Dr. Guthl jLoma¦^etektivski roman. — Iz madžarščine prevedel F. Kolenc. — Nisem opazil na njem nič čudnega. Prišel je v so|Jkx>, brez besede prevzel klju-o in mrmrajoč pesem šel po ^fcopnicah navzgor. — Kako dolgo stanuie v hotelu? ,. -Tridm. ¦¦f" "¦'"¦¦'. ¦; •,:';;* •' -— Je tudi že prej najemaJ pri vas sobo? — Kako ne! Star naš gost je. Sobo je vedno brzojavno najei in če se je le dalo, smo mu vedno pridržali sobo — žt. 13, — Zakaj? — Iz navade. Vedno je v tej sobi stanoval. Zjutraj je odšel, zvečer se vmil. Obiskovakev ni iiikdar imel. Besedo je prevzel Berci: — Ali dovolite, gospod sodnik, da mu stavim nekaj vprasanj? — Izvolite! — Ali je g, Berenyi zaklenil vrata, predno se je vlegel Łpat? — Vedno je zaklenil. Tudi včeraj zvečer. ' .; — Kako veste? — Približno pol ure potem, ko je prišel domov, sem hotei iti k njemu, toda vrata so bila zaklenjena. — Kaj ste hoteli pri njem? — Pozno sem se spomnil, da je ,popoldan bila prinešena za njega srajca. Mislil sem, da jo bode zgodaj zjutraj rabil. — Zakaj je niste nesli v sobo med dnevom. ¦^- — Pozabil «em. — Hm! Vrata so bila torej zaprta; potemtakem je bil morilec že v sobi, ko je prišel Berenyi domov. — Mogoče. — Nisem vas >vprašal! Le na vprašanja odgovarjajte! — Kako ste prišli umoru na sled? — Zjutraj ob ogmih je dobil gospod priporočeno pismo. Potrkal sem in ko sem za kljuko prijel sem zapazil, da «o vxata odprta. To me je iznenadilo, ker je bU gospod še v postelji in se je dozdevalo, da spi; ker pa sem bil prepričan, da je zaklenil vrata, predno je legel spat .' . , — No? Ste šli ik postelji . . . — In sem ga budil, ioda zastonj . . . Jiirtev je b0! — Več kot gotovo je, da se je nekdo skril v sobi. čafeal je le, da zaspi, po^em se je tiho, po prstih bližal postelji in ko je izvršil svoj posel, je lepo, mirno odšel . , . — Tako mora biti! — Tako miglim tudi jaz . . . — Vi bi morali tistega človeka videti! — Ne tajite: videli ste ga . . . — Prosim, vaša milost ... Ne pravite mi ikaj takega , . . — Vi ste vratar . . . Drugi ga ni mogel spustiti skozi vrata. — Odpuščanje prosim! Do enajste Tire so vrata odprta. Čisto miruo je lahko šel ven. — Pazite! Prej ste rekli, da je Berenyi zvecer ob desetih stopil v vašo sobico in brez besede prevzel ključ od sobe . . . — Tako tudi je. — Potemtaktm je bila so^a št. 13 pred njegovim prihodom zaprta. Ali ne? — Naravno. — Morda bi nam lahko razložUi: kako je prisel noter oni tujec, ki se je tu slcril? — Sobarica je v vratih pozabila svoj ključ . . . Mari, sobarica, trepetaje smrtnobleda vstopi v sobo. Za ves svet ne bi pogledala proti postelji. Gotovo misli, da je viso nesreco povzrooila njena pozabljivost. Redarni kapetan strogo zakriči nad njo: — Kako se upaš vstopiti? — Oprostite! Neki gospod stoji zunaj in vprasa: ali sme vstopiti? — Kdo je tisti gospod? Kako se zove? — Joj, prosim! Ne kricite tako nad menoj! — Mihael Tuzar se imemije . . . — Ah, Tuzar? — Ravno pravl — Pustite ga noter! II. Tuzar se loti dela. Naslednji trsnvuteik se pojavi na pozorišcu drame MihaeJ Tuzar, sdavni izsledovaJec državnega redamstva. Mož nezmatne izunanjosti, krog 60 let star. Na prvi pogled uiikdo ne bi zasledil v njem straha velemestnih zločinskih jam. Ohraz gladko obrit, kot da je gledališki igralec, ker svojo zunanjoi3t oesto izpreminja. Voasih se na enem in istem jkraju pojavi v dvojui Izdaji; sposobnost, fci jo ikaže v izpreminjanju, bi tudi igralcu bila v ponos. Sive lase si nazaj češe, ikot da se hoče ponašati z razumnim visokim čelom. Oci ima kakor macka; v bodečein pogledu se izraža sama ironija. Obraz je v celoti vtelešena premetenost, zvitost. Hitro se :je pojavil na licu umora, ker je redarni kapetan, ki ga zelo visoko spoštuje, brzojavil po njega. S ponižniin priklonom pozdravi može postave, potem pogleda jkrog sebe, da pregleda položaj. Preiskovalni sodnik ga že od prej ipozna. Vljudno mu stisne roko, mu ponudi stol in mu sporoči, kar je vratar izpovedal. — No? Tuzar, ali nimam prav? — Moriilec je bil že v sobi, ko je žrtev domov prišla . . ., je vprašal redami uradniik. — Gotovo, gotovo! Več kot gotovo, da ga je skrit pričakoval. — Kakor se (fozdeva, je dobro premislil svoj načrt in ga je zelo hladnokrvno izrvedel. 0 veliki previdnosti priča dejstvo, da nismo naleteli na noben znak zlooina. —Ali ste že ugotovili: kam bi se bil mogel skriti? —Morda v omaro za obleko, ali pa za zaveso? — Priti moramo do gotovosti. Sploh nemogoče se mi zdi, da v skrivališču ne bi našli kakega sledu. Ali dovolite, da se nekoliko razgledam po sobi? — Izvolite! Daleč ne bodete prišli. To je pripomnil raziskovalni sodnik. Det^ktiv najipTej pogleduje mrlioevo rano Ln tiho, kakor da govori zase, pripomni: — Saperlot! To je bodljaj! — Dobro preračunjeno in spretno je zabodel. Zrtev je globoko spala, ko se je nad njo nagnil in pazil je na to, da nož ne zadene reber. Ubogi mladenič je na hrbtu ležal in je bil pokrit le do pasu. Spalne srajce tudi ni imel zapete; ravno kakor sedaj. Umor je moral biti delo trenutka in je moral biti izvršen, kakor se da soditi po odprtini rane, s fankim bodalom. Smrt je takoj sledila . . . Hm . . . Falot je 8 seboj odnesel bodalo . . . Ključ je pu9til v odprtih VTatih in je gledal le na to, da ne- ovirano pnide ©kozi hotelska vrata . . . Toda kje je moraJ Ibiti skrit? Gre k oiknu, se potegne ma gosto zaveso in pogleda na lulico. — Gotovo je, da se tu ni mogel skriti. Soba je bila temna, ko je žrtev vstopila. Ulična plinasta luč je ravno jpred oknom, sem sveti in bi ga lahko izdala. Odpre tudi široko, dvokrilo oraaro za obleko. — Ta pa je tako ozka, da bi v njej ne imel prostora, (potemtak&m je bil skrit pod posteljo. Poglejmol Pokliče vratarja . . . Zastopniiki oblasti pozorno sledijo vsakemu gibu detektiva. Vedo o njem, da ima izredno ikombinalno sposobnost. Samo kr. pravnik se skepticno smeje. Njegovo ntnenje je, da se je imel Tuzar zahvaliti za svoje prejšnje uspehe le slepi sreči. Detektiv potegne postelj s pomočjo vratarja proti oknu. Pri tem je skrbno pazil, da se truplo nii zganilo z mesta. — Ali nlsem povedal? Ta falot se je skril pod postelj. Glejte! Na tleh strnjena kri in majhen papirnat škmicelj. ;Važni, zelo važni dokumenti . . . Kraljevski pravnik je pripravljen na odgovor: — No, no! Papirnati škrnicolj je tudi lahko last umorjenega. In kaj more pricati strnjena kri? — Mnogo! Zelo Mnogo! — Kako pride sem kri? Skozi žimnico ni mogla priteči, ker niti rjuha ni krvava. Ta majhcn papirinat škmicelj pa je v ozki zvezi s krvavimi sledovi. Zastopnik tožbene oblasti (pravnik) se ironično zasmeje: — Reči moram: imafte izredno živo domišljijol — Prosim! — Nikdar ne trdim česar z gotovostjo, ako nimam dovolj vzrokov. V škrnicelju je bil euker zoper kašelj. . ,..,»; — Odkod pa veste to? — K temu ni tr&ba velike domišljije. Glejte, naslov Jvrdke: »A. Fischer, cukrar, Kerepes ulica 56.« Trgovec je torej tu blizu in verjetno je, da je morilec kupil cuker zoper kašelj, predno je prišel v hotel. — No dobro! — je nadaljeval pravnik, — recimo, da pravilno sklepate, a kako spravite v zvezo škmicelj s krvnimi sledovi? — Stvar je priprosta. Popolnoma gotovo je, da ti krvni sledovi ne izvirajo od rane umorjenega, tje so morale torej priti med tem, ko je zločinec pod posteljo čakal na prihod svoje žrtve. Mislim, da ima zelo razvito pljučno bolezen in zato si je priskrbel cuker, da bi ga kašelj ne izdal. — Drzmo sklepanje! — Ako je v resnici jetičen človek izvršil umor in se je skril pod postelj, ti krvavi sledovi pricajo, da ga je vkljub previdnosti napadel kašelj, kar bi morala žrtev slišati. — Ker pa je svoj načrt vseeno izvedel, ne da bi bil naletel na upor, je jasno, da najemnik sobe št. 13 še ni bil doma, ko je morilca napadel kašelj. — Niti govora o tem; pri vsakem ugovoru se spretno izmaže, samo da bi njegova obveljala. — Jaz sem tudi mnenja, da je Tuzar na dobrem sledu, — je pripomnil redarni kapetan, ki je s prikimavanjem spr&mljal detektivove pripombe. — Grem še dalje . . . Iz krvnih sledov se da tudi dognati, da je zločinec človek izredno nizke postave. — Kako vendar?! — Ležal je na trebuhu, popolnoma iztegnjen, in tako čakal na svojo žrtev. Cepeti ni mogel; istotako ni ležal na hrbtu, iz razloga, da bi v izrednem slučaju labko in tiho prilezel iz skrivališča. Ako pa je to moje mnenje pravilno, je moral imeti glavo tam, kjer vidimo krvne sledove, gobci čevljev pa so tu obribali tla . . . Ako bi stal sedaj zraven mene, mi niti do ram ne bi segel. Berci zadovoljno prikima z glavo. — Izvrstno, Tuzar! — Sedaj ne preostane drugega, ko da izsledimo tistega jetičnega človeka. Samo to je škoda, da ni on edini človek v Budimpe&ti, ki iam pljučao bo- 1&ZGT1 — Niti z besedico nisem trdil, da stojimo pred lahko nalogo. Na vsak način smo zadeli na sled, ki ga lahko brezpogojno izkoristimo. Vredna je mnogo več ko nič! Predvsem bi bilo treba zaslišati cukrarja. Ako se ne motim, je moral biti morilec v njegovi trgovimi včeraj med sedmo io osmo uro. — No, na kak nacin pa pridete do tega sklepa? — je vprašal pravnik, ki ga Tuzarjeve domneve nikakor niso prepričale. — To sklepam iz tega, da je škmicelj popolnoma izpraznil. Niti en cukerček ni ostal; moral je torej najman| dve uri cakati na prihad svoje žrtve. Ker pa je cuker kupU tu blizu, se najbrž ne motim, ako trdim, da je približno med sedmo in osmo uro moral biti v A. Fischerjevi trgovini. V teh okolščinah pa je zelo verjetno, da se ga bo trgovec spominjal, ker je bil morilec eden zadnjih kupcev. Preiskovalni sodnik ukaže zapisnikarju, da takoj poklice g. A. Fischerja. Čez par trenutkov stoji trgovec pred preiskovalnim sodnikom. — Ali je ta mali papirnati škrnicelj prišel iz vaše trgovine? — Da, gospod. — Ali tudi vi strežete kupcem? . — Od ranega jutra do poznega večera seni v trgovini. Imam le enega pomočnika, zato tudi jaz strežem. — Ali je bil včeraj zvečer velik promet? — Ne bi rekel. — Morda se sponrinjate, kaki kupci da so se obrnili r trgovini med sedmo in osmo uro? — Od sedmih do osmih je bilo pri meni malo Ijudi. — Oprostite! Naj malo mislim! — Ako se dobro spominjam, je služkinja hišnega gospodarja kupila deset kilogramov belega sladkorja . . . Neki stari gospod je kupil za malega vnuka, ki ga je pripeljal s seboj, čokolado. Nazadnje je p» prišel mlad mož. Prosil je cuker zoper kašelj. — Ste mu vi stregli? — Jaz. — Ali bi ga lahko opisali od bližje? w -— Seveda! Ko da tudi sedaj sfoji pred raenoj. Priblizno dvajsetleten, brez brk in brade. Bolnega izraza, svh in kar je najbolj vzbudilo mojo pozornost: imel je veliko —« grbo. — Kake poetave je bil? — Zelo nizke. — Ali je dobiil cuker v škatlji? , (Dalje prihodnji^.)