GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA-OKOUCA IN MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LJUBLJANA. 26. JULIJA 1955 \ma leto ii. — Štev. 53 VABILO NA 1. SEJO OKRAJNEGA ZBORA, 1. SEJO ZBORA PROIZVAJALCEV IN 1. SKUPNO SEJO OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA Na podlagi 83. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih 13. člena Zakona o izvedbi nove ureditve občin in okrajev *tiicujem , A) L sejo okrajnega zbora novega okraja Ljubljana, k> .bo v soboto dne 30. julija 1955 ob 8. uri zjutraj v veliki se)txi dvorani Magistrata v Ljubljani. Predlagan je naslednji dnevni red: 1. Izvolitev verifikacijske komisije. 2. Poročilo verifikacijske komisije. 3. Zaprisega odbornikov. 4. Volitev predsednika zbora. 5. Volitev komisij. , 3) l, sejo zbora proizvajalcev novega okraja Ljubljana, bo ob istem času v mali sejni dvorani Magistrata v Ljub- _, Predlagan je isti dnevni red kot za sejo okrajnega ti3ora. _ C) l, skupno sejo novega okraja Ljubl^ma, ld bo takoj končanih ločenih sejah. Predlagan je naslednji dnevni red: 1. Poročilo o delu Iniciativnega odbora, 2. Izvolitev začasne komisije za izvolitve in imenovanja. 3. Volitev predsednika Okrajnega ljudskega odbora. 4. Volitev dveh podpredsednikov. 5. Volitev komisije za statut. 6. Volitev tajnika OLO. 7. Volitev komisije za ugotovitev premoženjskih pravic in obveznosti, ki preidejo na novi okraj. 8. Volitev komisije za prevzem arhivov in inventarja. 8. Volitev komisije za vskladitev pravnih predpisov. 10. Razprava in sklepanje o odločbah: a) o skupnem številu odbornikov ljudskih odborov za vse nove občine v okraju, b) o številu odbornikov, ki odpade na vsako dosedanjo občino ali njen del, c) o številu dosedanjih odbornikov MLO, ki postanejo občinski odborniki na posamezni novi občini, č) o številu odbornikov, ki se izvolijo na zborih volivcev. *1" Razprava in sklepanje o okrajnem statute 12. Volitev svetov. 13. VoMtev komisij. 14. Volitev načelnikov ln šefov upravnih organov. $t>r Vsak ljudski odbornik ima pravico pismeno predlagati etr>rinbo ali dopolnitev dnevnega reda. ^dbornlke novega Okrajnega ljudskega odbora prosimo, da; Prihodu na sejo takoj po podpisu prezentne liste od-J0 Potrdila o izvolitvi in sicer: °dborniki okrajnega zbora pri vhodu v veliko dvorano, Odborniki zbora proizvajalcev pa pri vhodu v malo dvorano. Predsednik OLO: MIHA ISKRClC, 1. r. H^ILD NA 68. SKUPNO SEJO, 22. SEJO MEST-tGA ZBORA IN 39. SEJO ZBORA PROIZVAJALCEV MLO LJUBLJANA O« Podlagi 89. člena Zakona o ljudskih odborih mest in “1’h občin sklicujem 1(_ 68. SKUPNO SEJO 38. ljudskega odbora Ljubljana, ki bo v petek dne 1955 ob 16.30 uri v sejni dvorani Magistrata v Predlagan je naslednji dnevni red: !• Pojasnilo o načinu volitev v novi Okrajni ljudski odbor Ljubljana. • Določitev odbornikov MLO v nove občinske ljudske odbore. 1’i'cdlog odloka o občinski dokladi na dohodnino od 4 krnetijstva za leto 1955. • Razprava in sklepanje o potrditvi menjalnih pogodb, 5 jih je sklenil Občinski ljudski odbor v Polju. q‘ Rozpruva in sklepanje o razlastitvah. Odločbe o ustanovitvi zdravstvenih domov občinskih ' 7 paskih odborov. • Razprava in sklepanje o garancijskih Izjavah za ne- ^tero gospodarsko organizacije. • * 1 OLO Vubliana okolica POROČILO PREDSEDNIKA SVETA ZA PROSVETO IN KULTURO ERVINA ROTMANA 0 DELU SVETA V ŠOLSKEM LETU 1954-55 NADALJEVANJE IN KONEC Pomanjkljivosti obeh vzgojnih domov so v tem, da so med mladino tudi duševno defektni, ki bi spadali v poseben zavod, v Višnji gori pa so med moralno ogroženimi dekleti tudi že pokvar;eaa dek eta. kar močno ovira vzgojno delo v zavodu. To vprašanje bi morali obravnavati skupno Republiški SPK, Republiški Svet za ljudsko zdravstvo ter Sekretariat za notranje zadeve LRS. Vzgojni domovi za moralno ogroženo in zapuščeno mladino bi morali ustrezati sodobnim pedagoškim in higienskim zahtevam, morali bi imeti moderno urejene delavnice in tikii vse ostale pogoje za kulturno in telesno vzgojno udejstvovanje mladine. V njih bi morali biti nameščeni najboljši pedagogi in najboljši strokovni mojstri. Dokler tega ne bo, so vzgpjni uspehi obeh vzgajališč nadvse problematični. 3. TEČAJ ZA ŽRTVE FAŠISTIČNEGA TERORJA V PODSMREKI: V tem dopolnilnem tečaju je bilo letos 34 gojencev, ki v času šolske obveznosti niso dovršili 6 razredov osnovne šole, kar je zakonit pogoj za vstop v obrt. Tečaj je uspešno dovršilo 32 gojencev. Tajništvo SPK jim je s posredovanjem posredovalnice za delo preskrbelo delovna vajenska mesta in uredilo glede njihove prehrane in stanovanja. Večina deklet se bo učila strojnega pletiljstva v Rašici. Podjetje bi rado sprejelo nad 100 vajenk, a žaj zanje nima stanovanjskih prostorov. Koristno b: bilo omogočiti podjetu Rašica, ki že ima vajensko šolo, da bi zgradilo poseben internat za 100 vajenk in primeren samski dom. S tem bi rešili vprašanje zaposlitve deklet — partizanskih sirot v republiškem merilu. V novem šolskem letu ne bomo več Imeli tolikšnega števila partizanskih sirot, da bi lahko nadaljevali s šolo v Podsmreki Nastane vprašanje, kako naj se izkoristi poslopje in posestvo v Podsmreki. Možnosti bi bile naslednje: a) Nadaljevanje sedanjega tečaja na ta način, da bi zajeli partizanske situle v republiškem merilu, glede na to, da drugi okraji nimajo sličnih ustanov. b) Otvoritev pomožne šole za defektne šoloobvezne otroke, k Jih je v okraju okoli 350. Naš okraj nima nobene posebne šole niti nobenega posebnega oddelka za oligrofeno mladino. Vprašanje šolanja te mladine je iz leta v leto bolj pereče, ker je nevarnost, da prav takšna mladina moralno propade, ako ni v primerni oskrbi. c) Otvoritev gospodinjske šole za dekleta — partizanske sirote, ki niso vključene v obrt in ne nadaljujejo šolanja, temveč imajo veselje za gospodinjsko stroko. Ta rešitev bi bila tem bolj možna, ker ima Podsmreka svojo ekonomijo. Ce bi se odločili za katerokoli rešitev, je treba nujno še v času počitnic izvesti v poslopju večje adaptacije. 8. Odločba o ustanovitvi Zadružne hranilnice in posojilnice v Ljubljani. 9. Odločba o konstituiranju gospodarske organizacije krojaške delavnice »Elegant«. 10. Personalne zadeve. Po prvi točki dnevnega reda skupne seje bosta: A) 22. SEJA MESTNEGA ZBORA z naslednjim dnevnim redom: 1. Izvolitev verifikacijske komisije, ki pregleda izid nadomestnih volitev v 20. volilni enoti Mestnega zbora. 2. Volitev odbornikov mestnega zbora v novi okrajni zbor. B) 39. SEJA ZBORA PROIZVAJALCEV z naslednjim dnevnim redom: 1. Volitev odbornikov zbora proizvajalcev v novi okrajni zbor proizvajalcev. Po končanih ločenih sejah se nadaljuje skupna seja s točko 2. dnevnega reda. Vsak ljudski odbornik ima pravico pismeno predlagati spremembo ali dopolnitev dnevnega reda. Morebitno odsotnost in razlog javite skupščinski pisarni MLO (telefon 21-343) Kresija, soba št 8. Predsednik MLO: " Dr. MARIJAN DERMASTIA, 1. r. 4. DOM INVALIDNE MLADINE V KAMNIKU: Ima skupno 75 gojencev, ki po večini obiskujejo osnovno šolo v ustanovi, nekateri pa hodijo v gimnazijo ali pa se uče raznih obrti v samem domu. Ustanova letos gradi nov trslkt za učilnice in delavnice, ki bo dovršen do pričetka šolskega leta. Na novo so pričeli s poukom fine mehanike in tudi že namestili strokovnega mojstra. S šolanjem invalidne mladine v raznih zanje primernih strokah skušajo vsem gojencem zagotoviti primeren življenjski poklic. 5. DOM UČENČEV BRIVSKO-FRIZERSKE STROKE V MEKINJAH PRI KAMNIKU: Ima letno v treh izmenah po 80 vajenk in vajencev. V domu so prav zadovoljive razmere in tudi dobri učni uspehi, nujna pa je namestitev dobre taggoji-teljice, ker vse doslej je upravnik sam opravljal tudi vse vzgojno delo. 6. INTF.RNAT USNJARSKEGA TEHNIKOMA v Domžalah, v katerem je 47 gojencev, je prav lepo urejen, ima lastno ekonomijo, veliko športno igrišče, centralno kurjavo in tudi sicer najboljše pogoje za dobro uspevanje gojencev. OTROŠKI VRTCI V okraju imamo 9 otroških vrtcev, ki so ustanove s samostojnim finansiranjem, od okraja prejemajo le plače za vzgojno osebje in subvencije po potrebi. Materialne razmere vrtcev niso najbolj ugodne; primanjkuje jim zlasti igrišč, slik in slikanic. Vrtci zajemajo predšolske otroke, le v Kamniku imamo v vrtcu tudi en razred osnovne šole. Otroški vrtec na Igu je trii ob pričetku šolskega leta 1954-55 ukinjen zaradi nezanimanja krajevnih faktorjev. Občinski odbori sedaj zaradi intervencij občinskih SPK nekoliko bolje skrbe za materialne potrebe vrtcev. skrb za vrtce pa imajo tudi društva prijateljev mladine. PRKDVOJASKA vzgoja Pouk predvojaške vzgoje se ne vrši več v centrih po terenu, ampak na lepo urejenem taborjenju v Vikrčah. Od 1.000 mladincev je prišlo na taoorjenje 986. 6 je bilo opravičeno odsotnih, 8 pa neopravičeno odsotnih. Le 10 mladincev je bilo odpuščenih iz zdravstvenih razlogov. Opravičeno odsotni so poslali potrebna potrdila. Neopravičeno odsotni so po prejemu poziva zapustili delo ter odšli neznano kam. Izmed teh je eden iz Domžal, ostali pa so zaposleni na avto cesti. Učno gradivo je bilo v dosedanjih štirih Izmenah v celoti predelano. Zadnji dan taborjenja polaga mladina izpite pred. komisijo. Rezultati so bili sledeči: v vseh Štirih izmenah je opravljalo Izpite 971 gojencev, od katerih je bilo 164 odličnih, 356 prav dobrih, 371 dobrih. 71 zadostnih in 9 nezadostnih. Neocenjenih je bilo 15 gojencev. Srednja ocena vseh štorih izmen na izpitih znaša 3,6. Obveznike vodijo komandirji vodov, ki so rezervni oficirji in so imeli pred začetkom taborjenja 11-dnevni tečaj v Ljubljani. Povečini so bili prizadevni, zaradi neprimernega vedenja je bil odpuščen 1 komandir. Taborišče ima dovolj učnih pripomočkov. Ob prostem času Ima mladina razvedrilo. V popoldanskih urah se udeležujejo kulturno-prosvetnih predavanj, ki jih organizirajo LT, LMS in Ljudska univerza. Razen predavateljev Rdečega križa prihajajo neredno in netočno k predavanjem. Mladina tudi igra riogomet, košarko in odbojko, ima na razpolago fizkulturno stezo z zaprekami in strelišče. Vsi obvezniki so proslavili rojstni dan' predsednika Tita, udeležili pa so se tudi sprejema visokih gostov U Nu-ja in Nehruja. Okrajni ljudski odbor je dal na razpolago potrebna sredstva za ureditev taborišča. Poleg šotorov, ki so bili kupljeni v lanskem letu, smo letos nabavili uniforme, zgradili kuhinjo in jo opremili s posodo, postavili mize in uredili tudi novo stranišče. Higienske razmere v taborišču so sedaj popolnoma v redu. Zlasti skrbimo za redno umivanje in za obvezno čiščenje zob. V vseh štirih izmenah je potrebovalo zdravniško pomoč 351 mladincev,- vendar je bilo resnejših primerov samo 11 (zlomi in izvini rok in nog). Bilo je tudi par primerov ušivo-sti. Podjetje, ki gradi avto cesto, bi moralo bolj paziti na snago svojih delavcev, zlasti onih, ki spe v barakah. V teku taborjenja so obiskali tabor različni predstavniki, med njimi tudi načelnik Uprave za izvenarmadno vzgojo v generalštabu, ki se je pohvalno izrazil o delu in redu v taborišču. V srednjih in vajenskih šolah je ostal pouk predvojaške vzgoje nespremenjen. Izmed 187 obveznikov na teh šolah je bilo 35 odličnih, 102 prav dobra, 44 dobrih, 8 zadostnih. Povprečna ocena znaša 3,84. PIONIRSKA ORGANIZACIJA Na osnovnih šolah in gimnazijah je mladina vključena v pionirske organizacije, kjer se vzgaja v duhu tradicij NOB in dobi tudi primerno razvedrilo. Te organizacije vodijo navadno učitelji, ki so prejeli ob pričetku šol. leta podrobna navodila za delo od Okrajnega pionirskega sveta. Ravnajo se po Statutu pionirske zveze. Mladina je vključena v najrazličnejše krožke, mnogi pionirji pa sodelujejo tudi v društvih Svoboda, Partizan ter v prosvetnih, pla-. ninskih in gasilskih društvih. Od 12.585 učencev osnovnih šol je 10.229 pionirjev, 2.280 cicibanov, 8.700 podmladkarjev RKS. Na gimnazijah pa je od 4.225 dijakov 3.250 pionirjev, 1.000 članov LMS in 3.700 pri RK. Mnogo dijakov je vključenih v raznih drugih organizacijah. Pionirji so naročeni na ca. 10.000 izvodov pionirskega tiska. V dijaških hranilnih blagajnah imajo 276.000.— din. Uspehi pionirskih odredov so povsem odvisni od iniciativnosti voditeljev in od materialnih Izdale »Založništvo Ljubljanski dnevnik«, direktor Stane Skrabar odgovorni urednik Ivo Tavčar. pogojev. Interesnim krožkom primanjkuje orodja in primernih prostorov. UČNI KADER Okrajni Svet za prosveto je stalno skrbel za smotrno personalno politikd. V šolskem letu 1954-55 so bile naše šole razmeroma dobro zasedene z učnim kadrom. Več enooddelčnih šol smo lahko spremenili v dvo-oddelčne in s tem dvignili kvaliteto pouka in izboljšali učne uspehe. Z odloki o posebnih dodatkih v prosvetno-znanstveni službi se je tudi materialni položaj učiteljstva znatno izboljšal, še posebno na težjih službenih mestih. Šibkejše so bile zasedene zlasti gimnazije v bolj oddaljenih krajih, na katerih poučujejo še vedno pretežno učitelji. Profesorji in kvalificirani predmetni učitelji namreč zelo neradi sprejemajo službena mesta v manjših oddaljenih gimnazijah. Nameravana reorganizacija nekaterih manjših gimnazij v osemletne, šole (Krka, Šentvid, Gabrovka, Brdo, Komenda, Moravče) je naletela na hud odpor s strani prebivalstva. Zaradi splošne reforme šolskega sistema, ki se pripravlja, smo to vprašanje za sedaj odložili. Ob koncu šolskega leta je nastala kritična situacija glede zasedbe šol z učnim kadrom. Službenih mest nismo razpisali, ker letos ne moremo pričakovati, da bomo dobili nove absolvente učiteljišč. Na razpolago je le majhno število absolventov, ki pa jih bo SPK LRS prvenstveno dodelil perifernim okrajem. Iz našega okraja je precej učnih moči vložilo prošnje za premestitev v druge okraje, zlasti pa v Ljubljano. Okrajni SPK je mogel glede na takšno situacijo ugodno rešiti le nekaj prošenj le proti zamenjavi. Pač pa je Svet za prosveto izvedel več premestitev v okraju, kakor so to narekovali Interesi posameznikov in potrebe službe. Večini upokojenih učnih moči bo v prihodnjem šolskem letu podaljšano službeno razmerje, ker jih ne bo mogoče nadomestiti z novimi. Nikakor ne bo mogoče izpolniti nezasedenih mest na gimnazijah, kjer primanjkuje zaradi vedno večjega števila dijakov še najmanj 28 učnih moči. Okrajni SPK je posvetil posebno skrb strokovnemu spo-polnjevanju učnega kadra. S sodelovanjem pedagoške komisije je bilo organiziranih 25 sektorskih konferenc z referati o politični vzgojni in učni problematiki ter z vzornimi učnimi nastopi. Za mlajše in strokovno šibkejše učiteljstvo je organiziral SPK v Ljubljani 6 osemdnevnih seminarjev, katerih se je udeležilo skupno 120 mladih učnih moči. Na seminarjih so predavali priznani pedagogi, učiteljstvo osnovnih šol na Ledini Ln na Vadnici pa Je izvedlo večje število vzornih učnih nastopov. Nastopali so tudi posamezni tečajniki. Seminarji, ki so jih vodili inšpektorji, so imeli namen usposobiti učiteljstvo za boljše delo v šoli in ga tudi ideološko utrjevati. Udeleženci seminarjev so bili s takšno obliko strokovnega spopol-njevanja zelo zadovoljni in so ■inšpektorji na terenu že lahko ugotovili prve uspehe. Zelo nezadovoljivo je, da nekateri učitelji na osnovnih šolah, zlasti pa vzgojiteljice v vrtcih, še vedno niso opravili predpisanih izpitov. Ob koncu šolskega leta je bilo na osnovi odloka Republiškega SPK 20 tečajnikov prevedenih v honorarno službo. Dva tečajnika sta ob tej priliki odpovedala državno službo. Osnovnošolski učni kader je po veliki večini opravil svoje vzgojno delo z vso resnostjo in čutom odgovornosti. Med učiteljstvom pa so tudi ljudje z drugačnimi nazori, najčešče z idealističnim pojmovanjem sveta in življenja. Tudi taki učitelji se ravnajo po prejetih smernicah glede vzgoje in inšpekcije niso mogie ugotoviti primerov namernega negativnega politicno-vzgcjnega dela, vendar pa je jasno, da vzgojitelj z nazadnjaškimi nazori ne more vzgajati v šoli s tisto iskrenostjo in prepričevalnosijo, kot bi bilo potrebno. Večina učiteljstva dela v šoli vestno in prizadevno, še vedno pa so posamezni primeri premajhne vneme in površnosti v službi in to zlasti med najmlajšimi, ki se še niso vživeli v delo in še ne čutijo dovolj vse teže odgovornosti pedagoškega poklica. V odnosu do ljudstva do ljudske oblasti in do družbenih organizacij zavzemajo prosvetni delavci po veliki večini pravilno stališče, dasi so še posamezniki družbeno neaktivni, izolirani in zaprti med šolske stene. Medtem ko je na osnovnih šolah kader v večji meri kvalificiran, primanjkuje na gimnazijah 53 učnih moči, katere nadomeščajo učitelji ali honorar-ci. Posebno primanjkuje kvalificiranih učnih moči za matematiko in fiziko. Večkrat tudi nismo mogli namestiti na gimnazijo potrebnega in kvalificiranega človeka samo zato, ker v kraju ni mogel dobiti stanovanja. Zgodilo se je tudi v več primerih, da so posamezni gimnazijski učitelji dobili premestitev v Ljubljano, a so ostali v svojem prejšnjem stanovanju, ker ga v Ljubljani niso mogli dobiti. V bodoče okrajni Svet za prosveto in kulturo ne bo pristal na premestitev, dokler ne bo v novem kraju zagotovljeno stanovanje. Učni kader na gimnazijah je v našem okraju zlasti na večjih zavodih večinoma kvalificiran in zadovoljivo opravlja svoje delo. Strokovno se izpopolnjuje v svojih strokovnih aktivih, v splošnem pa primanjkuje še večje metodske poglobitve dela. Prav v tem se gimnazijski kader razlikuje od osnovnošolskega, razliko v učni metodi pa najbolj občutijo učenci na prehodu, to je v prvem gimnazijskem razredu. Iz tega sledi, da je potrebno globlje sodelovanje med osnovnošolskimi in gimnazijskimi učitelji. Za otroka v starosti 10 do 11 let je prehod na strogo Izoliran predmetni pouk nekoliko težaven, posebno še, ker se tudi metoda včasih preveč razlikuje. V tem pogledu bo boljša enotna osemletna obvezna splošno Izobraževalna šola. Na strokovnih šolah imamo le 15 stalnih in 169 honorarnih predavateljev. To razmerje ni ugodno, ker strokovne šole potrebujejo najboljše stalne predavatelje, tol bodo sposobni mladino usposobiti za obrt in industrijo. Na kmetijskih šolah so poučevali sami honorarni predavatelji in sicer 131 učiteljev in profesorjev ter 43 kmetijskih strokovnjakov. Vsi predavatelji so bili razen redkih izjem redni in požrtvovalni ter so z ljubeznijo obravnavali učno tvarino. FINANČNA SREDSTVA ZA PROSVETO S proračunskim letom 1953 so bila prenesena iz okrajnega proračuna vsa materialna sredstva za vzdrževanje osnovnih šol na občinske proračune, razen osebnih izdatkov za vzgojno osebje. S tem prenosom smo dali občinam več kompetenc ter jih tako začeli postopoma uvajati v samostojno poslovanje bodočih občin — komun. Občinski ljudski odbori so v glavnem dobro gospodarili z materialnimi sredstvi za osnovne šole. Okrajni svet za prosveto ni v tem pogledu prejel pritožb od stranii šolskih upraviteljev. V letu 1954 so bili tudi ugotovljeni ugodni rezultati, vzrok, da smo prenesli proračune za vzdrževanje gimnazij, vrtcev, -strokovnih šol in osebne prejemke na občinske ljudske odbore. Na okrajnem proračunu so ostali materialni in osebni izdatki za kmetijske gospodarske šole, predvojaško vzgojo, Dopolnilni tečaj za partizanske sirote v Podsmreki, dotacije dijaškim domovom, učila za otroške vrtce in vzgajališča. Ugotavljamo, da materialno stanje šolstva napreduje. V letu 1952 so znašali stroški na enega osnovnošolskega otroka 4.035 dinarjev, v letu 1953 4.989 din, za leto 1954 — 5.530 dinarjev, za leto 1955 pa 5.000 dinarjev. V tem letu so zaradi odloka O posebnih dodatkih za učno in vzgojno osebje in odloka o honorarni službi, delovni obveznosti in o nagrajevanju za nadurno delo v prosvetno znanstveni službi v šolah in drugih vzgojnih ustanovah močno porasli osebni prejemki prosvetnih delavcev. Nekatere občine so še v celoti Izčrpale finančna sredstva, namenjena za honorarje. V tem letu smo porabili za učila 954.000 din, za kmetijske gospodarske šole 2,100.000 din, za predvojaško vzgojo pa okoli 1,637.000 din. Proračun tajništva smo v tem letu izčrpali 47°/o. Važna postavka v tajništvu za prosveto so štipendije. S 1. septembrom 1954 je Okrajni Svet za prosveto in kulturo prevzel skrb za podeljevanje štipendij. Pri Svetu je formirana komisija za podeljevanje štipendij, ki je ugotovila vrsto pomanjkljivosti v politiki štipendiranja. Ugotovila je, da je prejemalo štipe.ndije večje število dijakov, ki do tega niso bili upravičeni niti iz socialnih niti iz političnih razlogov. Ugotovila je tudi, da večje število otrok padlih borcev in žrtev fašističnega terorja sploh ni bilo deležno štipendij. Krivdo za tako nesmotrno politiko štipendiranja in za tak odnos do otrok padlih borcev nosijo vsekakor občinski ljudski odbori pa tudi občinske organizacije ZB, ki so imele slabo evidenco in so predlagale štipendiranje večkrat brez prave moralne, socialne in politične presoje. Po teh ugotovitvah je komisija Izvršila revizijo vseh štipendij. Da bi dosegli enoten način podeljevanja štipendij in enotno presojo kakor tudi pravilen političen smoter, so bile pri vseh občinskih ljudskih odborih formirane komisije za podeljevanje štipendij. Komisije so sestavljene Iz predstavnikov političnih organizacij, ZB, ZVVI in Društva prijateljev mladine. Okrajna komisija za podeljevanje štipendij podeljuje štipendije prvenstveno obojestranskim in enostranskim si- rotam padlih borcev in žrtev fašističnega terorja ter otrokom partizanskih staršev, ki so socialno ogroženi in otrokom progresivnih in naši stvarnosti predanim prosilcem. Ostale prošnje odstopa komisija v rešitev občinskim ljudskim odborom, odnosno socialnemu skrbstvu. V šolskem letu 1954/55 je prejemalo štipendijo 647 dijakov. Zaradi povišanja vzdrževalnin v internatih smo partizanskim sirotam in žrtvam fašističnega terorja zvišati štipendijo n3 polno oskrbnino. Ob koncu šolskega leta so bile vse štipendije ukinjene, razen trem popolnim sirotam ter vajencem, *• dobivajo štipendijo še za ju'1' 1955. Okrajni Svet za prosveto štipendira tudi nekaj visokošol-cev, ki so se pismeno obvezal', da bodo službovali v okraj'3 Ljubljana-okolica po dovršen'11 študijah. Od 17,000.000 din sredstev bilo do konca šolskega leta P°" rabljenih ca. 10,000.000 din, ostane torej 7,000.000 din, kar zadostovalo za štipendije septembra do konca koledarskega leta. Iz prednjega poročila razvidno, da je bil SPK v Pre teklem šolskem letu iniciativ0 ter vodil in usmerjal prosve* no politiko v korist in nap" dek socialistične domovine. OBJAVA Po ugotovitvi volilnih izide* pri nadomestnih volitvah Ljudski odbor mestne <>bč*1’ Vrhnika, ki so bile dne 24. j lija 1955, objavlja Okrajna volilna komisija Lj’1'5 ljana-okolica naslednje voli n izide; Volilna enota štev. 1 je v lila enega odbornika. Kandidat Brenčič Jožeta Ja«f.’ kapetan LM, Kranj, Koros česa št. 8, je dobil 386 glssov. Kandidat Novak Jakoba C ga, šolski upravitelj, Vrhni j Tržaška cesta št. 2, je dobil Klasov. Kandidat Seiko Jožeta v m-upokojenec, Vrhnika, Opekar5 cesta št. 3, je dobil 53 glsso*. Neveljavnih glasovnic je lo devet. ^ Za odbornika Ljudskega °d^jj ra mestne občine Vrhnika je izvoljen Brenčič, Jožeta •*.' ^ kapetan I.M, Kranj, K°r cesta št. 8. .vg Namestnik predsedn , okrajne volilne komi8 Jože Podboj, 1. r' OBJAVA y Po ugotovitvi volilnih lz^yy pri nadomestnih volitvah v 0 činsiki ljudski odbor DobroV so bile dne 24. julija 1955, objavlja Okrajna volilna komisija ‘ ljana-okolica naslednje V<1 izide: vo- Volilna enota štev. 1 je lila enega odbornika. ,av» Kandidat Vrhovec Led'6 ^ Stane, uslužbenec OZZ, le bil 50 glasov. aliP Kandidat Krvina Franca i ul kmet, Brezje štev. 50, je 2 glasa. gis' Neveljavni sta bili dve sovnlci. .:l0' Za odbornika Občinskega skega odbora Dobrova Je^n6, Ijen Vrhovec Ladislava uslužbenec OZZ Ljubija"8 lica. »niK3, Namestnik predse" jjf. okrajne volilne ko' f Jože Podboj, >■ Mestni ljudski odbor Ljubljana Mastnega ljud-glavnega mesta OBJAVA Mestna volilna komisija v Jubljani po ugotovitvi volilnih 'dov Pri nadomestnih volitvah v Mestni zbor ekefid odbora Idbljar.e, ki so bile dne 24. ju-1955 v volilni enoti štev. 20 kavlja volilni izid: J volilni enoti štev. 20, ki je dv ' ? 6neSa odbornika, sta bila a kandidata, in sicer: O}' viPOTNII< Janez, sekretar ^ana nega komiteia ZKJ Ljubih' Alojz, upokojenec, ‘Jana, Podutiška cesta, dru a,n uredba o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov (Ur. list FLRJ, štev. 33-1953) veljajo tudi za občinsko doklado in dohodnino od kmetijstva. 5. člen Olajšave pri dohodnini ali samo pri dopolnilni dohodnini se upoštevajo tudi pri občinski do-1 kladi. 6. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu LRS. uporablja pa se od 1. julija t. 1. OBJAVA 0 NAJDENIH PREDMETIH Uradu za najdene predmete pri Tajništvu MLO glavnega mesta Ljubljane so bili v času od 1. februarja do 30. junija 1.1. izročeni razni predmeti, in sicer: 1 ženska ročna torbica z manjšo gotovino, 1 aktovka, 1 ženski dežnik, ključi, 1 ženska ročna torbica z manjšo gotovl-on, 1 par Perlon nogavic, 1 nalivno pero, 1 zapestna ura, 1 mala aktovka s knjigami :n zvezki. 1 zapestnica, 1 ročna ura, 1 očala, 1 dežni plašč, 1 ročna torbica, 1 nahrbtnik, avtomobilsko dvigalo, 1 ženska siva obleka, 1 železniški plašč, 1 zapestnica, 1 sesalka za kolo, 1 nalivno pero, več denarnic, ključev in razni drobni predmeti. Lastniki navedenih predmetov, morejo le-te dvigniti v Tajništvu MLO glavnega mesta Ljubljane, »Kresija«, soba štev. 10-1, med uradnimi urami. Če se tisti, ki je stvar izgubil, ne zglasi v enem letu, računajoč od dneva objave najdbe, ali če ne dokaže svoje pravice do stvari, oziroma če stvar noče sprejeti, postane najdena stvar splošno ljudsko premoženje. Po čl. 10 točki navodila o postopku z najdenimi predmeti (Ur. list FLRJ štev. 93-49) ima najditelj izgubljene stvari pravico do nagrade, ki znaša 15 odstotkov od vrednosti stvari. Urad za najdene predmete ' pri Tajništvu MI.O glavnega 1 mesta Ljubljane. J Izvleček iz poročila o poslovanju grosističnega trgovskega podjetja »KMETIJSKI PRIDELKI«, Ljubljana, Gosposvetska 13, v letu 1954 . Podjetje je bilo ustanovljeno dne 15. januarja 1953 z Odločbo MLO glavnega mesta Ljubljana štev. 95/53 — reorganizirano z Odločbo MLO 6788-1-54 oit ' iunija 1954. V letu 1954 je podjetje zaposlovalo povprečno 28 delavcev in uslužbencev, ter ustvarilo 97,499.285 din prometa, to je 96 o/o. Obveznosti do družbene skupnosti ^ kile poravnane. Podjetje je rentabilno, knjigovodstvo ažurno in v redu. Delovni kolektiv podjetja oziroma upravni odbor in delavski svet sta imela zasedanja redno s° se tekoči problemi sproti reševali. ^VA B I L A N C A na dan 31. decembra 1954. PASIVA! Naziv postavke Znesek v 000 din Za{P' Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna In izločena sredstia A. Viri osnovnih in izločenih sredstev 2,372 Osnovna sredstva 2,372 1. Sklad osnovnih sredstev Investicije v teku 1 2. Dolgoročm kredit za dokončane investicije 768 Izločena sredstva tn druga Investicijska 1,134 3. Razni skladi sredstva 4 Dolgoročni kredit za finansiranje investicij B. Obratna sredstva 8,920 5. Drugi viri finansiranja investicij Skupna obratna sredstva B. Viri obratnih srtdstev 8,000 G- Sredstva v obračuna in druga aktiva 6. Viri obratnih sredstev (skupno) Kupci ln druge terjatve 14,757 C. Viri sredstev v obračunu In druga pasiva I^ruga aktiva 1,644 7. Dobavitelj: ln druge obveznosti 18,391 219 D Finančni uspeh Razporejeni dobiček Izguba 8. Druga pasiva D. Finančni uspeh 923 9. Dobiček — Skupaj: 29,750 10. Kritje izgube Skupaj: 29,750 Marija Drenovec Predsednik upravnega odbora: Ivan Lah Franc Kregar Izvleček iz poročila o poslovanju trgovine s sadjem In zelenjavo »BRESKEV«, Ljubljana, v letu 1954 Podjetje je bilo ustanovljeno dne 1. maja 1954 z odločbo MLO glavnega mesta Ljubljane. V letu 1954 je podjetje zaposlovalo povprečno 10 delavcev In nameščencev ter ustvarilo 15.650.114 din prometa. Obveznosti do družbene skupnosti so bila bi,, narie- Podjetje je rentabilno, knjigovodstvo ažurno in v redu. Delovni kolektiv podjetja oziroma upravni odbor sta Imela zasedanja redno in so se tekoči pro- &Proti reševali. BILANCA na dan 31. decembra 1954 PASIVA P. t. Naziv postavke Znesek v 000 din Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna In izločena sredstva Gsnovna sredstva hvesticije v teku 298 A. Viri osnovnih in Izločenih sredstev L Sklad osnovnih sredstev 298 — 2. Dolgoročni kredit za dokončane Investicije zločena sredstva In druga investicijska 3. Razni skladi 67 Sredstva 67 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij B. Obratna sredstva 6. Drugi viri finansiranja investicij Skup^ obratna sredstva 626 B Viri obratnih sredstev c Sredstva v obračunu ln druga aktiva 6. Viri obratnih sredstev (skupno) — Kupci m druge terjatve ‘ °ru8a aktiva 125 C. Viri sredstev v obračunu In druga pasiva 80 7. Dobavitelji m druge obveznosti 785 D Finančni uspeh azporejeni dobiček ‘ ‘*8uba 8. Druga pasiva 46 58 D. Finančni nspeh — 9 Dobiček 58 ^ Skupaj: 1,254 10. Kritje Izgube Skupaj: 1,251 Ja računovodstva: Ljubica Novak Predsednik upravnega odbora: Alda Baus Direktor podjetja' Stanko Gros Izvleček iz poročila o poslovanju »OBLAČILNE PRODUKTIVNE ZADiRUGE, Ljubljana, Celovšktf 72, v letu 1954 Zadruga je bila ustanovljena dne 1. januarja 1949 na ustanovnem občnem zboru. V letu 1954 je podjetje zaposlovalo povprečno 32 delavcev in nameščencev ter ustvarilo 7,715.313 din prometa, to je 109°/». Obveznosti do družbene skupnost* so bile poravnane. Podjetje Je rentabilno, knjigovodstvo ažurno in v redu. Delovni kolektiv podjetja oziroma upravni odbor sta imela zasedanja redno, ter so tavkp št. Znesek v 000 din Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna ln izločena sredstva A. Viri osnovnih m Izločenih sredstev 1. Osnovna sredstva 2,461 1. Sklad osnovnih sredstev 515 2. Investicije e teku — 2. Dolgoročni kredit za dokončane Investicije — 3. Izločena sredstva in druga Investicijska 3. Razni skladi 1,249 sredstva 941 4. Dolgoročni kredit za finansiranje investicij B. Obratna sredstva 6. Drugi viri finansiranja Investicij 1,946 4. Skupna obratna sredstva 1,264 B. Viri obratnih sredstev C. Sredstva v obračunu ln druga aktiva 6. Viri obratnih sredstev (skupno) 1,000 5. Kupci in druge terjatve 7,420 C. Viri sredstev v obračunu In druga pasiva 6. Druga aktiva — 7. Dobavitelji m druge obveznosti 7,376 D. Finančni uspeh 8. Druga pasiva 7. Razporejeni dobiček 5,158 D. Finančni ospeb 8. Izguba — 9 Pnh‘‘ Jr 5,158 10 Kritje Izgube — Skupaj: 17,244 Skupaj: 17,244 Vodja računovodstva: Vera Debevc Predsednik upravnega odbora: Ivan Jenko Direktor podjetja: Frane Dl Batista Izvleček iz poročila o poslovanju obrtne zadruge »SAVICA««, Ljubljana, Rimska cesta 19, v letu 1954 Zadruga Je bila ustanovljena dne 20. julija 1949. ^ V letu 1954 Je zadruga zaposlovala povprečno 22 delavcev in uslužbencev ter ustvarila 9,503.351 din prometa, to Je 125fl/». Obveznosti do družbene skupno5 , bile poravnane. Podjetje je rentabilno, knjigovodstvo ažurno ln v redu. Delovni kolektiv podjetja oziroma upravni odbor In delavski svet sta Imela zasedanja re^ ter so se problemi reševali sproti. ___iiV* AKTIVA BILANCA na dan 3L decembra 1954. FASi Naziv postavke Znesek v 000 din Naziv postavke •L Znesek v 000 dio^^ A. Osnovna ln Izločena sredstva 1. Osnovna sredstva 214 A Viri osnovnih In Izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 2l< 2. Investicije v teku — 2 Dolgoročni kredit za dokončane Investicije 872 3. izločena sredstva In druga investicijska sredstva 408 3. Razni skladi 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij B. Obratna sredstva 4 Skupna obratna sredstva 602 5. Drugi viri finansiranja investicij B. Viri obratnih sredstev C. Sredstva v obračunu In druga aktiva 5 Kupci in druge terjatve 380 6. Viri obratnih sredstev (skupno) C. Viri sredstev v obračunu In druga pasiva 4 Druga aktiva 114 7. Dobavitelji tn druge obveznosti 543 D Finančni uspeh 7. Razporejeni doblčMi 1,484 8. Druga pasiva D. Finančni uspeh 185 1,484 8 Izguba 9. Dobiček Skupaj: 3,298 10. Kritje Izgube Skupaj: 3,298^y Vodja računovodstva: Milica Bricelj Predsednik upravnega odbora: Karl lllcbš Direktor podjetja! Itoman Kroielj