializacija v zidavi hlevov je Vaša prednost, je Vaš dobiček Vsak kmet še ne ve, da se najugodneje zida dejavnosti in truda za praktičnost raciona-ih opremi hlev pri domačem podjetju Ur- liziranje in moderniziranje hlevov. Pa tudi-°as v Velikovcu. To podjetje tudi letos raz- z nasveti in strokovnim znanjem Vam bo sta vij a na sejmu. Tam si lahko ogledate del vsak čas zadovoljivo postreženo. Da pa se »SLOVENIJALES" na Avstrijskem lesnem sejmu »Slovenijales Ljubljana” je bil ustanovljen leta 1948 z nalogo, da izvaža lesne izdelke, predvsem pa surovino, žagan in rezan les iz Slovenije oziroma iz Jugoslavije v svet. Nekaj let kasneje so tej dejavnosti priključili tudi prodajo na domačem trgu in je v letu 1953 Slovenijales bilo podjetje za izvoz lesnih izdelkov in prodajo lesnih izdelkov' na notranjem trgu. Po letu 1963 so pristopili k organizaciji zunanjetrgovinske mreže po svetu z nalogo, da povečajo izvoz ne toliko surovin, to se pravi rezanega lesa, temveč bolj končnih izdelkov (npr. pohištva) v razne države Evrope in izven Evrope — predvsem v Severno Ameriko. V letu 1968 so organizirali tudi svojo proizvodnjo in so določene tovarne v Sloveniji in izven nje začele pristopati v koncem Slovenijales; tako so danes v tem sklopu naslednje tovarne: tovarna pohištva v Idriji, v Radomljah, Brežicah, Kočevju, Sori, Medvodah in Rimskih Toplicah ter tovarna vezanih plošč in furnirja v Bosanskem Novem „Lignošper”. Poleg te dejavnosti se ukvarja Slovenijales tudi z uvozom predvsem repromateriala za proizvodnjo pohištva in kar potrebuje lesna stroka v Sloveniji; v zadnjem času pa so pristopili tudi k uvozu hlodovine iz Centralnoafriške republike. Podjetje Slovenijales je ob koncu lanskega leta sklenilo pogodbo z vlado te republike za eksploatacijo eksotične hlodovine na površini ca 400.000 ha. Ta les, ki se izvaža predvsem v Italijo, Zap. Nemčijo, Francijo „Wohnen in der Welf von heute!" ist auch heuer wieder der Slogan auf der Mobel- und Ausstatfungsschau des weit tiber die Grenzen Karntens bekannten Mobel- und Ausstattungshaus Sepp SCHOFFMANN, St. Veit an der Glan und Friesach, anlaBlich der 19. dsterreichischen Holzmesse in Klagenfurt, Messe-Stadthalle, 1. Stock. Wie jedes Jahr, wird auch diesmal wieder das neueste und groBte Erzeugungsprogramm von Musterring-Mobeln gezeigt, das eine solche Austvahl an Kiichen, Wohn- und Schlafzimmem, tvie auch Polstermobeln bietet, daB einem die Walil zur Qual wird. jf)ie Kojen in der Stadtlialle, in der die Fa. Sepp SCHOFFMANN ausstellt, zeigen eine Vielfalt von Wohnprogrammen, die man gesehen haben muB, um sich einen Begriff von der Leistungsfahigkei-t dieser Firma in der neuen FVohngestaltung zu machen. Rustikale Wandverbauungen in allen Holzarten fiir Wohn- und Schlafzimmer sovvie der audi iibcr den Kanal kommende englische Landhausstil, bc-einflussen den modemen Wohnstil unserer Zeit. Im »Reiche der Frau” — die Kiiche — ist die Fa. Sepp SCHOFFMANN, richtungsgebend und zeigt die Intropa-Kuchen in verschiedenen Farbtonen, mit den neuen technischen Errungenscihaften, die jedes Herz der Fran hbher sdilagcn lassen und das Kochen in diiesen Kiichen fiir jede Hausfrau zur Freude wird. Wie aUjahrlich bringt auch heuer tvaeder das Mobelhaus Sepp SCHOFFMANN einen Messe-Sohlager, der preislich und qualitatsmaBig nicht zu schlageu ist, und zwar cin ImpoTt-Schlafzimmcr, in Ahorn/Mahagoni-Polyester, viertiirig, komplett miit Spiegel zum sensationellen Preis von S 6690.—. Fiir den, der einen foesonderen Wohnsbil sucht, bringt das Mobelhaus SCHOFFMANN den engli-schen Landhausstil mit unzahligen Ergiinzungs-mdglichkeitcn, sovvie die rustilkale Rauhleder-Sitz-kamibiination. In Vielfalt vvdrd hier gczeigt, wie Holz, Leder, massirve Stoffe und Farben in jedem Raium richtig zur Wirkung kommen. In einer weiteren Koje prasentiert das bekannte Mobel- und Ausstattungshaus Sepp SCHOFFMANN die modeme Linie: den neuen Mustemingvvand-verbau »Tniamon” in Teak, wahlweise audi in NuB oder Palisander liefcr.bar, die exqu-isiite Sdia-lensitzgamitur in Knautsdilatik gesteppt ,,Uic neue Form”. Es zeigt auch dic Moglichkedt, daB man in Holandijo, bodo te dni začeli izvažati tudi v Jugoslavijo in sicer v luko Koper. V tej luki bodo naredili za les stalno skladišče za eksotično hlodovino in pa tudi lastno proizvodnjo. Lanski proizvodni promet tega podjetja je bil okoli 130,000.000 dolarjev. Je to največje lesno podjetje cele Jugoslavije. Podjetje se ukvarja z vsemi strokami, ki se nanašajo na les, predvsem tudi s pohištvom, ki je lani preseglo 60 % celotnega izvoza podjetja. Ukvarja se tudi s proizvodnjo športnih artiklov (smuči in športni čolni). To podjetje ima dobre odnose z avstrijskim tržiščem, saj nakupi mnogo lesnine na našem avstrijskem trgu, predvsem pri podjetju Leitgeb in Fun-der. Tako tudi smreke, bore in macesne, ki jih je letos nakupilo to podjetje 120.000 m1 v Avstriji. Lani je to podjetje prvič razstavljalo samostojno na Celovškem velesejmu. Prej je Slovenijales razstavljal v jugoslovanskem paviljonu. Zaradi ugodnih možnosti prodaje pohištva v Avstrijo se je podjetje odločilo za večji in samostojen razstavni prostor v hali VI. Tako tudi letos razstavlja Slovenijales pohištva raznih tovarn Slovenije in izven nje. Lanski uspeh je bil zadovoljiv. Kot sosed pa ima to podjetje namen razširiti zunanjetrgovinsko poslovanje in medsebojno zamenjavo blaga. Posebnost letošnje razstave je vrsta novitet, kot na primer soba v rustikalnem slogu, otroška soba »Matjaž”, komadno pohištvo „IsoIa". Cene so ugodne im podjetje rado postreže posamezniku na sejemskem prostoru ali v Ljubljani, v V lžnrarjih. Sohleilflackgruppen ohneweiters zu jedem Holz kom biniercn kann. Fiir die Jugend und alle die sich jung fiihlen, vviird junges Wohnen gezeigt. Das neue Kombi-nationsprogramm „CINDY” vrird in vielfaltigen Typen fiir alle RaumgroBen in Polyester-Lack in vielen Fambtonen und Kombinationen gezeigt. Trotz dieses neuen Stils in Farbe und Form, sowic Muster sind die Jugendzimmer wohnlich und bequem. Seit ihrem Bestehen ist es Verpflichtung der Fa. SCHOFFMANN, die gesamte Ausstattung fiir ein modemes Heim in groBter Auswahl und Vielfalt dem Kunden zu bieten. Neben Mobel werden Tep-piche in orientalischer und moderner Erzeugung, somie Vorhange und die gesamte Ausstattung an Wasche und alles, was in eine Wohnung gehort, was man dort braucht und haben mochte, prašen-tiert. Ein Spezialgebiet der Fa. SCHOFFMANN sind auch die Polstermobel, die jetzt in den modemen Formen und Farben dem Besucher voigefuhrt wer-den. Auch Kleinmobel, die jede Wohnung noch bcndtiigt, zeigt die Fa. SCHOFFMANN in einer besonderen Schau. Jeder Besucher der Karntner Holzmesse tu-t gut daran, die Mobel- und Ausstattungsschau der Fa. Sepp SCHOFFMANN in der Messe-Stadthalle, L Stock, bei seinem Messe-Bummel zu berticksichti-gen. Er wiid dort vom Firmenchef und einem ge-schulten Personal freundlich empfangen und un-verbindlich tiber alle Wohn- und Ausstattungsfra-gen beraten. )• *• Hov pogled v vesolje z največjim radioteleskopom Radioteleskop v Westerborku v nizozemski pokrajini Brente utegne biti astronavtom v veliko pomoč pri merjenju ukrivljenosti vesolja, da bi ugotovili, ali se kje konča, ali je brez konca. Nizozemski raziskovalci so prepričani, da bodo na poti k temu cilju naleteli na ipovsem nove, nepričakovane pojave. Upajo, da bodo z novim pripomočkom zbrali precej gradiva o zgodnji zgodovini vesolja in da bodo prodrli v vesoljsko časovno lestvico. Radioastronomi proučujejo prestrežene signale, ki jim v določenem smislu dovoljujejo pogled v vesolje pred osmimi ali devetimi milijardami let. Iščejo torej velikansko dogajanje v vesolju pred nastankom Zemlje, kajti planeti našega osončja so bržkone stari 1-e kakih pet milijard let. Westerborški radioteleskop, v svetovnem merilu največja astronomska naprava svoje vrste, je sestavljen iz dvanajstih posamičnih parafoolnih zrcal, katerih vsako ima premer 25 metrov. Gradili so ga pet let, vsa reč je stala 20 milijonov goldinarjev. Nestor nizozemske radioastronomije dr. Oort je dejal, da lahko s takšnim pripomočkom registrirajo močne radijske valove velikih zvezdnih kopic blizu roba vesolja. STm m o n ■ naprave rza odstranjevanje žaganja V ENEM LETU JE NARASLA PROIZVODNJA ZA 15% Na Celovškem velesejmu razstavlja tudi strojna tovarna Simmon, podjetje, ki se bavi s tehniko za zrak in toploto ter z napravami za odstranitev prahu, žaganja in podobno. Zrak, posebno če je onesnažen, je huda nadloga. Posamezniku se morda zdi marsikaka posameznost nevažna zadeva, vendar so potrebne naprave, da ventilator more dobro delovati. V izdelavi ventilatorjev je tvrdka Simmon specialist. Podjetje ima za to ha razpolago posebne gradbene naprave. Isto velja za ureditev naprav za čiščenje zraka. Za posebno droben prah ima podjetje na razpolago posebne filtre iz blaga, ki imajo za čiščenje zraka močan efekt. Odvzeti, zaprašeni zrak se more s posebnimi napravami nadomestiti s pogretim svežim zrakom. Začetnik tega podjetja ing. Hans Simmon je začel s svojim delom na Dunaju. Za njegovo nadvse uspešno delovanje na področju tehnike za zračenje sta bili odločujoči izkušnja in veliko znanje. Po vojni je bilo podjetje znatno povečano. Že samo od 1. 1968 do 1969 so se proizvodnje podjetja Simmon povečale za 15 odstotkov. - lllliji! • jg ■■■! že pol stoletja se uveljavlja strojna tvrdka Simmon. To podjetje za zračno tehniko in termo-gospodarstvo, Dunaj/Wien, Sandleitengasse 40, kaže na Avstrijskem lesnem sejmu zračno-tehnične naprave npr. napravo za transport rezin, za sušenje lesa in ventilatorje vseh vrst. Gotova hiša iz Češkoslovaške Veliko povpraševanje na prejšnjih lesnih velesejmih po gotovih hišah iz Češkega se tudi letos ponavlja. Skrivnost velikih prodajnih uspehov je v tem, da je oblika teh hiš zelo podobna alpskemu slogu in je v ceni zelo ugodna, tako sta zatrjevala zastopnika tvrdke Moldovan in VViesel. Tvrdki Robert Placzek OHG, 1010 Dunaj, Trattnerhof 1, tel. 52 45 97 (edini uvoznik teh gotovih hiš) je uspelo izpolniti vrzel v našem gospodarstvu. Te hiše so mišljene kot stalna stanovanja ali kot hiše za počitek konec tedna in so navdušile mnoge Avstrijce, Švicarje in Nemce, ker so ugodne v ceni, okusno narejene, praktične ter nudijo zdravo stanovanje. Današnji človek išče miru in počitka. K današnji stanovanjski kulturi spada počitniška hiša na planini ali kje v zasanjanem zatišju ob jezeru. Te češke hiše nudijo udobnost in imajo istočasno dobro izrabljene prostore, ugodijo praktično vsem željam in zahtevam vsakega posameznika. Nadaljnja prednost te hiše je, da tudi po letih taka hiša ostane prikupna kot prvi dan. Podjetna tvrdka Robert Placzek, ki spada med velike razstavljavce našega velesejma, more postreči tudi z okusnim rustikalnim Bucara-pohištvom, ki slovi na mednarodnem trgu. Domače pohištvo Dnevni pogovor na lesnem sejmu za tovarniške cene Tako se glasi pri Celovškem velesejmu geslo re-nomirame koroške tovarne za pohištvo F. R. C. — Fercher & Cie. v Beljaku. V zvezi s številnimi razlagami sistema čistih cen (Ncttopreissystem) je slej ko prej odločilna prednost, da si lahko nakupite kvalitetno pohištvo iz lastne proizvodnje po tovarniških cenah. Nešteti odjemalci iz cele Koroške uživajo to ugodno ponudbo in radi in prepričano potrjujejo svoje zadovoljstvo — tudi zaradi vzorne servisne službe. Kot eden najpomembnejših avstrijskih proizvajalcev stanovanjskih sob more tovarna pohištva F. R. C. oddajati svoje kvalitetne proizvode po tako ugodnih cenah neposredno odjemalcem. Letošnji modeli so prikrojeni docela mednarodnemu okusu in ugajajo zaradi solidne izdelave in sodobne oblike. O teh ljubkih predmetih pohištva, ki jih imenujemo stanovanjske stene (Wohnwande), bi skorajda rekli, da so izdelani po meri. Ni torej čuda, tla so mladi zakonci ponovno očarani pri pogledu na to zaželeno pohištvo in dajejo vselej več prednosti pohištvu F. R. C. Sanjsko lepi vzorci spalnic pritegnejo vsakogar. Ravno nevsiljiva eleganca, združena z izravnanostjo v obliki in barvah, napravi izbiranje in gledanje v stojnici F. R. C. tako prijetno. Kdo neki si pa že kupi vsaki dve leti novo spalnico? Brezčasno oblikovanje je torej zahteva, ki jo odgovorni ljudje v Podjetju izpolnjujejo po lastnem prepričanju. Čedalje večje je povpraševanje po sobah za mladino in jedilnicah. Slog se opira večinoma na prejšnje čase, a tudi modemi tokovi so važni pri oblikovanju. Posebna privlačnost so letos zopet kuhinje REGINA. Letos prikazujemo prvič tako imenovani barvni program. Proizvajalci hočejo prinesti po felji odjemalcev še več barv v kuhinje. To je zelo Pohvalno, ker daje barvitost po mnenju znanstvenikov življenju veselje in lepoto. Cela vrsta očarljivih garnitur oblazinjenega pohištva v raznovrstnih oblikah in barvah vabi marsikoga k nakupu. Pravcati raj pohištva je ustvarila tovarna F. R. C. v svoji lastni razstavi zraven pasijona požarne hrambe. Učinkovito in ustrezno dopolnjuje ta raj znana celovška hiša opreme TEX-TlL JANESCH, ki zaokrožuje ogled s svojo razstavljeno posteljnino ter blagom za dekoracijo, za-Vcse in ostalo opremo. Omenili bi še to, da Vam lahko nudi tovarna Pohištva F. R. C. s svojim lastnim kreditom udob-n<' olajšave pri nakupu z do 36 mesečnih obrokov, česar se občinstvo rado poslužuje. Dostava je seveda Po vsem Koroškem brezplačna. Za vse tiste interesente, ki iz kakršnegakoli vzroka ne morejo obiskati Celovškega velesejma in pohištvene razstave F. R. C., obstaja možnost, da si “gledajo ves program pohištva v prodajnih prosto-rih F. R. C. v Beljaku in Celovcu. Ni postalo brez tazloga na Koroškem krilatica: »Pohištvo F. R. C. ie naložba denarja s trajno vrednostjo!” Pogledni del bogatega F. R. C.-programa za stilna stanovanja F. R. C. sejemska posebnost: izvleček bogate izbire kmečkih izb rustikalna kmečka sobana. Zgledno rokodelske tradicije F. R. C. vedno za dober korak spredaj. Na sliki — samo en dokaz uspehov: spalnica prežlahtno furnirana, izdelana iz raznolikih lesnin, lesena omara z petimi vrati, psiha s trodelninr ogledalom, vrhu tega čedna svetilka na nočni omarici — in to vse za sejemsko izredno ceno — 7.950.— šilingov SPINDELBDCK Celo lesni hrošči se tresejo pred SPINDELBDCK-izdelki Čisto zares: ni ga izdelka, ki ga ne bi mogli dobiti pri Spimdelbotiku, pa naj bo najlažja motoma žaga, ki tehta komaj 3 1/2 kg, pa gor do najmočnejšega stroja, ki se mu ne more ubraniti nobeno drevo. Prosim, poizkusite! Razstavišče na velesejmu najdete na prostem, blok G, prva stojnica. Morda bi radi izvedeli kaj več o razmeroma mladi tvrdki. Preden je začel M. Sp. samostojno prodajati motorne žage in razne kosilnice, je bil zastopnik uglednih svetovnih tvrdk na Koroškem. Zadnji dve leti je samostojen ter je postal strokovni trgovec. Danes so zastopane v njegovem programu skoraj vse tvrdke. Poleg motornih žag dobite tudi vso opremo za gozdne delavce, orodje za nego parkov, kot npr. kosilnice za trate in parke svetovnih tvrdk Wheel Horse, za razne smotre uporabne traktorje, ki kosijo, spravljajo sneg itd. Posebno moč tega podjetja je velika postrežljivost. Tisoče nadomestnih delov imajo strokovnjaki na razpolago, da popravijo Vaše orodje. Če že ne obiščete razstavni prostor, lahko obiščete tvrdko Spindelhock v Št. Vidu ob Glini/Glandorf, Berggasse 11. Če se zanimate za tovrstne stroje, bi bilo prav, da obiščete to tvrdko na Koroškem velesejmu. DARUJTE za tiikmmi sklad! V poročilu o tržnem položaju je bilo rečeno še, da so se traktorji za 9 % podražili, ker so se podražile baje surovine. Posebno oni deli, ki jiih uvažamo iz Nemčije so v ceni zelo poskočili. Kmečko zastopstvo je podražitvi ugovarjalo in doseglo, da je podražitev domačih Steyer-traktorjev ostalo pri 3i/g odstotkih in bo stopila šele 1. 9. v veljavo. Kdor more, naj si traktor še prej kupi. Podjetja pač prevalijo bremena na blago in (ga podražijo, dočim kmet svojih bremen nima nikamor premakniti. Drugi stanovi hočejo in tudi dosežejo za manj dela več plače. Kmet pa mora več delali in za to dobi manj kot prej, 'ko je manj delal. Posebna nevarnost grozi gorskim kmetom, ker oni bodo prvi na vrsti, ko bodo zmanjševali število kmetov. A vendar gorjanci prducirajo skoraj tretjino kmetijskega blaga in poleg tega še prenočujejo 62.000 tujih gostov. V gorah prevladuje zelena površina in sc tamkaj veleobrati ne dajo ustanoviti. Tu je treba še nadalje podpirati posameznega kmeta. Ta je čuvar naše lepe narave, ki nam privlačuje toliko turistov in deviz. Mirko Kumer Romunska ljudska umetnost na Celovškem velesejmu IZ KMETIJSKE ZBORNICE Veliko avstrijsko eksport-importno podjetje Robert Placzck OHG, Dunaj, Tratt-nerhof 1, je največji razstavljavec na Koroškem sejmu. V hali 6 kaže v okviru Bu-cara — stilnega pohištva v posebni ko ji zelo zanimivo razstavo pod geslom »Ljudska umetnost iz Romunije«. Velika izbira darilnega blaga, izdelki domače romunske ljudske umetnosti, ki so seveda na sejmu tudi na prodaj, razveselijo srce obiskovavca. Poleg mnogih lesoreznih proizvodov, ki so tipični izdelki te dežele, očarajo gledavce prekrasne plastike iz alabastra in marmorja. Vidimo pristno romunsko lončarsko umetnost od podeželskih clo umetno obrtnih vrčev, kozarcev, čaš, cvetličnih loncev itd.; prav tako tudi obilna strugarska roba kot lesni vrči, svečniki, sodčki za žganje, doze za cigarete, ip. Vse skupaj pa pred- stavlja pravo bogato zalogo prav izvrstnih stvari za darila. Se razume, da ima tudi ljudsko umetno vezenje v razstavišču svoje izborno mesto. Iz vse te rokodelne umetnosti odseva ukoreninjenost tega ljudstva, ki živi med Črnim morjem in Karpati. Tudi romunska folklora, ki jo je narod skozi stoletja ohranil, najde svoj izraz v tej razstavi »romunske ljudske umetnosti«. Letos se je občni zbor Dež. kmetijske zbornice vršil že dvakrat in sicer 29. aprila in 6. julija. Oibčna zbora sta se oba vršila že po izmenjavi vlade v državi, ko je nekdanja vladna večina OVP prešla v opozicijo. To se je odsevalo tudi na občnih zborih naše stanovske organizacije. Oni, ki so prej hvalili vladne ukrepe zadevajoče kmetijstvo, so jih zdaj začeli grajati. Bivši opozicionalci pa so1 začeli zagovarjati ukrepe sedanje socialistične vlade in njenega kmetijskega ministra. Zopet smo čuk ono obrabljeno, da nova vlada ne more v pol letu tega popraviti, kar je njena predhodnica v dolgih letiih zagrešila. Posebno' skrb dela vladi zopet kupičenje surovega maisla, katerega zaloga j.e narastla na 4 j/2 tisoč ton. Dovoz mleka se je letos povišal za 7—10 %. Zato se je uvedla akcija pocenjenega surovega masla. To akcijo so morali kmetje sami s svojimi mlečnimi odtegljaji plačati. To je stalo pridelovalce .mleka 70 milijonov šilingov. Tu ni bilo nič davčnih denarjev zraven. Sedanji minister hoče odtegljaje zvišati na 19 grošev za liter mleka. Predlagal je, da bi tudi za II. in III. kvaliteto mleka kmetom nekaj odtegnili, da bi se nabralo še več denarja, da bi mogli kupcem še večkrat pocenjeno surovo maslo prodajati. OVP je mnenja, da z odtegljaji ne bo mogoče mlečnega presežka zmanjšati. To je splošen evropski pojav, saj je v celi zapadni Evropi preveč mleka. Treba bo pač podpirati pitanje klavne živine in jo potem pustiti izvoziti. Če se bo pitanje bolj izplačalo, ne bodo kmetje več vse najboljše krme kravam dajali, ampak pitovni živini. Tako bo manj mleka in več pitanih govedi. Izvoz mesa pa konzumenta ne obremenjuje. Letos smo do zdaj 2296 govedi: manj izvozili kot lani. Korošci imamo celo leto preveč pitane govedi in jo prodajamo tudi v sosednje zvezne dežele. Uvažati pa moramo meso za klobase, ker medlih krav klobasaric ni. več za dobiti. Potrebo po svinjini krijemo na Koroškem sami. Le redko dobimo svinje iz Štajerske. Razveseljivo je, da je cena lesa zopet višja. Žal pa so tudi stroški sekanja in spravljanja naraisli in nam spet ne ostane dosti več kot prej. Statistika kaže, da zasluži delovna sila v kmetijstvu letno samo 21.000, dočim pridejo delavci v drugih poklicih na 42.000 šil. Torej smo v kmetijstvu za 50 % premalo plačani. To bo treba izenačiti, sicer se bodo kmetje vedno bolj v druge poklice odseljevali, Posebno je nevarno odseljevanje iz gorskih kmetij. Za te je vedno manj sredstev na razpolago. Prej se je odtegovalo od uvoženega žita in dajalo gorjancem. Sedaj je,žita doma zadosti in ni od česa odtegovati, da bi gorjancem dajali. Najti bo treba nov vir pomoči gorjancem. Obakrat je bila na dnevnem redu zeio sporna točka: Sprejetje poslovnika kmetijske zbornice (Geschaftsordnung). Taim je poleg običajnih poslovnih reči tudi določba o odškodnini prezidenta in njegovi pokojnini, Za sprejetje poslovnika je potrebna dvetretjinska večina. Te pa tudi najmočnejša frakcija v zbornici Karntner Bauernbund nima. Iz hvaležnosti za dolgoletno vodstvo zbornice so že večkrat poskušali priznati bivšemu predsedniku Gruberju izdatno pokojnino oziroma enkratno odpravnino v znesku 350.000 šil. Pa so opozicijske stranke bile vedno proti. Menile so, da je prezident dovolj premožen, da dobiva ita.k že eno pokojnino kot narodni poslanec in ni treba, da bi se eni osebi kopičila sredstva v toliki meri, da bi imel vsak dan 1000 šil. dohodka, medtem ko pa kmetom vedno slabše gre. Zato je skusila frakcija Karntner Bauernbunda z navadno večino skleniti poslovnik, kar pa je ustavni odbor kor. deželne vlade kot protipostav-no zavrgel. Izdelati so morali nov osnutek pravilnika, ki je podoben onemu od deželnega zlbora. Po tem pravilniku bo predsednik zbornice j)rejemal 50% plače, ki jo ima uradnik devetega službenega razreda šeste mezdne stopnje (der 9. Dienstklasse' u. 6. Gehalts-stufe). To znese mesečno 12.490 šil. brutto. Dobi tudi 13. in 14. odškodnino. Če ostane prezident 10 let dobi potem 35 % aktivnih prejemkov kot pokojnino. Za vsako leto več poslovanja se pokojnina poviša za 50 %, največ pa do 50 % aktivne odškodnine. Odškodnina in .pokojnina sta dinamieirani. Če bo vse povišano, bo tudi to. Ta, predlog je bil nato sprejet z dve-tretjimsko večino. Nasproti so bili le svetniki od svobodnjaške frakcije in pa polovico svetnikov od Arb e i tsb a u e rnb u nda. SIMMEE '»seans VERKAUF bti S^XIVI INI I Gl Perlonstrumpfe Frauen- Krau.solstriimple Perlon BH mit Spitze Damen-Lycra-Schliipfer, mit Spitzenplatte Kinder-Frotte-Pulli, Langarm Knaben-Slip oder -Leibchen Madchen-Slip Madchen-Rocke Kinder-Helanca-Hosen, kurz Kinder-Frotte-Spiclhosen Madchen Hange-kleider aus Waschsamt Kinder-Pulli, Kurzarm Kinder-Sockets Herren-Netzhemden Herren-Slip oder -Leibchen, fehlerfrei Herren-Mode-Pullover Herren-Rollkragen-Pulli aus Helanca Herren-Sporthemden, Langarm Herren-Popcime-oder Trikotpyjama FIerren-Jersey-Modehemden s 4.90 s 9.90 s 19.80 s 29.80 s 25.90 s 5.90 s 4.90 s 39.80 s 29.80 s 6.90 s 39.80 s 29.80 s 7.90 s 19.80 s 10.90 s 99.-S 39.80 s 59.-s 99.-s 69.- Herren-Baumwoll- - — Socketts S tit.UO Herren-F rotte- -— Leibchen S ” Nylon, _ — _ Georgettetucher S 5.90 Scidentucher, turkischc . „ _ _ und modische Dessins S 15.90 Servierschiirzen, ._ „ — Perlomspitze S 13.90 Frauen-Bautmvoil-oder _ Perlonkleiderschurzen S 49.80 Frauen-Mini- Perlonkittel S 29.80 Damen-Acryl-Pulli S 39.80 Damen-Batist-Blusen S 29.89 Fraucn-Trevira- _ — Ročke, gefuttert S f}9." Damen-Mode. —— Jersey-Bluscn S /9.” FrauenAVesten, Acryl S 89." Damen- Baumrvoil-Slip s 6.90 Gesciiirrtiicher 3.95 Damen-Kurzbein-hosen, Baumrvoile s 9.80 Baunivvoll- Handtiicher s 5.- Frauenhoscn s 10.90 Leintucher s 39.80 mit Bein Dainen-Nachthemden Polsterbezuge, 60 X 80 s 19.80 aus gemustertem Waschesto££ s 39.80 Fertige Polster, 00 X 80 mit I kg s 39.80 Damen-Pcrion. Fedem gefullt Unterkieider mit schoner Spitze s 29.- Garten- Tischtucher 17.90 Damen-Krausel- Kniehosen s 14.90 s 79." Damast-Schlupfer oder -Tuchentbezuge, 130 X 190 s 99.80 Damen-Bikini Seiden-Brokat- Stepp. Damen-Helcnca- s 89.- decken, 130 X 190 $159." Badeanzuge Vorhange, Damen-Frotte- Badekieidcr s 79.- gemustert, 120 cm breit s 19.80 Damcn-Strumpfhosen s 9-90 Karo-Decken s 59.80 VILLACH, AM SAM0NIG-ECK Avstrijski lesni velesejem se je v zadnjih letih močno razširil in je Postal pravi dejavnik v sodobnem gospodarstvu. Zlasti na odseku za Pohištvo Vam nudi lesni velesejem bogat program ter nudi pristen pregled pri proizvodih in okusu pohištvene industrije v tu- in inozemstvu. Obiskovavci si razstavljene predmete ne samo radi ogledujejo, ampak hočejo tudi poizvedeti o mož- nostih svojih želja in večinoma tudi kupovati. Ena zelo redkih tvrdk, ki je to spoznala pravilno, je tvrdka pohištvo KOVA“ iz Beljaka. Ime tega podjetja je znano precej dobro, tako v deželi kot tudi preko njenih meja. Lastnik gospod Kovačič je tudi letos dobro vedel, kaj dolguje svojim zvestim odjemavcem. Razstavljeni predmeti kažejo soliden pregled v programu te domače po- hištvene tvrdke. Obiskovavec najde tu skoraj vse od ekskluzivne stilne stanovanjske sobe pa do spalnic in sob za tujce. Tvrdko KOVA iz Beljaka pa odlikuje med drugimi prednostmi zlasti dejstvo, da Vam lahko uresniči vse Vaše želje, zlasti pri opremi pohištva po stenskih merah, v svoji lastni delavnici. Sejm-ska stojnica tvrdke KOVA je postala shajališče za vse tiste, ki hočejo stanovati sodobno in kupovati kvaliteto po ugodnih cenah. Človek sedemdesetih let dvajsetega stoletja ne kupuje na slepo, temveč hoče biti dobro obveščen in imeti res praktične nasvete. On lahko dobro preceni prednosti in slabe strani. Pohištvo, ki naj olepša Vaš dom, ne spada več med sanje. Tvrdka Vam uredi diskretno in naglo kredite, ki gredo preko lastne trgovine. Kdo more položiti danes kar tako 100.000 šilingov in več na mizo? Večinoma manjka samo poguma, da bi kdo uredil denarno plat. KOVA Vam pomaga rade volje! Druga plat pri vsaki nabavi pa je servis. Servisna služba je pri tvrdki „Pohištvo KOVA“ na prvem mestu. Izučeno, strokovno osebje Vam pomaga, kadar koli je treba. Bile so pomanjkljivosti, toda izvrstna organizacija jih je odstranila. Kdor je danes prepričan o izrednih zmogljivostih te tvrdke, bo tudi še jutri, če se ji bo zaupal. Za čas velesejma srečate lastnika tega podjetja na prodajni stojnici v vele-sejmski dvorani; on je rad pripravljen, da naredi Vaše želje za svoje. Kot že vselej poprej je tudi letos opremila notranjost stojnic znana beljaška tvrdka za notranjo opremo nih krogih občinstva na izvrstnem „BETTEN LANNER“, Gerbergasse. glasu zaradi svoje obilne izbire in Ta strokovna trgovina je pri obšir- najboljše kvalitete. Pohištvo Kova |7-^Lo-^U Reklama za gradiščansko vino na sejmu Gradiščanske zadruge so letos prvič na celovškem sejmu. V šestnajsti hali II. predstavljajo pregled iz bogate izbire gradiščanskih vin. Ena tretjina vse avstrijske vinske proizvodnje prihaja iz Gradiščanske. Najvažnejši vinogradni kraji so v bližnji okolici Neusiedlersee, ker je tam najugodnejše podnebje. V tej okolici se že čuti vpliv panonske ravnine, ti kraji so povprečno najtoplejši v Avstriji. V tem ugodnem podnebju, ki ima več sončnih dni v letu kot znamenita švicarska kraja St. Moritz in Davos, uspevajo ne samo razna rdeča in bela vina najboljših kvalitet, temveč tudi izvrstno lažje in težje namizno v’ino vse tja do poznih trgatev ter vin iz suhega grozdja, ki so posebna gradiščanska specialiteta. Že v srednjem Veku so imeli pri slavnostnih pojedinah cesarji, kralji, knezi in prelati slavni „Ruster Ausbruch". Moderpi zadružni hrami omogočajo, da pride na trg gradiščansko vino kot Pristna in izvrstna kapljica. V dogled- nem času bo dobilo to kvalitetno vino svoje zasluženo priznanje tudi na evropskem trgu. Poznavavcem vina in vsem interesentom priporočamo ogled razstave gradiščanskega vina. Burgenlandisther Winzerverband RUS? VVeingut Sepp Hold St. Georgen VVeingut Franz Mad, Oggau Weingut Franz Andert, Pamhagen VVeingut Rudolf Gassner Mullendorf Glockner Sesselfabrik Vinzenz Patschg 9831 FLATTACH, Karaten Telefon 04782-35103 Izdelava stolov, miz in pohištva za šolo Obiščite nas na Celovškem velesejmu hala 6, stojnica 78 B u c a r a - stilno pohištvo iz Romunije Če kdo išče na letošnjem Avstrijskem lesnem velesejmu pohištvo v tradicionalnih oblikah ter v vedno bolj priljubljenem podeželskem stilu, bo obiskal letošnjo razstavo Rucara-pohištva, brez katerega nhiče ne more več misliti evropskega pohištvenega trga. Sefa te tvrdke Moldivan in Wiesel, sta poudarila, da je izredno zanimanje in povpraševanje po romunskem pohištvu predvsem zato veliko, ker vedno bolj raste zanimanje po kmečkem slogu pohiStva. Na avstrijski trg dovaža tovrstno pohištvo v izredno lepi, neprekosljivi mojstrski izdelavi izvozna in uvozna tvrdka ISucara-pohištvo, 1010 Dunaj, Trattenhof 1, tel. 02 22 / 52 45 97. Izdelava pohištva temelji na stoletni tradiciji preciznega umetniškega dela, ki ga bo predvsem ljubitelj umetnosti in podeželskega sloga znal prav ceniti. Veliki uspeh tvrdke Bucara-pohištvo je pred- vsem v že omenjenih oznakah ter v nadvse ugodnih cenah. Uvoženo blago avstrijski trg zamenja za drugo blago. Z zamenjavo blaga doprinaša Butara tvrdka precejšen delež za dobre gospodarske odnose med Romunijo in Avstrijo ter istotako tudi z Nemčijo. To izredno lepo pohištvo je tudi pri nas že zelo priljubljeno. Ogled tega pohištva — kot so jedilnice, spalnice, stanovanjske sobe — kaže mnoge možnosti izbire. Zanimivo je tudi dejstvo, da lahko dobiš zelo ugodno posamezne dele pohištva v lepih, od rezbarjev izrezljanih oblikah. Razstava Bucara-pohištva s svojo brezčasnostjo doprinaša velik delež k internacionalnosti lesnega velesejma in je tudi potrebna za pregled in primerjavo pohištva na svetovnem trgu. UJarmuth Wigo Montažna hišica WIGO je slej ko prej privlačnost na Avstrijskem lesnem velesejmu. To leto pa je dobila notranjščina popolnoma novo opremo. Tvrdka ing. Roth se je povezala z znanimi koroškimi trgovinami VVarmuth, oddelek za opremo, pri tej hiši pa je poživil notranjščino z eksponati svojega prodajnega programa. Tako je nastala tudi prava renesansa za stene in tla. Tapete in preproge so položili lastni strokovnjaki. Iz velike izbire so izbrali vestno tiste vzorce, ki se usklajajo s poseb- nostjo prostora. Trgovska hiša Warmuth ima na razpolago veliko izbiro pri stanovanjskem pohištvu in predmetih za opremo. Zaradi tega je mogla edinstveno opremiti reprezentativni okvir in je ustvarila dnevne sobe, jedilnice, spalnice in sobe za goste. Novost je v sobi za mladino garnitura Sit-Set s trpežno prevleko iz bri-nylona tvrdke Eybl. Zdi se, da je bilo uspešno geslo: življenje v slogu našega časa!'’ Kdor nima priložnosti za obisk velesejma, si lahko ogleda novi program v podruž- nicah v preglednih kojah. V vseh teh trgovinah si lahko ogledate vzorno opremljene prostore pod geslom: „Vsaka koja posebno doživetje!’' Pot k War-muthu sc izplača že zaradi te prednosti, ker morete kupiti vse v eni hiši. Prihranite si veliko časa in se izognete marsikateri nevšečnosti. Kuhinjo v hišici WIGO so vgradili lastni mizarji; opremljena je z električnimi aparati AEG. Šolani strokovni svetovalci Vam pomagajo pri izbiri; samoumevno pa je, da Vam je servisna služba na razpolago tudi po nakupu. Olajšave pri odplačevanju z do 36 mesečnih obrokov, brezplačna dostava v hišo in jamstvo za kvaliteto so znane prednosti te hiše. Po sejmu je hišica WIGO, opremljena od War-mutha, na razpolago za vodstva pri „Bauzentrumu”. Pristne perzijske Paya-preoroge na velesejmu Najnovejše uvožene perzijske preproge po solidnih cenah ter v veliki izbiri razstavlja priznana tvrdka Paya iz Celovca s svojim velikim skladiščem za prodajalce na Starem trgu 21 ter z maloprodajno trgovino v Domgasse. šef tvrdke Paya, izvrstni poznavalec pristnih perzijskih preprog, izhaja iz sanjske dežele vladarjev ter izbira svoje blago direktno pri proizvajalcu. Ugodni kupni pogoji ter izvrstno strokovno znanje tvrdke Paya slovita ne samo med strokovnjaki, temveč tudi med prebivalstvom. Zato je zelo razveseljivo, da domače tvrdke razstavljajo na Koroškem sejmu. Danes se kupujejo preproge pri trgovcih, ki prodajajo v domačem kraju in ne pri takih, ki ponujajo svoje blago pri stanovanjskih vratih. V Zapadni Nemčiji so se cene živil zvišale Zahodnonemška revija ŠTERN je v svoji zadnji Številki dbjavila nekaj podatkov o cenah najvažnejših živil, kakor tudi drugega potrošniškega blaga, katerega cene so se v letu dni izredno močno povečale, in sicer precej več kot znaša uradno poprečje 4,5 odstotka. Pri. industrijskih proizvodih je odstotek nekoliko, manjši. Sicer pa primerjajmo cene oziroma njihova zvišanja v razdobju od junija 1969 do junija 1970 (cene so v DM); Živila Cena Cena m /0 1969 1970 kg belega kruha 1,36 1,52 12 kg riža 2,17 2,32 7 kg margarine 2,88 2,91 1 liter mleka 9,74 0,72 -3 kg masla 7,97 7,70 -3 kg sira 6,67 6,57 -1 Dunajski velesejem od 6. do 13. septembra 1970 V dunajski sejemski palači ibodo letos še naslednji sejmi in razstave: 92. jesenski mednarodni velesejem (od 6-do 13. septembra); avstrijska razstava obutve — osmu (19. in 20. septembra); mednarodna razstava zdravniške in bolniške opreme — IFAS (od 7. do 11. oktobra); teden ženske mode — 33 WDW (od 18. do 31-oktobra) in še dan prodaje steklarskih in porcelanastih izdelkov, gospodinjskih potrebščin in železnine — 16 ETA (od 7. do 9-novembra). Že pred koncem meseca maja je bil oddan ves sejemski prostor. Nekateri oddelki so bili že prezasedeni ter ni bilo mogoče sprejeti novih prijav. Na sejmu bo uradno zastopanih 20 držav. jajce 0,20 0,17 kg govedine 6,29 6,66 kg svinj ine 7,74 8,43 Ker pa se cene večine življenjskih potrebščin niso povečale za toliko kot plače, je finančni minister Schiller, ki trdi, da je čezmerno povečanje plač pognalo cene navzgor, predpisal za prihodnjih 11 mesecev za 10 odstotkov višji davek na osebne dohodke! Ko pa se bo položaj na trgu umiril, bodo davčni uradi ta, več plačani davek pi' šali davkoplačevalcem v dobro! Sindikati pa se močno razburjajo, ker baje delodajalci ne bodo občutili tega bremena tako kot delavci, čeprav bodo plačali skupaj 10 % več davka in v prihodnjih sedmih mesecih ne bodo smeli odpisovati amortizacije. Tako tudi ne bodo imeli v bližnji prihodnosti na voljo denarja za nakup novih strojev, kar naj bi pripomoglo k ohlajevanju pregretega zahodnonemškega gospodarstva. Da pa bi le nekoliko posegli tudi v globoke inozemske blagajne zahodnonemških hranilcev, ki jih nekaj tisoč v Švici ne .plačuje nikakršnih ali pa le minimalne davke, predvidevajo tudi nov zakon, ki naj bi onemogočil takšne »davčne utaje«, ki znesejo na leto najmanj 2,5 milijarde mark ali toliko kot znaša poprečni mesečni zaslužek 2,5 milijonov (od skupaj 10 milijonov) zahodnonemških delojemalcev. Naj višji davek, ki ga le-ti plačajo v Švici, pa doseže komaj 27,6 odstotkov (na dohodek), v ZB-Nemčiji pa je le-ta 53 odstotkov! Sicer pa bo prihodnost pokazala, ali je Brandtova vlada pri vsem tem bila uspešna. E. £-• ."."J Pr 1ti. t tSt'5 x n _ ; C*__________________:__ J zi» mmmm« g Betonsko podjetje Leeb — podružnica v Kotmari resi vrt, potrebščine za camping; dalje: jeklene mreže za zidanje, železo za zidanje, traverze, vijake vseh vrst, razne naboje (tako železne kot iz aluminija), električne naprave za vrtanje, stroje za brušenje in ročno delo. Velika je tudi izbira orodja, plastičnih cevi, materiala za inštalacije, kopalnic, WC-naprav in vodnih cevi. Vse to in še marsikaj Vam lahko posreduje podružnica v Kotmari vesi. Edinstven za Vas pa bo ogled raznih ploščic (Pliesen) v našem posebnem oddelku v Wolfs-bergu. Oglejte si najlepšo avstrijsko razstavo ploščic! Nad šeststo raznih vzorcev ploščic Vam omogoči izbiro po osebnem okusu in Vam kaže najrazličnejše možnosti uporabe keramične zidne umetnosti. Da pa Vam iz- Končno vse dobite iz ene roke za Vaš dom Pri veletrgovini Leeb, ki že nad 50 let zadovoljuje svoje odjemalce in ima pri vsem svojem delu predvsem skrbi odjemavca pred očmi! Na novo je prevzela tvrdka Leeb v Kot-biari vesi podružnico, ki vam neposredno nudi vse betonske potrebščine pri zidavi Vaše hiše in poslopij. Če potrebujete betonske cevi in obroče, čistilne vodne naprave, ureditev ponikovalnih jam, Katzenberger-strope, kletne kamne, betonske kamne za zidavo, ploščice za plot na Vašem vrtu in vse Leca-izdelke, Vam bo takoj in zadovoljivo Postreženo. Pri podružnici v Kotmari vesi pa lahko naročate še nadaljnje potrebščine — postreženo Vam bo v Vaše zadovoljstvo z vsemi Potrebščinami za zidanje. Tam dobite cement, aPno, heraklitne plošče, lesne Funder in izo-'irne plošče, Bodit-hlevne talne obloge, razne vrste eternita in etemitskih posod, strešne lePenke (Dachpappe) vseh vrst, Porocel in druge plošče, strešno opeko za zidanje, steklo opeko v najrazličnejši izbiri, Risetta — bel omet, razne kemične dodatke za betonske izdelke. Naštejemo Vam še nekaj izdelkov iz naše zaloge železnin: Trgovina in upravno poslopje tvrdke Leeb z razstaviščem za ploščice (Fliesenausstellung) VVolfsberg, Autobahnhof Kuhinjske in hišne stroje, električne štedilnike, štedilnike na plin, navadne štedilnike, ogrevalnike za toplo vodo, hladilnike in skrinje za globoko hlajenje, pribore, darila, Melitta-servis, stole, mize i. dr., za Vaš bira ne bo pretežka, Vam je na razpolago z nasveti dobro šolano osebje. Kotmirško podružnico betonskih izdelkov vodi hčerka gdč. Margareta Leeb, ki je napravila mojstrski izpit za polaganje ploščic. Vse iz ene roke za vaš dom pri veletvrdki Leeb& Sohne KOTMARA VES — KOTTMANNSDORF, tel. 04222 - 79 11 17 WOLFSBERG, tel. 04352 - 29 91 Ste zaskrbljeni? Zidate nov dom ali ga hočete prenoviti? Potrebujete svetovalca? Gospodična Margareta Leeb, ki je edina ženska mojstrica za izdelavo umetnih kamnov, podjetno in s spretno žensko roko vodi kotmirško podružnico. (Menda je to edinstveni slučaj v Avstriji!) S svojim ženskim čutom za lepoto in praktičnost Vam more ustreči v vseh individualnih željah in istočasno strokovno svetovati. Ogled in poskusni nakup Vas bosta prepričala, da je to, kar je tu v nekaj vrsticah našteto, le majhen del tega, kar Vam podjetje Leeb more nuditi. Ne zamudite prilike in se prepričajte, se splača! Zato zaupajte skrb za svojo hišo podjetju LEEB in sinovi, "VVolfsberg in Kotmara ves Kottmannsdorf Matično betonsko podjetje Leeb v Prielu pri Wol£sbergu ifcšr Z Veletrgovina gradbenega materiala in železja v Wolfsbergu, WienerstraBe 201 tedenski program |TV| AVSTRIJSKA TELEVIZIJA NEDELJA, 16. 8.: 12.30—14.30 Svetovno prvenstvo kolesarjev (Leicester) — 14.30—15.30 Direkten prenos iz Zeltvvega: Avtodirka — formula I — 15.30 Za otroke (6 let): Petelinček Gock in prebrisane miši (v. b.) — 15.40 Za mladino (11 let): Moj prijatelj Flicka — „Ubežnik” (v b.) — 16.05 Prenos iz Zeltwega: Avtodirka formula I — 17.15 Za mladino (14 let): Kontakt — 17.35 Za družino: Seržant Prcston: „Pošteni možje'’ — 18.00 Svetovno prvenstvo kolesarjev (Leicester) — 18.30 Lahko noč za najmlajše: Trgovec Fridolin — 18.35 Iz moje knjižnice: Bere Peter Marginter „črna svatba” — 19.00 Čas v sliki — 19.30 športni pregled - 20.10 Kristjan v času — 20.15 Madam Bovary (II) v barvah. Film Fritza Holleringa — 21.35 „Faszination” iz Pariškega Moulin rouge — 22.55 Čas v sliki. PONEDELJEK, 17. 8.: 18.00 Znanje aktualno (v barvah) — 18.25 Lahko noč za najmlajše: Trgovec Fridolin — 18.30 Avstrija v sliki — 19.50 Leto brez nedelje (v barvah) „Govorica” — 19.30 Čas v sliki - 20.06 Šport - 20.15 FBI „Kraj dejanja Avila-rancha” (v barvah) — 21.00 Telešport — 22.00 Jedrska energija za Avstrijo (v barvah) — 22.30 Čas v sliki. TOREK, 18. 8.: 18.00 Potovanje po notah, zabavna oddaja (v b.) — 18.25 Lahko noč za najmlajše: Trgovec Fridolin — 18.30 Kultura aktualno (v b.) — 18.50 Yancy Derringer: „Tajni tovor” — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Kaj sem? (Bavarska televizija) — 21.00 Votlina (Jean Anouilh) — 23.05 Čas v sliki (nočna izdaja). SREDA, 19. 8.: 11.00 Za delavce: Butler v Ameriki — 12.30 Ponedeljski telešport — 17.00 Za otroke (6 let): „Velikan Nepridiprav” — 17.40 Za mladino (11 let): Mednarodni mladinski magazin — 18.00 Lassie. Zgodba psa „Vedeževalca” — 18.25 Lahko noč za najmlajše: Trgovec Fridolin — 18.30 Avstrija v sliki — 18.50 Tele-kuhinja: File polenovke z zelenjavo — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport 20.15 Horizonti (Kurt Tozzer) — 21.15 100.000 dolarjev v soncu. Pustolovščina — 23.10 Čas v sliki. ČETRTEK, 20 8.: 18.00 „Konji, akrobati, vrvohodci” — Iz cirkusa — 18.25 I.ahko noč za najmlajše: Trgovec Fridolin — 18.30 športni mozaik — 18.50 Inšpektor Leclerc preiskava: „Umor brez denarnice” — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Primer iz gole ljubezni. Veseloigra (Helmut Gro-mer) — 21.35 Apropos film. Sodobno iz filmske stroke — 22.15 Čas v sliki — nočna izdaja. PETEK, 21. 8.: 11.00 Za delavce: 100.000 dolarjev v soncu — 18.00 Mi. Oddaja o Innviertelnu — 18.25 Lahko noč za najmlajše: Trgovec Fridolin — 18.30 Avstrija v sliki — 18.46 Oddaja Kmetijske zbornice — 18.50 Očarljiva Jcannie: „Jeannie in vlomilec v lunski sate” — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Jeklena mreža: „En mrlič preveč”, sodeluje kripo — 21.35 Dogajanja v času — 22.35 Čas v sliki — nočna izdaja. SOBOTA, 22. 8.: 16.15 Za otroke (5 let): Listamo po slikanici — 16.40 Za mladino: Daktari: „Pošast iz Wameruja” (v barvah) — 17.30 Za družino: galerija. Vesela oddaja — 17.35 Ida Rogalski „Nova” (v barvah) — 18.00 Tedenski magazin — 18.25 Lahko noč za najmlajše: Trgovec Fridolin — 18.30 Kultura aktualno — 18.50 Ladja je bela. Na poti s šolsko ladjo „Gorch Fock” (v barvah) — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Iz Theatra in der Josefstadt: Zajtrk v uradu, veseloigra (Fritz Kahnar) — 22.05 Športni dnevnik — 22.35 Čas v sliki (nočna izdaja) — 22.55 Iz nočnega sporeda: Za pest denarja. Pustolovščina — v barvah. TELEVIZIJA LJUBLJANA NEDELJA, 16. 8.: 9.30 Po domače z zadovoljnimi Kranjci — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.50 Otroška matineja: Sebastijan in odrasli, Skrivnosti morja — 12.00 G. Rossini: Figarova svatba — I. in II. dejanje opere, posnete na Dubrovniških poletnih prireditvah — 14.00 Avtomobilske dirke — prvenstvo Jugoslavije — prenos — 18.00 Izgubljena žena — španski film — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Ljubezen po kmečko — humoristična oddaja — 21.35 športni pregled — 22.10 TV dnevnik — 22.40 Balkansko atletsko prvenstvo. PONEDELJEK, 17. 8.: 18.15 Obzornik - 18.30 Risanke in še kaj —19.05 Diapazon — glasbena oddaja — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Holbcrg: Jepc z Griška — 21.35 Kam greš, Anglija? (II. del) — 22,40 Poročila TOREK, 18. 8.: 18.15 Obzornik - 18.30 Medve dov godrnjavček — II. del — 19.30 Pešci in kolesarji — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Zločin na ulicah — ameriški film — 22.05 V senci zvezd: Črna magija — 23.05 Poročila. SREDA, 18. 8.: 17.45 TV obzornik - 18.45 Športna propagandna oddaja — 20.00 TV dnevnik — 20.35 M. Bor: Ples smeti — 22.25 Plesni orkester RTV Ljubljana na mednarodnem Jazz festivalu v Ljubljani — 23.10 Poročila. ČETRTEK, 20. 8.: 18.15 Obzornik - 19.05 Enkrat v tednu — 19.20 Vertikale — Horizontale — reportaža — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Zabavno glasbena oddaja — 21.25 Kulturne diagonale — mozaične — 22.47 Poročila. PETEK, 21. 8.: 18.15 Obzornik - 18.30 Sebastijan in odrasli — zadnji — 19.00 Znani obrazi: James Mason — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Volitev naslednika — ameriški film — 23.30 Poročila. SOBOTA, 22. 8.: 16.55 Obzornik - 17.00 Budimpešta: Evropsko atletsko prvenstvo za ženske — prenos — 19.25 S kamero po svetu: Ceylon — 20.00 TV dnevnik — 21.22 Skrivnosti morja — dokumentarna serija — 21.50 Močnejše od življenja — serijski fibn — 23.10 Poročila. Vrafa iz Koroške Hoiz-JARITZ Klagenfurt, hala 12 Die Firma S. Jaritz, Holzindustrie, Kla- neuen Farben, Dessins und Hokdekoren ... genfurt, Rosentaler StraBe 167, prasentiert Metalit-Kunststoffplatten, mit Metallfolien-auf ihrem Messestand in Halle 12 aus ihrem Dekoren . . . Getalit-Kupfeiiplatten. IDU- reichhaltigen Lieferprogramm nachfolgen-de Erzeugnisse: Ti)REN mit nachfolgen-der Oberflachengestaltung: streichfahig, Okoume furniert, Mahagoni furniert, edel-furniert, belegt mit Kunstharzplatten. GE-TALIT, die echte Kunststoffplatte — in der neuen Platte mit vielen interessanten, PLAN, ein koich- und wetter£estes Sperrholz aus Makore-Holz, hervorragend geeignet fiir AuBenflachen, welche gegeniiber Wet-ter. und Wassereinflussen groBe Wider-standskraft haben miissen (Plakattafeln, Bootsbau, Sportartikel). Nafta vre iz vrtin Uspehi raziskovalcev v Severnem morju Nad gladino Severnega morja se zdaj dviga petnajst vrtalnih otokov, eden izmed nj.iih je dosegel velik uspeh: ameriška petrolejska družba Phillips pridobi iz vrtine »Ekofisk-2« v dnu pod Severnim morjem dnevno 1500 ton nafte, torej petkratno količino tiste, ki jo na evropskih na-ftnih poljih po navadi štejejo med večje dosežke, oziroma toliko nafte kot je pridobijo iz posameznih virtin na Aljaski in na naftnih poljih nekaterih arabskih dežel. Po približnih 'Strokovnih ocenah je v navrtanem ležišču okoli 300 milijonov ton nafte, toreji približno trikrat toliko, kot znaša letni uvoz Velike Britanije. Čeprav so ocene za zdaj: pod velikim vprašanjem — petrolejska drulžba Phillips še ni objavila 'bistvenih tehničnih podrobnosti o poskusih oziroma raziskovalnih vrtinah — je novica o 'uspehu sprožila veliko dirko in povzročila pravcato naftno mrzlico na Severnem morju. Britanska vlada je izdala na svojem delu tega morja 24 podjetjem in finančnim skupinam že 30 vrtalnih koncesij. Vse te družbe seve upajo, da bodo prav tako naletele na velika ležišča tekočega zlata v severnomorskem dnu. Četudi bodo raziskovalci odkrili še več ležišč, bo nafta spričo velikih tehničnih težav pri vrtanj,u in prevozu razmeroma draga.. Doslej se je zgodilo pri .poskusnih vrtinah že več nesreč. Vrtalni stolpi so se podrli v viharju, več se jih je pogreznilo v mehko zemljo pod površinsko plastjo peska na morskem dnu. Razen precejšnje gospodarske škode je bilo tudi nekaj smrtnih nesreč. ZDRUŽITEV FIATA IN CITROENA Uradno so sporočili, da je francoska vlada odobrila, da sodeluje FIAT z 49 odstotki kapitala v družbi, ki bo nadzorovala francosko avtomobilsko podjetje Citroen. Večina bo ostala v rokah družbe Michelin, "ki ima 51 odstotkov akcij. Minister za gospodarstvo in finance D’Estaing je popoldne v tej zvezi izdal uradno sporočilo, v katerem podčrtuje, da bo ohranila francoska družba večino akcij. Podjetje FIAT pa je v uradnem sporočilu sprejelo z zadovoljstvom na znanje odobritev francoske vlade in pravi, da obstaja že dolga tradicija vezi in prijateljstva med FIATOM in francosko avtomobilsko industrijo. FIAT in Citroen bosta ustvarila na tej, osnovi avtomobilsko podjetje, ki bo na osnovi proti ukrije 1969. leta na drugem mestu v Evropi in na četrtem na svetu. V EVROPI PODRAŽITEV BENCINA Cena bencina v evropskih državah je sedaj zajel val dviganja, ki ima izvor v deželah Bližnjega vzhoda. Cene so se že dvignile v vrsti dežel, tako v Angliji, Holandiji in Franciji. Vzrok je sovpadanje raznih dogodkov, ki so se začeli z zaprtjem Sueškega prekopa. VEČ HRANE Sedanje kmetijske zmogljivosti na našem planetu bi lahko ob najsodobnejšem načinu proizvodnje zagotovile dovoij hrane za 35 milijard ljudi, kar je približno desetkrat več, kot nas je zdaj, je izjavil britanski profesor Clark z oxfordske univerze. Clark trdi, da bi lahko po najmodernejših metodah samo na obdelovanih površinah v Afriki pridelali dovolj hrane za vse sedanje človeštvo. PORAST BRITANSKIH VALUTNIH REZERV Po podatkih britanskega zakladnega ministrstva so znašale britanske valutne rezerve šterlinškega poola ob koncu junija 1163 mil. funtov šterlingov oziroma za 10 mil. več kot ob koncu letošnjega maja. A& Posebna ponudba Sonderangebot od 24. 7. do 30. 7. 1970 KNORR gar. HHP. p. Pckg. $ 13.50 Ruhd. posebni paket Ruhd. Sonderpackung p Pckg. 2 Pkt. Suppenperlen und I Pkt. Goldfrittaten S 9.90 Benco 400 g p. Gl. S 15.50 Maresi 500 g p. FI. S 8.90 Donaufiirst 1 It. inkl. Steuern p. FI. S 25.90 Maut. Slivovka, žepna steklenica Maut. Slivowitz 0,7 lt. Taschenflasche p. FI. S 35.50 Kakadu toletni papir Kakadu Toilettenpapier 4er p. Pckg. S 9.60 Neobvezno priporočene, nekarte- lirane nakazane cene. Unverbindlich empfohlene, nicht kart. Richtpreise. Zares bogata naftna ležišča domnevajo zdaj na ipodročju, kjer so takšne težave še večje. Phillipsovo najdišče je nekaj sto kilometrov od norveških in od britanskih obal. V smeri proti Norveški je velika naravna ovira v obliki kakih 900 metrov globokega jarka, čez katerega bo zelo težko položiti naftovod, če bo to. sploh izvedljivo. Po vsej verjetnosti bo treba nafto po cevovodu pošiljati na Dansko ali. na Škotsko. Razen tega je tam voda globoka 80 do 100 metrov, zato je moral plavajoči vrtalni otok nadomestiti tistega, ki v plitvih vodah stoji na lastnih nogah, se pravi, da je na nekakšnih hoduljah zasidran v razmeroma trdnem morskem dnu. Norveški in drugi ribiči vedo iz izkušenj,, da so na območju sedanjega naftnega najdišča zelo pogosti in hudi viharji. Izvedenci pravijo, da bo tako pridobljena nafta do 30 odstotkov dražja od tiste, ki jo pridobivajo na kopenskih petrolejskih poljih. Kljub temu številne družbe iščejo nafto na Severnem morju, ker si od tega obetajo neodvisnost od uvoza. QLEDALISČE V CELOVCU Petek, 14. av,g.: Kneginja čardaša (opereta). — Sobota, 15. avg.: Don Juan in Kadetski ples (baletni večer). — Nedelja, 16. avg.: My Fair Lady (musical). — Sreda, 19. avg.: Carjevič (opereta). — Četrtek, 20. avg.: Vesela vdova (opereta) 25. predstava. — Petek, 21. avg.: My Fair Lady. — Sobota, 22. avg.: Kneginja čardaša i(zadnjič). — Nedelja, 23. avg.: Irma la Douce (musical) zadnjič. 21. GRAJSKE IGRE V BREŽAH Petek, 14. avgust: Mr. Chasse. — Sobota, 15. avgust: Hadrian VII. (zadnja predstava). Torek, 18. avgust: Mr. Chasse. — Sreda, 19. avgust: Mr. Chasse. — Četrtek, 20. avgust: Mr. Chasse. — Vse predstave se začnejo ob 20. uri na Petrovi gori. 10. KOMEDIJSKE IGRE V ŠPITTALU Petek, 14. avgust: Komedija zmot. — Sobota, 15. avgust: Šola za ženske. — Ponedeljek, 17. avgust: Šola za ženske. — Torek, 18. avgust: Očarljivi Don Diego. — Sreda, 19. avgust: Komedija zmot. — Četrtek, 20. avgust: Šola za ženske. Vse predstave se začnejo ob 20. uri. V slučaju slabega vremena je grajsko dvorišče pokrito. Prodaja vstopnic in pojasnila dajejo vsi turistični uradi. Naročite pa jih lahko tudi po telefonu (0 47 62) 31 61, od 10. do 12. ure in od 15. do 20. ure.