Boj proti fašizma; je boj vsakega poibenega rodoljuba; vsakega delavca in delavke — pač vsakega brez izjeme na politično, narodno ali pa versko pripadnost!
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto........................ $3.00
Za pol leta..........................1.75
EDINOST
206 Adelaide St. W. Toronto 1, Ont.
Entered as second class matter at the Post Office Dept. Otiawa.
Y . . .
NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV
V . . .
4
Let 3. št. 110.
Cena 5 c.
TORONTO, ONTARIO WEDNESDAY, MAY 2ND 1945.
Price 5c.
Vol. 3. No. 110.
Jugoslovanska armada podi sovražne sile iz Trsta
ZAVEZNIŠKA ARMADA OB PIAVI. 120.000 NACISTIČNIH UJETNIKOV
Rim, 30 aprila. — Radio poročilo iz Belgrada poroča, da so čete maršala Tita z izredno naglico vdrle v mesto Trst. če tudi so v teku hude poulične bitke, vsi znaki kažejo, da je osvobojenje Trsta na pragu, kar pomeni, da se jugoslovanska armada faktično z naglico približuje starim mejam in z tem zagotavlja poravnanje za storjene krivice nad slovenskim Primorjem in drugimi odtelešenimi deli Slovencev in Hrvatov.
Dočim so čete maršala Tita z naglico vdrle v mesto Trst, so italijanski partizani osvobodili mesto Milan v severni Italiji, Venece in Genova, katerim se je pridružila britanska 8 in ameriška 5 armada. Oddelki generala Sir Richard Mc-Creery, so dospeli do reke Piave, 17 milj severozapad-no Venice in 58 milj narazen pred spojitvijo z četami maršala Tita.
Nad 120.000 nacističnih vojakov je bilo ujetih zadnje dni. Po zatrdilu omenjenega generala, nacističen odpor v Italiji je popolnoma zdrobljen. Pregovori se nadaljujejo z petimi di-
SOŽAUE JUGOSL. VLADE OB SMRTI ROOSEVELTA
vizjiami ujetega maršala Rudolfa Graziani, za popolno predajo, katerih število znaša okrog 50. tisoč mož.
Italijanski partizanski oddelki so okupirali mesto Turin ,ter nadaljujejo z čistko nacističnih sil iz posameznih mest v severni in se-verozapadni Italiji. Radio poročilo iz Rima, je opozorilo patriotične odidelke na poročila o predaji nacističnih sil na nekih področjih, da ne odgovarjajo resnici. Vsekakor očividno je,, da se nacistične sile nahajajo pred popolnim porazom v Italiji in Jugoslaviji.
Zmaga nad nazi- fašistično Nemčijo
na pragu-Stalin
NAD 100 TISOČ RDEčEARMEJCEV KORAKALO V PROSLAVI PRVEGA MAJA V MOSKVI
Moskva, 1 maja — Premier maršal Stalin je v posebni poslanici ob priliki velike svečanosti praznika prvega maja naznanil, da so sovjetske čete obkolile poslednje utrdbe nazi-fašistič-nih sil v Berlinu in se pričakuje vsak trenutek poročila, da je mesto popolnoma okupirano.
Nadalje je dejal, da nazi-fašistične izgube za dobo zadnjih štirih mesecev znašajo en milijon pobitih in 800 tisoč vojakov in častnikov ujetih. Skupno število nacističnih izgub odkar je Hitler izvedel kriminalni
ZGODOVINSKA SPOJITEV OSVOBODILNIH
ARMAD
London — Premier jugoslovanske vlade maršal Tito, je ob nenadni vesti smrti predsednika Roosevelta, poslal v imenu jugoslovenske vlade sožalje njegovi soprogi in predsedniku Združenih držav ,Harry S. Truman-u. Premier Tito izraža globoko sožalje ob smrti Roosevelta in pravi: "Njegova smrt je ne samo pretresla narode Amerike, ampak je obenem velika izguba za vse Zedinjene Narode v predvečerju popolne zmage nad sovražnikom in organiziranja povojne varnosti pred ponovitvijo agresivne vojne."
Belgrajski radio poroča, da je ministerski Svet dne 13 aprila prvi del svojega zasedanja pod predsedništ-vom Milana Grol-a, posvetil v spomin preminulega predsednika Združenih držav.
Sožalje so poslali tudi drugi ugledni državniki in pokrajinski Osvobodilni Odbori. V znak sožalja za u-mrlim predsednikom so na vseh 'državnih uradih in institucijah bile spuščene za pol ure državne zastave, za tri dni so bila pa zaprta vsa kinogledališča in druga zabavna središča.
OSMO VOJNO POSOJILO
Washington, 27 aprila. —
Včeraj ob 2 uri popoldne sta se pri mestu Torgau ob reki Elbe spojili prednji straži 173 pehotnega polka 58 Gardne Divizije Rdeče Armade pod poveljstvom maršala Konev-a in tretje ameriške armade. Ta zgodovinska spojitev je bila naznanjena uradno v Moskvi, katero je naznanil premier maršal Stalin in je v znak tega slavnostnega trenutka bilo izstreljenih iz 324 topov 12 salv. Spojitev sta istočasno naznanila premier Churchill v Londonu in predsednik Truman v Wa-shingtonu .
Klici vojaštva z ene in druge strani reke Elbe, ter po kratkem presledku radostno seganje v roke, je prevladovalo med vojaštvom. Rdečiarmejci, ko so zagledali svoje ameriške zaveznike, so glicali: "Bravo A-merikanci!", ti so jim zopet odvrnili s znanim ameriškim izrazom "Hi-yah!" Nato so sledile zdravice v znak spojitve in pa bližajoče zmage nad nemškim kriminalnim
fašizmom.
Mnogi vojaki in častniki so ob tej priliki izmenjavali v znak bratskega edinstva, ure, častniške znake, ter je medtem poklonjena zastava ameriškemu poveljniku, katera je vihrala v krvavih in strašnih bitkah pri Stalin-gradu. Poročnik Rdeče Armade Gregory Otenchuk je pri tem podal kratek nagovor rekoč: "Pred nekaj meseci nemška oborožena sila se je nahajala pri Stalingra-du. Danes se nahaja Rdeča Armada v Berlinu. To dolgo pot smo prekoračili v krvavih bitkah v znaku zgodo vinske spojitve z našimi zavezniki za popolni obračun nad nemškim kriminalnim fašizmom."
NOVA AVSTRIJSKA VLADA
London — Na osvobojenem ozemlju Avstrije, je ustanovljena nova avstrijska vlada, katere je predsednik dr. Kari Renner. Nova vlada je ustanovljena na osnovi sporazuma treh velikih v Yalty.
IZVOLJEN POLITIČNI AKCIJSKI KOMITET
Toronto — Finančni odbor je naznanil, da je vojno posojilo v vojnih bondih doseglo skupno vsoto $902.750 ali pa 73 odstotkov določene kvote za Toronto.
Tudi po drugih mestih in naseljih vojno posojilo se približuje k izpolnitvi določene kvote en biljon in 350 milijonov dolarjev.
Kupiti vojni bond, je najboljša hranilnica in tudi boljše obresti, kakor pa na privatnih hranilnicah. Zato jih kupimo čim več zmoremo!
KUPITE VOJNE BONDE! VSAK BOND, KORAK BLIŽJE K ZMAGI!
Ottawa — Trades and Labor Congress of Canada je na svojem zasedanju minulega tedna, izvolil politični akcijski komitet, kateri bo vodil in dajal potrebna navodila v vseh političnih aktivnosti delavcev v deželi. Predsednik Trades and Labor Con-gress-a, Percy Bengouh, povodom izvolitve komiteta je dejal naslednje:
"Najglavnejša naloga organiziranih delavcev strokovnih unij, je sodelovati v Ontarijskih in federalnih volitvah in pomagati izvolitev kondidatov, kateri bodejo resnično zagovarjali in se borili za delavske interese ter lepšo in srečnejšo bodočnost Kanade. Posebej važno je to, da omenjeni komitet ni kakoršen koli privesek ene ali pa druge politične stranke, ter da ni pod njihovo kontrolo. Politični akcijski komitet bo neodvisno vodil politično aktivnost v posvetovanju z delavci in delavkami, da glasujejo za kandidate, kateri bodejo podpirali njihove zahteve in interese, ter na ta način istočasno omogočil poraz kandidatov, kateri so napram delavcem in delavkam in njihovim interesom sovražno razpoloženi."
Politični akcijski komitet bo resnično najmočnejša o-pora organiziranim in neorganiziranim delavcem in delavkam edinstveno podpirati
kampanjo za izvolitev kandidatov, ki bodo res v poslanskih zbornicah zastopali njihove interese. Z tem je unijsko gibanje ne samo močnejše v političnih, ampak tudi ekonomskih ozirih.
PROSLAVA 1 MAJA V RIMU
Rim, 1 maja — Nad 100
tisoč delavcev in delavk ter ljudstva se je zbralo prvikrat potem odkar je fašistični diktator Musolini prišel na oblast,, na trgu v Rimu. Delavci so nosili znake na rokavih in v povorki korakali iz vseh strani mesta na trg Piazza Del Popolo med odmevanjem klicev: "Naj živi demokratična republika Italija."
SAMOMORI V BERLINU
Moskva — Posamezni nacistični morilci so si kar sami vzeli življenje z samomorom iz bojazni pred obsodbo narodov v Evropi, za storjene zločine. Tako je bilo najdenih na ducate trupel v Berlinu, največ nazi-fašističnih voditeljev, kateri so si sami pognali kroglo skozi glavo.
Pod težo svojih zločinov,, ki so jih storili v Evropi, se pogrezajo v brezdno in sramotno povest.
napad na Sovjetsko Unijo, znašajo 11,540.000 mož. To je najočitnejši dokaz, da je slavna Rdeča Armada v tej vojni osvobodila Evropo in človeštvo pred nazi-fašisti-čno kriminalno tiranijo.
Zmaga nad nazi-fašistično Nemčijo je na pragu! Na vseh točkah bojne črte, na-zi-fašistične sile, se razkrajajo. Pogrezajo se v brezdno svojih kriminalnih zločinov. Popolni poraz Hitlerjeve Nemčije, kakor tudi nemškega fašizma, se z bliskovito naglico bliža. V zavezništvu Združenih Narodov, popolna izbtrebitev fašizma, je neizogibna. Preostane še edina zaveznica nemškega fašizma — Japonska.
Dočim je premier in maršal Stalin v duhu gornjih besed govoril pred grobnico Lenina, nad 100 tisoč Rdeče-armejcev je korakalo po Rdečem trgu in v zraku so plavali nad tisoč težkih bombnikov in bojnih letal v znak proslave prvega maja in v znak zmage nad nemškim
Delavski kandidati
Toronto — Delavska Progresivna Stranka je imenovala v posameznih volilnih okrožjih, sledeče kandidate za provincinalne volitve dne 4 junija. Izjema v tem oziru je v Windsorju, kjer so unije avtnih delavcev postavile enotno listo kandidatov in sicer župan mesta A. J. Rea-ume, za Windsor-Sendwich, George Burt, unijski direktor za Vindsor-Walkerville in Alex Parent, predsednik unijskega lokala 195, Esex North. Za nadaljna volilna okrožja so imenovani:
Brantford — Steven Kowal; Cochrane South — Michael Karol; Cochrane North — Richard Burton; Fort William — Charles Weir; Hamilton East — Harry Hunter; Hamilton Center — Dr. H. Paikin; Hamilton Went worth — Robert McClure; Wentworth — Thomas McClure; Kenora — Harry Hawes; London — Edward Dodd; Port Arthur — Bruce Magnuson; Rainy River — J. J. Anderson; S. S. Marie — Harold Mclntomney; Sudbury — Charles McClure; Te-miskaming — William Lewis; Waterloo North — Harold Proctor; York East — Gordon Tonner; York South — Oscar Brookes; To-r on to-Bell woods — A. A. MacLeod; Toronto-Br acondale — Leslie Morris; Toronto-Dovercourt — Mrs. Elizabeth Morton; Toronto-Parkdale — Albert E. Sculthorpe; Toronto-Riverdale — Harry Bell; Toronto-St. Andres — J. B. Sals-berg; Toronto-St. David — Lt. Raymond Stevenson; Toronto-Woodbine — David Crichton; Toronto-St. Patrick — Lt. Sam Walsh.
Izgraditev 600 novih stanovanj
Toronto — Po daljšem prizadevanju delavskega ko-ntrolerja Stewart Smitha, je uspelo dobiti dovoljenje z strani federalne vlade za izgraditev 600 novih stanovanjskih poslopij v Torontu.
Delavski kontroler Stewart Smith, kateri je načeloval delegaciji mestnega odbora za pregovore z federalno vlado, je uspel v svojem prizadevanju in odločnem stališču za graditev stanovanjskih poslopij na praznem in n e izkoriščenem zemljišču. To bi si morali zapomniti zlasti volilci in davkoplačevalci v Torontu pri prihodnjih volitvah, da oddajo svoje glasove za delavske kandidate.
fašizmom.
Moskva je bila prvikrat po štirih letih krvave borbe razsvetljena in preoblečena praznično in zmagoslavno. Ogromni klici navdušenega ljudstva, so pozdravljali voditelje velike Sovjetske Unije in slavno zmagovito Rdečo Armado. Premier Stalin je zaključil svojo prvomajsko poslanico z besedami: "Naj živi velika mati Sovjetska Unija! Naj živi slavna in zmagovita Rdeča Armada in Rdeča Mornarica. Naj žive veliki narodi Zveze Sovjetskih Socijalističnih Republik!"
Molotov opozoril svet pred napakami bivše Lige Narodov
San Francisco — Vnanji komisar Sovjetske Unije, Vjačeslav Molotov, je opozoril pri otvoritvi konference Zedinjenih Narodov v San Francisco, javnost in predstavništva raznih držav pred posledicami bivše "Lige Narodov". Dejal je„ posledice aivše "Lige" so strašne in očitne celemu svobodoljubnemu svetu in bi morale služiti temu zborovanju kot najvišje merilo za izognitev pregreh in nemoči proti pod-žigalcem agresivne vojne. Zasnova nove mednarodne organizacije mora sloniti na temeljiti podlagi medsebojnega sporazuma med narodi, pravičnih in efektivnih do-očbah proti bodočim pod-
PARTIZANI OBRAČONALIZ MUSOLINIJEM IN 17 DRUGIH
Milan, 30 aprila. — Moč- nijevem načinu, ter vseh 18
ni italijanski partizanski oddelki, ki so zadnjega tedna osvobodili veliko industrijsko mesto Milan, v severni Italiji, ter več drugih mest, so istočasno obračunali brez večjih sodnijskih ceremonij z Musolinijem in 17 drugih fašističnih zločincev bivše njegove fašistične vlade.
Partizani so zasačili Mu-solinija in 17 ministrov njegove vlade,, ko so ti prekoračili mejo med Švico in Italijo z tovornimi avti in se skušali vtihotapiti ter izslediti priložnost za daljše soidnij-ske ceremonije glede njihovih zločinov in morda celo pomilostitev.
Obsodba je bila izvršena včeraj dne 29 aprila na trgu v Milanu, mestu, kjer se je Musolini 22 oktobra 1927 povzpel na oblast in sicer po načinu katerega se je sam posluževal pri kazni proti političnim nasprotnikom z streljanjem v hrbet in potem obešanjem z glavo navzdol. Partizani so izvršili sodbo torej prav po Musoli-
ustrelili, vred z njegovo ljubico, Clara Petacci. Trupla fašističnih zločincev so bila obešena na trgu Piazza Lo-retto, katerega ime je spremenjeno na Piazza Quindi-cci Martiri v počast 15-tim talcem, kateri so bili streljani na istem trgu po Musolini-jevem ukazu. Ogorčenost ljudstva je bila tako velika, da so mnogi z nogami suvali trupla fašističnih zločincev in tudi streljali. Neka ženska, mati petih sinov,, kateri so bili zahrbtno umorjeni po fašistični miliciji, je izstrelila šest nabojev v Musolini-jevo truplo rekoč: "Jaz se maščujem za mojih pet sinov."
Protifašistično č a s o pisje potem ko je dospela ta vest v javnost, je pozdravilo akcijo partizanov in naglasilo, da je to komaj začetek splošne čistke fašističnih elementov.
Tako se je zaključila kriminalna Musolinijeva slava in njegovih pomagačev. Na vrsto pa pridejo vsi drugi.
ZAPLENITEV NACISTIČNIH POSESTEV V SLOVENIJI
Beograd — Dopisnik jugoslovanske časopisne agencije o zaplenitvi nacističnih posestev v Sloveniji, podaja naslednji pregled o ogromnih veleposestvih,, ki so jih lastovali po večini nemški grofi.
"Povodom odlokov AVNOJ o zapletnitvi imovine nemških državljanov, posebna komisija je ugotovila, da je v Sloveniji 22 velikih veleposestev bila lastnina Nemcev, večinoma nemških grofov. Lastovali so 33.000 hektarjev gozdov in 2000 hektarjev njiv, ter 6000 hektarjev najboljših vinogradov. Vinograde so obdelovali slovenski delavci za tako borni zaslužek, kateri jim ni omogočal borni življenski obstanek. Poleg tega Nemci so lastovali ali pa imeli pod kontrolo 70 odstotkov železne industrije, 60 tekstilne, 50 hemijske, 70 kožne industrije, 13 rudarskih podvze-tij z 90 odstotkov kapitala, v treh cementnih tovarnah 100 odstotkov in v petih kemijskih tovarnaji 20 odstotkov kapitala."
Ta pregled je najboljše potrdilo, kako veliki "patrioti" so bili bivši voditelji bivših režimskih strank v Sloveniji. Tisoči Slovencev, kateri so bili znani -kot "bajtarji", niso imeli drugega kakor skromno bajtico kje po hribih, dokler so nemški
baroni in razni drugi agenti "kultur-bunda", fizično in duševno do kosti jih izkoriščali.
še ena pošiljka v Jugoslavijo
Svet Kanadskih Južnih Slovanov je odposlal še eno pošiljko minuli teden z hrano in zdravili v Jugoslavijo.
Topot je odposlano 45 ton razne konzervirane hrane, čokolade, kakao, ter 2 toni mila, eno tono tobaka, 19 zabojev zdravil in 3 velika soda ribjega olja.
Skupna vrednost te pošiljke znaša nad $20.000.00.
Kakor prejšnja je tudi ta pošiljka odposlana preko kanadskega rdečega Križa, kateri izroči vse to rdečemu Križu Jugoslavije v Splitu.
LOV NA HITLERJA
Posamezno časopisje, katero se prav rado bavi z histeričnimi dozdevanji, napoveduje, da se Hitler nahaja v Berlinu. Take trditve prihajajo vsekakor iz nepotrjenih virov.
Ako pa resnično se Hitler nahaja v Berlinu in na barikadah v borbi proti Rdeči Armadi, prav zagotovo da neuide, kakor niso ušli mnogi drugi.
žigalcem nesporazuma in agresivne vojne. Sovjetska vlada je pripravna z vso svojo močjo podpirati tak sporazum za trajen in pravičen mir po zmagi nad fašističnimi kriminalnimi zločinci. To pripravnost je dokazala na bojnem polju pri osvoboditvi suženjstva evropskih narodov, je zaključil vnanji komisar Molotov.
Vnanji minister Vel. Britanije, je na podoben način naslovil apel za edinstvo in sporazum. Toda pri nadalj-nih zasedanjih konference po zatrdilu tozadevnih poročil in predvsem pri vprašanju nove poljske vlade v Waršavi in vprašanju za sedež profašistični vladi Argentine, se pojavljajo pri posameznih predstavništvih napake in neodločnost. Dočim so posamezna predstavništva nasprotna odobritve sedeža za novo poljsko vlado, katera dejansko predstavlja narodne interese, so pripravna odobriti sedež za profašistično vlado Argentine. Proti je glasovala delegacija iz opravičenih razlogov Sovjetske Unije, Jugoslavije in čehoslovaške, a je delegacija devetih držav ek-zekutivnega odbora glasovala za sedež profašistični vladi Argentinet Delegacija Kitajske, je ostala pri tem glasovanju nevtralna.
Nadaljna zasedanja konference podajo jasnejšo sliko o njeni vrednosti in pa varnosti za trajen in pravičen mir.
POMOČ IZ AMERIKE PRISPELA V SLOVENIJO
Pred nekaj dnevi smo s pet prejeli nekaj listov iz stare domovine. Prinesel jih je g. Stane Krašovec, Slovenec iz Ljubljane, ki je član jugoslovanske delegacije na zavezniški konferenci v San Francisko.
AMERIŠKI SLOVENCI POMAGAJO SVOJIM ROJAKOM
Tako čitamo na prvi strani "Ljudske Pravice".
"Naši izseljenci v Ameriki so poslali Glavnemu odboru Rdečega Križa Slovenije deset vreč čevljev. To je majhen del velike zbirke, ki čaka v inozemstvu za prevoz. Enote Rdečega Križa v posameznih krajih so prejele te čevlje za takojšno razdelitev. Poleg tega je prejel Rdeči Križ tudi nekaj kon-denziranega mleka, ki ga bo preko civilnih ambulant razdelil za dojenčke in bolnike. Pošiljki je bil priključen tudi sanitetni instrumen-
uufOA Bjafead of vS IJJ 'fUBq
bolnica in dva posebna šivalna stroja za ortopedično delavnico."
To je dokaz, kako napačno je bilo stališče onih, ki so trdili in še trdijo, da od takojšne pošiljke pomoči Jugoslaviji, Slovenci ne bodo ničesar deležni ter da naj nabrani denar rajši čaka v Ameriki, dokler dežela ne bo osvobojena.
SANS
MIHAJLOVIČEVA MAŠKARADA
San Francisco — Poročevalci so imeli precej zabavno, smešno in maškaradno konferenco z preživelimi Mihajlovičevci. Neki Krišto-fer in živko Topalovič sta se rotila, kako da sta velika Mihajlovičevca in da sta bila od njega poslana na konferenco.
Res prava Mihajlovičeva maškarada.
n
EDINOST"
Published, weekly at j	206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario,
by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
Registered in the Registry Office for the City of Toronto m the 25tli day of June, 1942, as No. 47939 C. P.
EDINOST
Izhaja vsako sredo v slovenskem jeziku. Naslov lista: 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-eenih člankov in dopisov se ne vrača.
Prvotna vprašanja pred volilci
Provincionalne in federalne volitve so takorekoč na pragu. Posamezne stranke so že imenovale svoje kandidate za posamezna volilna okrožja in izdale svoj program. Vzporedno se obenem razvija tudi volilna tekma, ena menda najpomembnejših za narod v tej deželi.
Pred volilce se postavlja pri teh volitvah vprašanje, za katerega kandidata bodo odali svoj glas, kateri bo dejansko zastopal narodne in delavske interese. Kajti v veliko slučajih samo en glas je odločeval med naprednim in reakcionarnim kandidatom.
Vprašanje, ki se postavlja pred volilce je: "Ali bomo izbrali progresivno vlado, katera bo res zastopala narodne in delavske interese, ali bomo vsled pomanjkljivosti treznega razsojevanja dali priložnost, da pride na oblast skrajna reakcija, vlada brezdelja, bede in zapostavljanja."
Na to vprašanje vsak volilec lahko odgovori. Prvič,, da se prepriča ali je njegovo ali njeno ime v volilnem seznamu. Ako ni, naj se ob pravem času registrira in z tem zagotovi svoj glas. Drugič, svoj glas naj oda za one kandidate, kateri so iz preteklosti znani, da so zagovarjali narodno edinstvo,. narodne in delavske interese, da so bili odločni bojevniki proti fašizmu, ter mednarodno vzajemnost za srečnejšo povojno dobo.
To so sicer prvotna vprašanja, na katera si lahko vsak volilec odgovori predno oda svoj glas. Kakor je omenjeno, lahko en sam glas odloči izvolitev naprednega ali reakcionarnega kandidata. To je pa obenem najboljši dokaz, kako velika odgovornost je pred volilcem, da se je pravočasno tudi zaveda.
Fašistično domobranski teror nad Slovenci
IZDALA KOMISIJA ZA UGOTOVITEV ZLOČINOV OKUPATORJEV IN NJIHOVIH HLAPCEV
Reakcija in reakcionarne intrige v predvečerju zmage
V	enem prejšnih uvodnikov smo na tem mestu opozorili ljubitelje resnične svobode in demokracije, da se stopnjema približujemo k odločilnim trenutkom, ko bo edino narodno edinstvo v narodnih in mednarodnih ozi-rih igralo važno in odločujočo vlogo, za dosego resnične svobode in demokracije, ter obenem zagotovilo temeljito oporo pravičnemu in trajnemu miru po skončani vojni. Ta očitnost se danes izraža tako jasno kot na dlani.
V	očigled konference Zedinjenih Narodov v San Francisco, reakcija in protinarodni elementi, so zapeli svojo strupeno pesem, če tudi je ta zbor sestavljen iz zelo pisane reakcionarne in protinarodne žlahte različnega rodu. vendar je njih melodija si do cela podobna, pa naj jo pojejo v Kanadi, Ameriki, Angliji, Poljski ali Jugoslaviji.
Svobodoljubna in demokratična javnost ni pričakovala, da bo ta skrbno sestavjena pesem z enakimi takti iz predvojne dobe v kolikor se svrhe in cilja tiče, izvajana zopet in zopet na račun mučeniške Poljske. Pričakovala je in to na opravičen način, da konferenca Zedinjenih Narodov začne z konstruktivnim delom k izgraditvi močne Mednarodne Organizacije, za varnost mira in proti ponovitni vojne agresije. To je svrha konference in to od nje pričakujejo ljudstva v svetu, posebno pa z grobovi posuti in razorani Evropi,, da bo res naredila zgodovinsko zaokrenitev v pravcu prave sreče in blagostanja za narode po skončani vojni.
Toda pisana reakcionarna žlahta, postavlja vprašanje Poljske na dnevni red v ospredje z popolnoma preračunano svrho. Poglavitno, da postane kamen spodtike za razkol med Zedinjenimi Narodi, zlasti pa med Sovjetsko Unijo, Ameriko in Vel. Britanijo. To je cilj reakcije, apizarjev in izolacionistov, kateri v predvečerju slavne zmage Osvobodilnih armad nad nemškim fašizmom — hrbtenico svetovnega fašizma in skrajne reakcije, nameravajo — povrniti svet v predvojno dobo in na ta način zadostiti ne samo svojim dobičkanosnim interesom, ampak pripraviti tretjo svetovno vojno zopet na račun mednarodne mržnje in sovraštva.
Vprašanje nove poljske vlade v Lublinu oziroma Waršavi, ni vprašanje volje, želja in izključnih interesov Sovjetske Unije, kateri gredo zasluge na prvem mestu za popolni poraz nemške fašistične zverine, ampak vprašanje med predvojno in povojno Evropo — med starimi protinarodnimi režimi ljudskega izkoriščanja in zapostavljanja, mednarodno političnih intrig, ter novimi narodnimi vladami v duhu smernic medsebojne in bratske vzajemnosti med narodi po skončani vojni.
Narodi v Evropi opravičeno cene in poveličujejo Sovjetsko Unijo, kot najodločnejšo pobornico k izgraditvi resnične medsebojne vzajemnosti za povojno dobo, slonečo na načelih narodne enakopravnosti, svobodnega političnega, ekonomskega in kulturnega napredka. Kajti Sovjetska Unija, dejansko ne samo da manifestira pred celim svetom ta načela v obsegu svojih meja, nego je neštetokrat opozorila vse druge narode po prvi svetovni vojni in posebno v zboru bivše "Lige Narodov" na očitno nevarnost, ki jo predstavlja nemški fašizem, ter njemu naklonjeni apizerji, izolacionisti in petokolonci, proti demokraciji, proti svobodi, proti narodne enakopravnosti in suverenosti evropskih in drugih narodov v svetu.
Povsem logično je za reakcijo nižjega in višjega kalibra, kakor tudi fašistične in fašizmu naklonjene elemente, da sedaj, ko slavna Rdeča Armada drobi, kosti nemškemu "nadčloveku", ko so njegovi oboroženi moči štete ure in sekunde, da pod krinko vprašanja Poljske,, brenkajo na umirajoče Hitlerjeve strune in skušajo zanetiti razdor, nezaupanje in sovraštvo md Zedinjeni-mi Narodi. Berlin je v razvalinah, nemška fašistična oborožena sila pred poginom in popolnim porazom. Zato besni reakcija in si prizadeva zaokreniti kolo zgodovine na potu k novi dobi za narode in človeštvo — nazaj v kaos, notranje in zunanje zapletljaje med narodi, da doseže svoje kriminalne cilje.
Konferenca v San Francisco — je konferenca za izgraditev Mednarodne Organizacije, ne po vzorcu bivše "Lige Narodov", ampak po vzorcu novih načel, za katere so narodi Evrope položili tako visoko ceno v življen-skih in materijalnih izgubah, katera deloma pomeniio: "Vsak rodoljub — vsak demokrat — vsaka poštena duša — na stražo in na boj, da se zatare slednja korenina
Zavedajo se položaja, ki bo nastal,, ko si bodo narodi jemali pravice. Združili so se z okupatorjem, s sovražnikom! Vsak otrok ve, da je bila od njih postavljena bela garda del italijanske vojske, da se je borila proti partizanski vojski, da so bili politični voditelji v zvezi z italijanskim Visokim komisarjem, da so se oni šli poklanjat v Rim z deputa-cijo Duceju, kjer so priznali aneksijo Slovenije k Italiji, da je Hitlerjev zaupnik generallajtnant Rosener s svojim ukazom ustanovil Slovensko domobranstvo, ki se pod nemškim vodstvom bori zoper slovenske partizane itd. Sicer je to res u-pravičen silobran — tako modrujejo —, vendar zavezniki ne bodo mogli tega kar tako požreti,, saj so vendar s to zvezo podprli sovražnika v borbi proti zaveznikom. Mi — tako si govore — se bomo sicer pred za-padno demokracijo branili s komunističnim strašilom po Hitlerjevem vzorcu, a vse že kaže, da to ne bo držalo. Kaj pa, če bi rekli, da je bila tudi OF v zvezi z okupatorjem? Potem bodo imeli zavezniki dva enaka kandidata za oblast v Sloveniji in gotovo bodo rajši postavili nas kakor pa komuniste! In izmislili so si najbolj bedasto, ki je sploh bila mogoča: OF je bila v zvezi z italijansko, cesarsko, savojsko, badoglijevsko vojsko! S fašisti si ne upajo reči, ker so zlasti na Primorskem z Nemci združeni fašisti zdaj tudi njihovi zavezniki. Tudi morajo pazljivo uporabljati propagandi-stična gesla in izražje hit-lerjevcev. Neumni narod mora požreti vse, saj gre za veliko, gre za vse!
In vendar pada in propada vse, česar so se lotili. Kakor fanfare poslednje sodbe jim doni na ušesa zadnji proglas maršala Tita:
"Prvič se zavezniki ne bodo vmešavali v naša notranja vprašanja, drugič se Narodno Osvobodilna Vojska in Partizanski Odredi Jugoslavije bore na strani zaveznikov proti istemu sovražniku in zavezniki ne bodo pomagali izdajalcem, ampak ljudstvu, ki se je borilo in se bori proti okupatorja. Nihče nam ne bo pre-,
prečil, da ne bi kaznovali narodnih izdajalcev in okupatorjevih hlapcev. Vsi tisti, ki pomagajo domobrancem, četnikom in drugim ali še dalje služijo okupatorju, bodo prav tako prišli pred vojno sodišče in bodo kaznovani."
Še vedno se pne nad menoj vroče poletno nebo. Ja-snina, prosojna in čista, li-je na zemljo.
Da, kaj jim še preostaja drugega, kakor slepo in besno, obupno nasilje? Toda razgaliti ga je treba, povedati pred vsem svetom,, da bo vsem jasno in očitno, kaj počenja to nasilje in kakšen je zločin, ki ga je izrodila ta strašna doba. Opisati je treba iz tega kupa poročil vsaj vsa znana nasilja in z-verstva zločincev, plačancev ali zapeljancev, storjena nad mirnim slovenskim prebivalstvom. Razkrinkati je treba tudi moralni teror, strgati mu z obraza krinko laži!
Tam ob robu mize še vedno ležita dve umazani knjigi s podatki, obtožbami in slikami. Gabi se mi vzeti jih v roke, zdi se mi, da se kar cedi iz njih nagnusna sluza najstrahotnejše človeške pokvarjenosti, ki jih je pisala. Tudi ti knjigi bosta dobili svoj odgovor, ko pride čas za to.
V tem delu bodi opisano najbolj žalostno poglavje slovenske zgodovine, poskus peščice nekdanjih oblastnikov rešiti za vsako ceno svoje položaje z oboroženo borbo in zločinom zoper naraščajoče novo slovensko in jugoslovansko osvobodilno gibanje ob strani Velike Britanije, Sovjetske Zveze in Zedinjenih Držav Amerike, rešiti z umorom, ropom in požigom, in na vse zadnje z najhujšim, kar si morejo zamisliti človeški možgani, s sramotnim izdajstvom lastnega naroda! Opisano bodi poglavje, ki se lahko postavi ob bok srednjeveških inkvizicij in najmračnejšim zablodam človeštva, ki bi potrebovalo čopiča Goye v "Disastros de la Guerra", da bi se samo približalo strahoti, pod katero trepeče slovenski narod. Imenuje se —
DOMOBRANSKO-FAšI-STIčNI TEROR!
NOVA TAKTIKA
Ko so po kapitulaciji Italije 8. IX. 1943 Nemci zasedli Ljubljano, so se vsi ljudje upravičeno bali, da bodo Nemci uporabili tudi za tisti del Slovenije, ki so jo krstili Iltalijani za "Ljubljansko pokrajino" (v uradnih spisih se imenuje Slove-nia Italiana), in za Slovensko Primorje iste raznarodo-valne in uničevalne metode, ki so jih na tako zverski način uveljavili na Gorenjskem in na štajerskem. Saj je bilo še vsem v spominu, da je poveljnik nemških okupacijskih čet v Jugoslaviji sicer z javnimi razglasi zagotovil vsem ki se ne upro vojski, osebno svobodo in lastnino, da pa so gestapovci že prve dni zaprli skoro vse izobražence, mnogo kmetov in trgovcev in precej delavcev, uradnikov in upokojencev ter v teku poletja okoli 30.000 teh ljudi odpeljali v Srbijo in na Hrvaško, ko so jih poprej v korist "Urada za utrditev nemštva" oropali vse imovine. Nemci, ki so priključili Gorenjsko in Štajersko Reichu, so v zasmeh mednarodnim haškim konvencijam, božjim in moralnim zakonom začeli z načrtnim iztrebljanjem slovenskega naroda. Nad 10.000 talcev je padlo pod gesta-povskimi kroglami. Okrvavljena Sodna ulica v Mariboru, velikanski množični grobovi v Gradcu, kriki v Begunjah, na mesarske kavlje obešene žrtve v Celju, uničevalna koncentracijska taborišča Dachau, Mauthausen, itd., 60.000 razlaščenih in izseljenih kmečkih prebivalcev iz Posavja in od Sotle, razkropljenih po šleziji, v taboriščih, rudnikih, plavžih, v Todtovih podjetjih, ob atlantskih utrdbah in na vzhodnem bojišču, deset-tisoči prisilno mobiliziranih, umirajočih za Kljukasti križ po vseh državah Evrope,, mučenje v ječah in ubijanje po deželi — to je načrtno iztrebljanje slovenskega naroda! Toda to še ni dovolj. Streti je treba tudi duše. Heimatbundfuhrer Steindl in koroški Gauleiter dr. Rai-ner sta proglasila: "Štajerci!
(Nadaljevanje prihodnjič)
Naša. Koroška
' Borba" glasilo Komunistične Stranke Jugoslavije z dne 1 aprila prinaša histo-rijske važnosti članek pod naslovom "vprašanja in odgovori" o naši Koroški. Zaradi njegove historijske važnosti ga v prevodu ponati-skujemo za naše čitatelje, kjer bodo imeli temeljit pregled kako daleč so segale slovenske meje v XI-stoletju, ter kako so Nemci v poznejših stoletjih sistematično potiskali Slovence, kateri so bili na tem kraju takorekoč predstraža Slovanskega juga, vedno bolj in bolj na jug. Ured.
"Današnja etniška meja Koroške, je rezultat vekov-ne borbe izmed Slovencev, kateri so na tem obmejnem ozemlju čuvali mrtvo stražo za sebe in Slovane, ter Nemcev, kateri so od vekov lačni zemlje in nasilja si prizadevali, da nas potisnejo in iztrebijo. V XI-stoletju slovenski teritorij je objemal poleg Koroške in štajerske, znatni del Tirol, Sal-czburgh in vojvodino gornje in spodnje Avstrije, skupno 70.000 četvornih klm,, ter je segal na severu do Donave izmed Linca in Dunaja. To je dokazano z številnimi dokumenti, a še večjim številom geografskimi imeni slovenskega porekla v historij-skih spisih. Danes Slovenija povprečno meri 24.000 četvornih klm., to je komaj eno tretjino svojega nekdajne-ga ozemlja, ter je njena narodnostna meja potisnjena prav daleč na jug. Koroška, zibelka in jedro samostalne slovenske države, je ostala skozi srednji vek v bistvu slovenska zemlja. Toda z stalno infiltracijo (naseljevanjem) slovenskega o-zemlja z nemškim prebivalstvom — ter pomočjo dodeljevanjem zemlje nemškim plemičem in cerkvi, naseljevanjem nemških kolonistov med Slovenci in sistematičnimi merami germanizira-njem po avstrijsko-nemški državni oblasti - prebivalstvo severnega dela Koroške se je v nacionalnem pogledu izpreminjalo. Krajem XV-stol. so se nacionalna posestva obeh narodov utrdila in od tedaj etniška meja Koroške gre v grobih zarezah prikazana na tej črti: Od šmo-hora in Ziljski dolini, grebenom Ziljskih Alp preko Beljaka, južno od Osojskega jezera, na severu ob robu Gosposvetskega polja (severno od Celovca), preko špajkhogela na Svinški planini odkoder se spušča navzdol presekajoč Labolsko,
Kaj so delali Nemci, Italijani in Švabobranci
v Novomeškem Okrožju
Draga Micka, Tone in vsi ostali!
Sedaj ko imamo ustanovljen rdeči Križ, skušam spraviti potom njega to pismo' črez lužo v vaše roke.
Dolgo je že od tistega časa, ko smo si izmenjali zadnja pisma in marsikaj se je , v tem času zgodilo in tudi spremenilo tako, da sam ne-| vem kje bi pričel z novicami. Najbolj vas bode zanimalo, če smo še vsi med živimi. Bodite popolnoma u-verjeni, da še prav vsi, če ravno se to kaj čudno sliši, po vsem tem kar smo v tej vojni vihri doživeli in še preživljamo. Toraj živi smo še prav vsi, kakor v naši družini, tako tudi pri Mihče-vi hiši. Edino Matijeta, da ni doma. On je nekje v Nemčiji v ujetništvu. Pred kratkim smo dobili od njega obvestilo, da je živ in zdrav in da mu ni ravno sile, ker dobiva pakete iz Amerike.
Sedaj pa zvedite, kako živimo ali kako nam je potekalo življenje od napada Italije in Nemčije na Jugoslavijo. To je bilo 6 aprila 1941. že cela večnost se mi vidi od tega časa in marsikaj hudega smo pretrpeli radi česa so mi živci razkrojem, spomin zelo
slab, vendar bodem skušal opisati vam kaj je iz nas napravil italijanski fašizem in nemški nacizem, ter kakšno življenje smo živeli in še živimo pod njihovo okupacijo.
Seveda Jugoslavija napada ni vzdržala, ker je bila prešibka, preslabo oborožena in ker je v jugoslovanski armadi kar mrgolelo pete kolone. Kralj in vlada, sta zbežali v London na varno in nas tako prepustila usodi. Jugoslavija je bila razkosana na več delov in dobila kar štiri gospodarje. Slovenija tri. Dolenjsko .in Notranjsko je okupirala I-talija, Gorenjsko in štajersko Nemčija, Medžimurje pa Madžarska. Takoj se je pričelo narodnostno zatiranje, ter uničevanje. Nemci so začeli preseljevati Štajerce in Gorenjce v šlezijo in Srbijo, voditelje posebej in otroke posebej. Odpovedati so se morali ti ljudje vsemu imetju in ga z posebno list-nino prepustiti nemškemu Rajhu. Seveda je na vsa taka početja nastal narodni odpor in fantje so pričeli bežati v gozdove ter pričeli organizirati partizantvo. Re-presalije zato so bile grozne. Za vsakega Nemca ki je padel, so postrelili 100 Slo-
fašizma in fašistična ideologija kjer koli se pojavi!"
Edino na ta način se vsaj deloma oddolžimo milijonom, ki so v borbi proti kriminalnega nemškega fašizma položili svoja življenja, da bi narodi in človeštvo po vojni v varnosti mira, sreče, svobode, dela in kruha, dejansko vživali njene plodove.
vencev. Zapirati so pričeli že takoj prvi dan, posebno intelegenco ter duhovščino, ter jim zadajali najbolj poniževalna dela, kot ceste pometati, stranišča čistiti, opeko nositi itd. V izpraznjene kraje pa so se naselili naši Kočevarji. Nastala je odprta borba in seveda v borbi so tudi žrtve z ene in druge strani.
Pri nas na Dolenjskem pa je zagospodoval Italijan po Laški metodi. Od početka hinavsko priliznjeno, ker pa ni naletal na priljubljenost in naklonjenost prebivalstva, je pričel kazati rogove. Pričelo se je množično zapiranje, streljanje talcev, požiganje celih vasi, bombardiranje, ropanje in izseljevanje. Samo v enem kon-cetracijskem taborišču na o-toku Rab-u je za lakoto u-mrlo blizu 5000 aretirancev. Koliko pa še po drugih neštetih taboriščih. Na tisoče jih je padlo kot talci, mnogo jih je bilo postreljenih kar pri delu po polju. To so svinjarili hujše kot nekdaj Turki po naših krajih. Požgali pa so lahko rečem, nad polovico Slovenije. Nad polovico Slovencev bega iz kraja v kraj brez imetja brez vsega.
Po kapitulaciji Italije, smo bili 6 tednov kar sami, potem pa so pridrveli k nam na Dolenjsko nemški barbari in začeli svoj barbarski posel, streljati, požigati in ropati, kar je še Italijanom ostalo. Nič boljše in celo slabše je v drugih predelih Ju-
goslavije. Ni dovolj da uganjajo taka grozodejna zver-stva tujci — okupator — ampak žalostno je to, da jim pri tem poslu pomagajo domači izdajalci, kot je Rupnikova bela garda (mi jih nazivamo "Svabobranci"), Paveličevi ustaši ter Mihajlovič in njegova ban-da, ki je bila podpirana celo od jugoslovanske begunske vlade v Londonu. To pa samo radi tega, da nebi bil postavljen po tej vojni kakšen drugi režim, kot je bil pred vojno. Sami zavezniki — bratska Rusija, Anglija in Amerika, so se potom svojih vojaških misij prepričale, da imenovani narodni izdajalci sodelujejo z okupatorji in da je edina vojaška formacija v Jugoslaviji, ki se uspešno bori proti Nemcem in domačim izdajalcem — naša Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi. Je to vojska poštenega značaja, jeklenih mišic, ki se bori brez sebičnosti požrtvovalno za dobrobit svojega naroda, pripravljena vsaki čas, da žrtvuje ono, kar je vsakemu najdražje — to je življenje — za osvobojenje svojega naroda.
Ne slovi naša vojska po celem svetu nezasluženo, ker kateri narod v Evropi se je tako enodušno postavil v bran zavojevalcem, kot se je ravno naš narod! Z golimi rokami smo pričeli borbo proti sto in stokrat močnejšemu in moderno oboro-
(Nadaljevanje na 3 str.)
dolino naproti štajerski meji severno od Dolnjega Dravograda. Na tej črti narodnostna meja je v bistvu o-stala do danes. Ta meja se bitno ni izpremenila, če tudi se je na Koroške Slovence v drugi polovici 19-stole-tja zvrnila ena najtežja usoda z preračunano svrho nemškega imperijalizma, kateri je skozi to ozemlje skušal napraviti pot k Jadranskemu morju, ter se pri tem posluževal že državnim in samoupravnim aparatom, v-semi sredstvi z kateremi raz-polaže moderni kapitalizem, materijalnim pritiskom, kulturno aktivnostjo, zlo-na-mernim izkoriščevanjem šol itd. Tako je Nemcem uspelo da germanizirajo, povprečno mestne in industrijske centre, ter na ta način prisvojiti slovensko ozemlje severno od Celovca, toda na področjih kjer so večino tvorili kmečki prebivalci, meja je ostala do druge svetovne vojne na istem mestu.
To dejstvo je ostalo nepo-bitno tudi po rezultatu Koroškega plebescita 1. 1920. Uradni avstrijski popis prebivalstva iz leta 1910, je u-gotovil na teritoriju po plebiscitni zoni A preko 68 odstotkov Slovencev, kljub temu da je znano, da se je vršil popis ljudskega štetja z očividno namero, da se prikaže čim večje število nemškega prebivalstva, je pač jasno, da je številni odnos med obema narodnostmi bil po številu daleč večji Slovencev (Privatni popis vsekakor iz istega leta, kateri se temelji na vporabi jezika, označuje v tem oziru 94 odstotkov Slovencev). Zakaj so nam merodavne sile na mirovni konferenci v Parizu naprtile plebiscit v eni taki popolnoma slovenski pokrajini, mesto da nam jo povrnejo nedotaknjeno, kakor so recimo povrnile Franciji, Alzacijo Loreno ? Zato, ker je bila namera Nemčije in Avstrije, da z skrbno pripravnim plebesci-tom zakrije resnico in odte-lesi našo Koroško, ker se je šlo tako Avstriji in na prvem mestu Italiji, katera je delala z polno paro, da se oslabša Jugoslavijo.
V skladu z temi namerami, je pripravljen in izveden plebiscit. Kadar govorimo o koroškem plebiscitu, je treba predvsem izpostaviti na vidik tudi dejstvo, da je reakcionarna politika v Jugoslaviji 1918-1920 prav negativno vplivala na izhod plebescita, ko je v aprilu 1920 v krvi zlomljena stavka že-lezničarskih delavcev. V Ljubljani, Korošec je izdal ukaz za pobijanje delavcev na Zaloški cesti, že tedaj je bilo jasno, da se bo stara Jugoslavija gradila na temelju socijalnega in nacionalnega tlačenja in politične omejenosti. Vsi taki in slični pojavi pri nas, so služili propagandni svrhi proti pripojitve Koroške Jugoslaviji. Poleg tega podpisi senžer-mskega ugovora in odločbe vrhovnega sveta v Parizu, kakor tudi podpisi Medza-vezniške plebiscitne komisije na področju, služili so o-snovnemu načrtu Avstrije in njenih zaščitnikov. Odre-jevanje meje plebiscitne zone (z odtelešenjem slovenske Mežiške doline in doda-vanjem zoni A, neke z nemškim prebivalstvom obljudene občine na severu); določbe o pravici volitev nestalni. i elementom na škodo starih resničnih prebivalcev; zatem enostranska praksa Mednarodne plebescitne komisije pri sestavljanju volilnega seznama, ko je ogromna masa sumljivih volil-cev bila vpisana brez vednosti občinskega in okrajnega urada, zatem pretrganje demarkancijske črte izmed zone A in B, kar je na šte-žaj odprlo vrata besneči propagandi in podžgalo teror med prebivalstvom že omenjenih zon — vse to in še mnogo drugih stvari, je poleg izraza diplomatične-ga poraza Jugoslavije, šlo nam v škodo. Dočim tehnična priprava za glasovanje (pečati itd.), postopanje pri volilnih skrinjicah, vse to je dalo našim nasprotnikom mogočnost za nekorektnost in obtožbe, ter obenem do plebiscitnega rezultata: 15.-278 glasov(40.96 odstot.) za Jugoslavijo, 22.025 glasov (59.04 odstot.) za Avstrijo.
(Nadaljevanje na 3 str.)
Obisk našega urerfm-jZapisnik seje Upravnega
k a v Geraldtonu in 1 uspeh zabave
Odbora V.P.Z. Bled
Geraldton — Naj tem potom vsaj na kratko opišemo obisk urednika našega delavskega lista Edinost, kateri nas je obiskal, kakor je bilo že prej naznanjeno dne 4 in 5 aprila. Topot si je ogledal našo "majhno" naselbino in se seznanil z mnogimi, kateri ga niso dotedaj o-sebno poznavali.
Njegov prihod je nam bil zelo razveseljiv. Pričakovali smo ga s zanimanjem, da nam pove marsikaj poučnega o današnji dobi in da nam da navodila, kako naj delamo v bodoče. Na žal temu, da ni vse tako izpadlo, kakor smo imeli načrt. Namreč sklicali smo sestanek za v sredo zvečer dne 4 aprila. Toda kakor nalašč že zgodaj zjutraj je začelo snežiti in z tako silo, da je bil promet z avtom in avtobusi popolnoma zavstavljen do zve-čera. Tudi vlak je imel skoro za dve uri zamudo. Kaj smo hoteli drugega, kakor se zbrati pri našem bratu Garba-su, katerega stanovanje se nahaja prav blizu železniške postaje in tu počakali našega obiskovalca. In res nekako okrog 11 ure zvečer je prišel vlak, ter z njim med drugimi potniki tudi urednik našega lista.
Iz postaje smo se podali k omenjenemu bratu in po^ krajšem razgovoru, ker je bilo že pozno tudi k počitku. Drugi dan smo kljub temu uspeli sklicati sestanek v zato pripravnih prostorih okrog 6 ure zvečer. Prav lepo število Slovencev in Slovenk, kakor tudi sobratov Hrvatov in Hrvatic, se je zbralo ob tej priliki. Vsak je prišel s zanimanjem, da sliši kaj poučnega iz njegovega obširnejšega govora.
V resnici smo bili vsi zadovoljni, ko nam je brat Matešič v kratkih in jedrnatih besedah razložil napredek našega delavskega lista in naše narodno-protifašisti-čne organizacije Zveze Kanadskih Slovencev. Iz njegovega govora smo ugotovili da ima Edinost preko 1000 do-brostoječih naročnikov in Zveza pa nad 400 članov in članic. To je že res lep napredek, če računamo na tako kratko dobo odkar smo se začeli kanadski Slovenci organizirati in delati na po-
lju bratske sloge in edinstva med Slovenci, Hrvati in Srbi v tej deželi. Potom naše organizacije in potom našega časopisa, smo dosegli tudi večji moralni in materijalni uspeh na polju borbe proti fašizmu, ter njegovih poma-gačev. Vse to nas opominja, je dejal urednik našega lista, da delamo še z večjo vnemo in večjo aktivnostjo v bodoče za naše lastne interese, ter z tem tudi moralno in materij alno pomagamo osvobodilno borbo naših bratov in sester v stari domovini. To nam je mogoče doseči le potom močne organizacije in močnega tiska.
Kanadski Slovenci smo doprinesli prav lep delež v tem oziru in je potrebno, da neodnehamo tudi v bodoče z našim aktivnim sodelovanjem za vse napredne in narodne stvari, posebno na utrjevanju bratske sloge in edinstva med kanadskimi Slovenci, Hrvati,, Srbi in vsemi drugimi narodnimi skupinami, za končno zmago nad fašizmom, ter srečnejšo povojno dobo.
Mi Slovenci in Hrvati, se najlepše zahvaljujemo bratu uredniku Edinosti, na njegovem govoru, ter si želimo, da nas še o priliki obišče, za kar mu bodemo zelo hvaležni. Prav dober utis je os-tavil pri nas in upamo, da bo ob priliki tudi sam opisal svoje utise o Geraldtonu in naših spsedih Port Arthur-ju.
Preteklo nedeljo dne 15 aprila smo priredili zabavo in sicer za organizacijski fond. Zabava je bila precej dobro obiskana. Udeležili so se poleg Slovencev in Slovenk, sobrati, Hrvati, Rusi in Ukrajinci, čisti dohodek znaša $66.87. Od tega smo poslali na Glavni Urad Zveze v Toronto $15.00 za organizacijski fond. Da je ta zabava dosegla tako lep uspeh, gre zahvala bratu Joh-n-u Dolinšek-u, kateri je daroval lep predmet, katerega izkupiček je znašal $50.00. Hvala brat Dolinšek! Prav lepa hvala vsem vdeležen-cem,kakor tudi vsem drugim, ki so z delom ali pa drugače prispevali k uspehu.
M. Butala, tajnik
odseka Z.K.S.
Naša Koroška
(Iz 2 strani) Toda kljub temu, plebiscitni rezultat ni pokazal resnično voljo prebivalstva ple-bescitnega ozemlja.
Danes, koroški plebescit iz leta 1920, ne velja več. Njegova veljavnost zaprav je prenehala še leta 1938 z pripojitvo Avstrije, tretjem Rajhu, ker koroško prebivalstvo ni bilo poklicano v omenjenem plebiscitu, da se opredeli izmed Jugoslavije in Nemčije, ampak izmed Jugoslavije in majhne demilitarizirane Avstrije. (Slovenski volilci so v resnici mogli predvideti, da se politična situacija Avstrije lahko izpremeni, fakt ostane nepobiten, da niso mogli predvideti je v tem, ker je isti senžemerski ugovor, kateri je predpisoval koroški plebescit,, temeljito nasprotoval pripojitev Avstrije Nemčiji). Še bolj točno, plebiscit leta 1920, je izplačan v današnji vojni in z samimi dogodki na Koroški. Vsi u-krepi pod kateremi se je vršil plebiscit, so popolnoma izpremenjeni. Za časa te vojne, narodno-osvobodil-ni pokret, kateri je s zgodovinsko silo prepregel slovensko ljudstvo v splošnem, napravil je obenem čudež v Koroški. Temu gibanju se je pridružil ne samo nacionalno najzavednejši del slovenskega prebivalstva, nego tudi drugi del, kateri je dotedaj indiferentno posmat-ral slovenske nacionalne težnje in se celo sovražno ponašal napram njim. Partizanski oddelki na Koroškem, so polni Mladincev in mož, kateri so pod največjim rizikom za samih sebe
in svojcev, dizentirali iz nemške vojske. Koroška je edina pokrajina v nemškem Rajhu, kjer že nekoliko let deluje partizanski pokret in nobena sila ga ni mogla za-treti. Demokratska ureditev nove federativne Jugoslavije je privabila celo one o-kraje Koroških Slovencev, katere je reakcionarno dr-žanje slovenske politične organizacije odtujevalo iz nacionalnih vrst. še več, javno se opaža,, da nova Jugoslavija z svojo ureditvijo nacionalne in socijalne pravice, postaja privlačna tudi za nemški element na koroškem.
Napram temu, teritorij Koroške — kakor je pred par dni naglasil tovariš Tito, bo topot resnično osvobojen. Vekovno krivico je treba popraviti. Vekovno trpljenje in sedanja požrtvovalna borba našega naroda v tej prekrasni pokrajini, bode nagrajena svobodnim življenjem v skupni svobodni enoti jugoslovanskih bratov in sester.
Dr. Ct. Š.
RAD BI ZVEDEL
Kje se nahaja Tony Roz-der. Leta 1935 v decembru se je javil pri meni tedaj v Sioux Lookout, kjer sem jaz takrat stanoval, želim da se mi oglasi na spodaj navedeni naslov ako bo sam čital ta oglas. Ako pa kateri od Cenjenih naročnikov ve za njegov naslov, se naproša da mi to sporoči, za kar bom hvaležen.
Fred šprager 270 French St. Oshawa, Ont.
Katera se je obdržala dne 8 aprila 1945 v prostorih 87 Wood St. Kirkland Lake, Ont.
1)	Predsednik odpre sejo ob 2.15 popoldne z običajnim pozdravom. Navzoči so Gl. odborniki: L. Pe-čavar, J. Kužnik, T. Kraje, T. Novak, V. Vidrih, T. La-vrič, M. Otoničar in F. Pavček.
2)	čita se zapisnik od redne seje meseca januarja. Zapisnik sprejet enoglasno. Zadeva glede pok. br. V. Jagodic rešena in sicer, da je izplačano pogrebni stroški $200.00 in bolniška podpora v znesku $30.00. Izplačano skupno $230.00 v državni Kostudion, kateri urad ima v oskrbi zapuščine ino-zemcev.
3)	Poročilo tajnika
Zveza V. P. Z. Bled šteje
z dne 31 marca, 501 članov in članic.
DOHODKI ZA:
Januar ____________________ $1.263.58
Februar ________________ 1.165.31
Marc ........................ 1.220.42
Skupaj za 3 mes. $3.649.31 IZDATKI ZA:
Januar — Februar ......
Marc _________
Skupaj ......
$ 745.24 882.66 .. 758.45 $2.386.35
O tega je bilo izplačano: B o 1 n i šk a podpora za
tri mesece_______________ $1.940.50
Pogrebni stroški...... 200.00
Plače uradnikov ...... 148.00
Tiskovine ....................... 91.85
Državne Oblasti...... 6.00
kar skupno znaša $2.386.35
Poročilo blagajnika
Bančna bilanca 1 jan. 1945
....................................... $7.050.09
Bilanca dne 31 mar. 8.313.05
Victory Bonds _____ 6.000.00
Cel. premoženje $14.313. 05
Zveza naredila prebitka prvo četrtletje ...... $1.262.96
Poročilo Mladinskega vodja
število mladinskega članstva šteje 271 članov in članic.
V letošnji kampanji do-sedaj pristopilo v mladinski oddelek 17 članov-ic, suspendiranih je bilo 17.
Mladinski oddelki plačali asesment kakor je razvidno;
Odsek št. članov
1.	38 ...... $ 44.16
2.	19 ...... 6.84
3.	60 ...... 77.50
4.	17 ...... 5.40
9. 20 ...... 7.06
11.	12 ...... 5.13
12.	71 ...... 71.88
14 .34	29.88
Skupaj ____________________ $247.85
Opozarja se nekatere odseke, da poravnajo zaostali Mladinski asesmment kakor
govore naša pravila, ker je razvidno po poročilu Mladinskega vodje, da so nekateri zaostali za dva meseca potem pa zopet plačali samo za naprej, ne pa zaostali Asesment.
5)	Poročila Bolniškega nadzornika ni ker je odsoten radi zdravstvenega razloga. Br. F. Pavček poroča, da je Nadzorni odbor pregledal knjige in našel v redu. Br. M. Otoničar poroča, da je podvzel korake radi nabave pisalne mize, ni pa našel nič primernega kar bi odgovarjalo v naše svrhe, zato se zaključi, da se odloži in počaka za nabavo po vojni.
6)	Sprejemanje novih članov: Odsek št. 1, E. Vesel in S. Teter, št. 2. J. Rauh, J. Lavrič in M. šmiciklas. št. 3. G. Briški, št. 12, F. Mi-količ, J. Jerman in J. Kraje. Vsi sprejeti enoglasno.
črtani člani so : E. Golob, J. Balkovec, P. Debeljak, T. Kastelc, G. Krančevič, A. Kastelc in J. Grguras.
7)	Predlogi v korist Zveze. Otoničar predlaga, podpira br. A. Novak, da se da članstvu Pravila in plačilne knjižice brezplačno. Sprejeto.
Prihodnja seja se vrši dne 16 Julija.
S tem je seja zaključena ob 5.45 popoldne.
Zapisnikar, V. Vidrih.
Uspešen banket in shod Slovencev v Port A rt h ur ju
Kaj so delali Nemci, Italijani in Sva-bobranci v Novomeškem Okrožju
(Iz 2 strani) žen emu sovražniku. Vsako puško posebej je bilo treba potegniti iz ramena Italijana ali Nemca, in z njihovim orožjem z velikimi žrtvami pridobljen, sedaj že tri leta bijemo uspešni boj, ter ga uničujemo na vsakem koraku. Uničujemo sovražnika pa v takih okolščinah katerih se vi tam v Ameriki sploh ne morete predstaviti.
Mraz, glad, goli, bosi se naši borci borijo z vero, da bode zver kmalu potolčena!
Sicer nam zadnje čase zavezniki nekaj pomagajo in prinašajo z avijoni kot obleko, obutev in orožje, vendar je to dosti premalo za armado. Neverjetno se vam bode zdelo, da kadar so o-fenzive, naša vojska sploh ničesar ne je. Ne je — ker nima kaj jesti . Kadar pa vlada zatišje in kadar je sovražnik izgnan, se spusti v dolino v vasi, da si izprosi hrane. V takih težkočah se naša NOV in PO bije, da jaz sploh opisati ne morem, ker se popisati tudi ne da.
Reakcionarna klika pa nam predbacuje, da se borimo proti vere in za komunizem. Rada bi našega lahkovernega kmeta pridobila na svojo stran, proti' rodoljubom, kar se ji je delno tudi posrečilo. Tako da imaš mnogo slučajev, kjer se eden od bratov bori pri beli gardi, eden pa pri NOV. Oče proti sinu — sin proti očetu. To znaš je pri nas napravila povečini duhovščina, ki se boji za svoje trebuhe in ki ji ne gre v glavo, da bode treba ločiti cerkev od države. Radi bi še vedno slepomišili in živeli na račun siromaka. Boji se ta golazen farška in reakcionarna reform, ki bodo sigurno sledile po tej vojni — reforme, ki bodo prinesle malemu človeku — kmetu in delavcu, bolj človeško Življenje kot sta ga imela v stari Jugoslaviji. Saj da te bande nemških podrepnikov ni, bi bilo mnogo žrtev manj. Ta bela garda, ki se odkrito bori ramo ob rami z Nemci, je kot podivjana zver. Kar dobi v roke, vse pokolje in pobije. So še hujši kot sami Nemci. In ti ljudje se upajo imenovati samih sebe "domobranci", ki se borijo za §v. kato-liko in krščansko vero. Grozno! kar ti ljudje počenjajo kamor pridejo. Ubogo je civilno prebivalstvo, kadar ni naše vojske v bližini, da bi ga zaščitila. Nič se ne u-praša kaj in česa si kriv, nego ti nisi z nami in bumf ... ali pa nož v trebuh. Ponavadi ko dobijo civila v roke,
mu najprej zlomijo vse ude potem ga pričnejo šele ubijati s puškinim kopitom po glavi,, da mu jo vso zdrobijo. Pravijo da je škoda naboja. Bili so slučaji v naši občini, ko so pridrveli na naše osvobojeno ozemlje, da so dekletom in ženam rezali spolovilo in prsa. To je nepopisno, a vendar resnično početje.
Jaz nisem v vojski, ker me noga boli. Pač pa sem dodeljen k civilni upravi,, kot funcionar okrajnega odbora Osvobodilne PVonte za Novo Mesto. Pisarno imamo kar v hosti, pod kakšno gosto smreko. In kadar je prav mirno, gremo v dolino v vasi. Od 5 aprila 1942 leta, živimo takorekoč v šumi, skoro goli in bosi, ker dom in vso imovino nam je uničil Italijan. Uničil zato, ker je nekdo od domačinov pokazal z prstom na mene, češ da sem proti Italijanom, da sem komunist, za kar so me pretepali da sem pet mesecev ležal v bolnici ves polomljen, potem pa jim ušel. Pavlo in otroke pa so odpeljali v Italijo stradat, kot hododelce. Po kapitulaciji Italije, pa so se srečno vrnili in sedaj živimo skupno pri Mihčevi hiši. Grozno je vse to kar smo preživeli in kar preživljamo, še groznejše se nam pa še obeta. To pa zato, ker se umika iz Italije, Bolgarije, Albanije in Grčije, nemška armada čez Slovenijo. Kamor stopi nemška noga, je vse pomandrano, oropano in uničeno.
živimo že tretje leto brez soli, brez maščobe, brez sladkorja, živimo pač ob tistem kar zraste v našem kraju. Kmet se muči bolj kot živina, ker živine več ni. Umrljivost je tudi večja, kakor v normalnih časih, ker ni človek več tako odporen, je izstradan in izčrpan. Blagor vam tam v Ameriki, ki ne veste sploh in ne čutite vojnih grozot. Lepo delate svoj posel, služite in se ra-dujete v družinski sreči. Mi pa begamo po hostah, kot divje zveri, preganjani vedno bolj in bolj. Pa še vse bi bilo ako nebi bilo mraza, ali da bi imeli obleko in obutev, ter človeško hrano. Tako je pa res strašno. Sicer smo se tudi že kar privadili takemu življenju, tako da na postelji spati že ne moreš in ti je ljubše kje v hosti. ko imaš za zglavje korenine ali leseni štor. . . Najtežje se pogreša tobaka. Ko bi vsaj tega imeli, da bi si živce pomirili z njm. Oče ga najbolj pogrešajo. Pepa je sedaj
tudi doma. Pri bombardiranju Novega Mesta, je bila ranjena v nogo tako,, da je ležala 6 mesecev in še jo boli. France je v NOV. Sigurno še ne veste da je kupil sina 1. 1942 Naši otroci so že tudi veliki. Posebno Elka, je že cela gospodična, izredno telesno razvita. Samo je škoda, ker ni redne šole, ker se otroci nimajo kje učiti. To je tudi grozno. Ravno tista leta v katerih otrok najbolj zapopada pri učenju — šole ni. In koliko nade in kakšne načrte sva kovala z Pavlo!
Nesmem se spomniti kako dobro nam je šlo zadnja leta pred vojno, že lepo premoženje sva z Pavlo napravila, trgovino povečala in ravno smo mislili hišo vzdigniti v eno nadstropno, pa je izbrunila pri nas vojna. Sedaj pa nimam popolnoma nič in živimo od milosti dobrih ljudi. Obeta se nam da bodemo dobili vojno odškodnino, sdmo ta nebo še tako kmalu po vojni,, ako ne bodemo dobili kakšno mednarodno posojilo. Pereče je tudi vprašanje obnove. Od kje nam sredstva, državo gospodarsko obnoviti, ko je vse uničeno, požgano, porušeno. Končno pa bodemo že kako, samo da se ta vojna zaključi, da se nam ne bode treba vsak trenutek bati za življenje,, kot se bojimo sedaj. V miru bodemo potem domovino že obnovili. Samo da bi preživeli.
živimo komaj 12 klm. od sovražne postojanke, pripravni vsaki čas za beg, spati pa smeš samo z enim očesom, vedno buden, da te sovražnik ne preseneti, ker potem ti je gotova smrt. On nepozna ujetnikov, nego vse pobije, kar ulovi.
Pa naj bode dovolj teh žalostnih novic, vsaj vi tam živite v miru, ko mi tukaj ne moremo. Mogoče da pre-živimo in se po vojni sesta-nemo, ter si ustmeno povemo, kar se pismeno ne da. Saj po vojni vem, da bodete gledali, da obiščete staro, oziroma novo domovino, katera bode zgrajena na potokih rodoljubov krvi.
Mati in oče si iskreno želita videti vas vseh z Cene-tom vred, še enkrat predno za vedno zatisneta svoje že trudne oči. Dolžnost vaša pa je, da jima njihovo željo izpolnite.
Sedaj ko imamo letalsko vezo tudi z vami — z Ameriko, vas prosim, da se nam javite, kakor tudi Vinko. Saj sigurno ste skupai. Pišite nam po našem Rdečem Križu, kateri je ustanovljen
Dne 7 aprila prirejen je bil banket po odseku Zveze Kanadskih Slovencev v Port Arthurju. Banket je nepričakovano dobro uspel. Obisk je bil toliko številen od Slovencev, Hrvatov,, Srbov in drugih narodnosti, da tega še ni bilo opaziti do današnjih prireditev v naši koloniji. čeprav je bila prava gnječa, toda točnost in red je vladal od samega počet-ka do konca tako, da je bilo vsakemu povoljno ustreženo kot naprimer plesa željnim, je V. Cupinova orkestra izvajala takte. Tisti, ki ga radi "cuknejo", so imeli svoj zaseben kot (tu je bil pravi dirindaj). Saj veste da navadno pri "žlahtni kapljici" je zmeraj vse dobro razpoloženo in veselo.
Posebno odlikovanje so zaslužile naše vrle kuharice. Kar iznenadile so nas z raznovrstnimi jedili, kakor z raznovrstnim pecivom celo "flancete" in potica sta prišli na mizo. Sploh skozi in skozi je vladalo veselo razpoloženje med udeleženci.
Pri tej priložnosti je izžrebana krasna slika "Portret) Maršala Tita, katera je prinesla $73.00.
Ginljivi govor je nam podal na banketu, urednik Edinosti, kateri se je nahajal ta čas med nami. Torej hvala vsem, ki ste pripomogli k lepemu finančnemu in moralnemu uspehu. Hvala vsem gospodinjam, ki ste darovale jedila, kuhale, pekle in naposled tako pridno stregle. Posebno hvala zakoncem Ožbolt, ki sta pol prašička pečenega darovala vprid banketu.
Na 8 aprila se je vršil shod Slovencev v Port Arthurju. Lepo število Slovencev in Slovenk, se je zbralo na ta sestanek. Tukaj nam je urednik Edinosti v bolj širokih obrisih orisal probleme, kateri stojijo pred nami Kanadskimi Slovenci, ter orisal življenje in borbo naših bratov in sester v stari domovini.
Gotovo da se je vsem prisotnim na tem shodu razvoz-ljalo še mnogo dvomov. Na mnoga vprašanja, ki so mu bila dana, nam je urednik jasno obrazložil. In po njegovim nagovoru smo dobili
vtis kot da smo se šele zavedli kaj smo in odkod pridemo. Marsikateri je imel tudi solzno oko.
Hvala ti Matešič! Gotovo smo te utrudili v Port Arthurju, če rabimo sedmega "basista" si nas vprašal ob slovesu? To naj bi bil opomin,, da ne smeš dolgo čakati, da nas zopet obiščeš.
Dopisnik odseka ZKS.
Zdravitev tuberkuloze
Zdravniška veda si že dalj časa prizadeva iznajti potrebna zdravila, za zdravljenje tuberkoloze, katere odstotek se naglo dviga na višjo in višjo stopnjo med ljudstvom. Posebno mede-cinski zavodi si prizadevajo dognati pravo zdravilo za pobijanje ali pa vsaj sigur-nejšo omejitev te in posebno pa spolne bolezni.
Posamezni zdravniški krogi so mnenja in priporočajo zdravniški pregled mladega para predno vstopijo v zakonski stan. Dočim drugi priporočajo zdravniško preiskavo ljudstva v splošnem. Mnenja in priporočila so torej razna, dasi pa vemo, da je najpoglavitnejše vprašanje vsaj za tuberkolozo, ekonomske razmere, kakor pa enostavni zdravniški pregled. Popraviti in zboljšati ekonomski položaj ljudstva, boljši in varnejši pogoji za zdravje posebno delavcev in delavk, se pravi, odstraniti in omejiti tuberko-lozno bolezen.
Vendar pa je upanje, da bo v bližnji bodočnosti mogoče zdraviti tuberkolozo potom pred nedavnim iznaj-denih zdravil. Ruskega porekla kanadski zdravnik, I. N. Asheshov, kateri se bavi že dalj časa z tem vprašanjem na Univerzi of Western Ontario v Londonu, Ont., je iznašel zdravilno sredstvo, katero se imenuje "Aspergillus fumigatus", ki je podobno po činkovitosti "Penicillin". To zdravilo na enostaven toda činkovit način umori bakcile tuberkoloze in je vsled tega mnenje, da se bo v bližnji bodočnosti vporabljalo za zdravljene tuberkoloznih bolnikov.
Slovenija v borbi za svobodo
Piše: MIRKO G. KUHEL.
V prvih letih partizanskega gibanja, zlasti drugo polovico 1941 in tekom leta 1942, so belogardisti okupirali važne vasi skupaj zlta-lijani. Pri ofenzivah proti "komunistom" jim je Bela garda preskrbovala kažipote in oglednike. Ko so se pa partizani vojaško opomogli, so pričeli napadati italijanske in belogardistične posadke v teh vaseh. Te sovražne posadke so skoraj brez izjeme bile zabarika-dirane v poslopjih z najde-belejšimi stenami. In katera poslopja so bila to? Cerkve ! Zazidali so okna in pustili majhne odprtine za puške in strojnice, pred vrata pa so postavili močne betonske bunkerje; tako utrjene cerkve so postale močne trdnjave, katere so morali partizani zavzeti z naskokom. Med bitko so bile take cerkve navadno hudo poškodovane ali razdejane. Danes je videti po Sloveniji, zlasti na Dolenjskem, veliko teh razvalin — nekdanjih božjih hramov, katere so Italijani in domači izdajalci brezvestno spremenili v vojaške trdnjave. Po mnogih stenah se še danes lahko čitajo ostudni napisi v italijanščini in vidi človeška
pri Nacionalnem Komitetu Osvoboditve Jugoslavije.
Prav vse vas lepo pozdravlja. kot Oče, mama, Pepa, Berta, France, Pavla in jaz, Ivan.
PS. če dobite to pismo nam odpišite kar na naslov : Vinko Hrovat Uršna sela št. 35 Okrožje Novo Mesto Slovenija — Jugoslavija. Gornje pismo je bilo oddano na pošto 25 novembra 1944. Ured.
nesnaga — delo onih, ki so "ščitili cerkev in vero pred bolševiki."
žužemberčani so se silno postavljali z lepo novo dvo-stolpno cerkvijo, ki je stala okrog osem milijonov dinarjev. Belogardisti so jo spremenili v močno utrdbo, kot so sosednjo šolo in farovž. Stala je na gričku nad glavno cesto med Ljubljano in Novim mestom. Kdor je kontroliral to pozicijo, je kontroliral tudi promet na cesti. Partizani so jo skušali večkrat zavzeti, toda niso ji prišli do živega. Sovražni "otok" v Suhi krajini, ki je drugače bila vsa del partizanskega teritorija, jim je zastavljal promet in varno gibanje. Marca 1944 so postavili artiljerijo na brdo onkraj doline in z borbadi-ranjem in jurišom infante-rije je sovražna postajanka padla. Našteli so nad 300 belogardistov — živih in mrtvih.
Pred seboj imam fotografije žužemberske cerkve, posnete kmalu po zavzetju. Vrha obeh zvonikov sta od-streljena; kjer se je dvigala ponosna streha glavne ladje, zija črna, okajena luknja. Kar niso razdejale bombe in krogle, je uničil požar.
Zanimivo je beležiti mišljenje naroda glede tega incidenta. Suha Krajina je bila precej časa simpatična napram belogardistov, zlasti še, ker jih je zagovarjal sam ljubljanski škof. Toda njihovo obnašanje je bilo tako divjaško in nizkotno, da so ti ljudje pričeli dvomiti o njihovih pravih namenih. Toda čim je bila porušena žužemberska cerkev, so zasovražili belogardiste in dejali : "Če bi ne bilo Bele garde, bi še vedno imeli našo cerkev.
(Nadaljevanjep prihodnjič)
Mi smo Titovi borci
Ranjenec jo je hvaležno pobožal po laseh. Vedel je, da se ima zahvaliti junaški Zofki za svoje življenje.
Borbe Gubčeve brigade na
llovi gori, junija 1944
PRESENEČENJE NI USPELO
Bataljon je po dolgem pohodu v dežju prispel na Malo Ilovo goro. Borci so bili zaradi večdnevnih borb in neprespanih noči utrujeni. V hišah so odložili opremo, nekateri so sezuli čevlje in legli k počitku.
Za pečjo je sedel sedemnajstletni mitral jezeč Piž-moht Stane. Ta dan ni mogel zaspati. Naslonjen na svojega šarca, ki ga nikdar ni dal iz rok, je gledal po spečih tovariših in premišljeval. Na borbe zadnjih dni je mislil, na svojega pomočnika, ki je bil pri teh borbah ranjen, obiskal je svoj dom, ki so mu ga požgali, grob svojega očeta na Rabu, tudi na sestrico, ki so jo odpeljali izdajalci ni pozabil. "Pro-kleti" in stisnil je šarca.
Vojska na Mali llovi gori je še vedno spala, ko so počili pred vasjo prvi streli. Pižmoht jih je takoj slišal in že je hitel s šarcem v eni in z zabojem z municijo v drugi roki v smer, od koder je čul strele. Pri zadnji hiši je zagledal sovražno kolono Za vogalom je postavil strojnico in se pripravil. Ko se je kolona približala, jo je sprejela toča svinčenk. Potem je zakričal: "Juriš", spustil ves rafal in sovražnik sg je zmeden razbežal na vse strani. Pižmoht pa s šarcem za njim.
Tedaj je zagledal drugo kolono. Skočil je za drevo in nameril strojnico proti koloni. Sovražnik se je razvrstil in že je žvižgalo nad njegovo glavo. Obojestranski o-genj je bil silovit. Pižmoht se je zaskrbljeno oziral na municijo, ki mu je že primanjkovala. Potrebno je bilo preprečiti sovražnikov preboj preko čistine v vas. To si je zabičal in streljal dalje. Bil je ranjen v roko, toda ni se zmenil in se boril naprej proti tristotim, ki jih je njegov mitral jez prikoval k tlom. Poslednji trak s sto naboji je vložil v svoje orož je. "če mi zmanjka munici-je, bom naskočil s poslednjimi naboji", je sklenil.
Tedaj je iz vasi že hitel bataljon. Borci so se spustili v juriš, Pižmoht je pograbil svojega šarca in med prvimi gnal švabobrance proti Gro-suplju.
Po dveh urah se je bataljon vrnil v vas. Bolničarka mu je povezala roko, potem je šel zopet za peč in skrbno prislonil k sebi svojega šarca.
Borba Gubčeve brigade
na llovi gori junija 1944 Ljubin šal
Ves januar je bil izredno sončen, tako, da so se že napele mačice na vrbah in na južnih obronkih je že v čereh cvetel teloh. čudovita zima!
Naši fantje so se sončili pred Vrbovskim, prepevali in harmonika je pela, pomladne nade so rasle v srcih, štab devete brigade se je razmestil po hišah zavzete ustaške trdnjave. Trije njeni bataljoni so bili daleč spredaj pred Ogulinom na položajih. Prvi bataljon je pravkar počival. Pred dvema dnevoma je imel hude borbe z ustaši, ki so rinili iz Ogulina proti Gomirju, zdaj pa se fantje sončijo na pri-sojah, pojo, kadijo cigarete, ki so jih zaplenili ustašem in se predajajo veselim mislim.
Korenčan iz prve čete sedi na štoru in jih gleda. Pod grmom je našel zvonček in si ga zataknil v partizanko. Z očmi išče med dekleti in najde Ljubo, črnolaso Srb-kinjo iz Drežnice, ki so ji ustaši zaklali očeta in mater. Tudi ona ga išče z očmi. Nenadoma se dvigne in gre k njej. S partizanke vzame zvonček in ga ji pripne v lase. Potem gresta oba v sonce in predeta b es e d e.
Kmalu po polnoči je pozvan komandant bataljona v štab.
"Okoli tisoč ustašev in Nemcev je pričelo prodirati iz Ogulina proti Gomirju s šestimi tanki. Drugi in tretji bataljon sta že v borbi z njihovo predhodnico. Tvoj
bataljon naj nemudoma zasede obe višini nad cesto pri razrušenem mostu, ki ga bodo hoteli na vsak način popraviti."
Fantje marširajo, hite. Ponoči je mrzlo, noč je jasna in milijon zvezd je na nebu. Od daleč je slišati odjek rafalov in puškarenje ter o-stre strele tankovskih brzo-strelnih topov. Na slemenu jim zažari nasproti vsa veličastna podoba nočne bitke : svetlikajoči se naboji tko svetle svilene nitke v temo. Odsevi izstrelkov minometov se bliskajo, bele rakete iščejo naše položaje.
Tiho in spretno se razporede čete na obeh straneh ceste v zasedo. Korenčanova četa je zasedla prve položaje pred mostom. Ima dobre zaklone. Načrt njihove borbe je enostaven: sovražnik se bo moral ustaviti pred mostom, da ga popravi. Brez mostu ne more noben tank naprej.
Korenčan leži na zemlji in premišljuje. Nocoj se je prijavil za bombaša in ob pasu ima osem težkih angleških bomb. Z brado otiplje topel svilen šal, ki mu ga je včeraj dala Ljuba za spomin. Nič si pravzaprav nista poveda la, toda čutila sta oba, da se imata rada. "Dober fant si, Peter! Nate bom mislila", mu je dejala ob slovesu.
Počasi se je pričelo svita-ti. Rdeča zarja iznad ogulin-skega Kleka se je pričela počasi širiti in kmalu se je vsa pokrajina otresla teme. Cesta se je vijugala po široki čistini. Naše je dobro zaklanjalo gosto zeleno brinje in skale, da jih s ceste ni bilo moči videti, oni pa so imeli vso cesto kakor na dlani. Toda še preden so se mogli prav razgledati skozi sveže jutro, že je planil iz nasprotnega gozda prvi nemški tank. Obsul je z mitra-ljezom okoli sebe, da so jim krogle žvižgale okrog glav. Toda naši so molčali. Kmalu se je pojavil še eden in potem še eden, nato pa trije kamioni, polni švabov in ustašev. Previdno so se bližali porušenemu mostu. Kakih petdeset metrov pred njim so se ustavili. S kamionov so poskakali ustaši. Nekajkrat so ustrelili z brzostrelkami po obeh pobočjih. Naši so še vedno molčali.
Nenadoma pa brinje in skale oživijo. Pred prvim tankom se raztrešči težka mina. Zaregljajo težke bre-de. Presenečeni švabi in ustaši poskačejo v jarek. Drugemu tanku je odnesla mina poklopec. S krvavo glavo leze švaba iz njega. Korenčan dobro meri. Saj mauzer-ka je izvrstna puška. Švaba razprostre roke in se prevrne na tla. Ustaši kriče in skačejo na kamione. Padajo. Rjovejo. Zadnji kamion ne more več nikamor. Tretjemu tanku se posreči obrniti in tudi dva kamiona se počasi obračata.
"Bombaši naprej!" zado-ni povelje.
Korenčan in še nekaj njegovih tovarišev se splazijo ob strani po pobočju navzdol skozi brinje. Zdrvijo preko jasice in že zagrme njihove bombe v kamione, šofer prvega pobegne. Toda Korenčan mu neda. Skoči na cesto in ga vzame na muho. Počasi se prevrne z obrazom naprej. Oddelek ustašev, ki je ostal onkraj kamionov, opazi Korenčana. Prično ga ob-koljevati. Pred njim regija strojnica, na obeh straneh so ustaši, za hrbtom je visoka skala, tu ni umika. Nekaj ostrega ga v prsih presune, z glavo omahne k zemlji, toda spet jo dvigne. Zadet je v prsi. Samo še štiri naboje ima v puški.
Visokega divjega ustaša podre, da se zviškoma položi po tleh. Mlad švaba teče proti njemu in strelja vanj z brzostrelko. Ranjen je v glavo in po obrazu mu kaplja kri. Korenčan ga pomeri in ga podre. Nikdar več ne bo švaba ropal po naši zemlji. "Predaj se, "Kranjec", mu kriče ustaši. Njihov vodnik je še samo nekaj metrov pred njim in pravkar zavih-ti roko, da bi vrgel vanj bombo, ko ga mauzerka spod-nese v zrak. Potem Korenčan ves v krvi omahne na puško in pod brado občuti še mehki Ljubin šal. Ustaši navale nanj, bijejo po njem s kopiti, hodijo po njem s
škornji in ga vlečejo k cesti Tedaj ne zdrži naših več nobena sila na položajih. Ka kor plaz se usujejo čez brinje, preskakujejo skale in ju-rišajo. Edini še nepokvarjeni tank beži. Za njim ustaši in švabi. Padajo. Pobirajo 6e. Mečejo orožje od sebe. Beže vse do gozda in se raz-krope.
Korenčan pa je nem. Po-lože ga v šotorko in odnesejo. Po Ljubinem šalu se vije curek krvi.
Ob cesti, na cesti in v jarku leži sedeminštirideset ustašev in švabov. Na cesti gorita dva tanka in trije kamioni.
Iz borb XVIII. divizije v
Gorskem Kotarju v zimi
1943-44.
REŠIL JE TANK
Ves dan so trajale borbe za Križko vas. Naši so juri-šali, a bili so vedno odbiti.
Proti večeru sta prispela dva tanka. Prvi tank je dobil nalogo, da prodre v postojanko ter prežene sovražnika iz bunkerjev ob cesti, nakar bodo borci jurišali v vas.
Nekaj metrov pred žico in pred utrdbami se je tank ustavil. Zmanjkalo mu je bencina. Sovražnik je takoj usmeril nanj močan ogenj. Tedaj se je pokvarila tan-kistu še strojnica. Zdelo se je, da je tank izgubljen. Potrebni so bili hitri in odločni ukrepi.
Poveljnik je odredil, da mora drugi tank takoj na položaj, privezati prvega in ga odpeljati izpred utrdb. Za to delo sta bila potrebna dva bombaša, ki bosta pokvarjeni tank privezala. Prostovoljno sta se takoj javila Upet Stanko in šašič.
Obvestilo vsem Slovencem v Kirkland Laka
Kakor je razvidno iz poročil, da se bliža vojna koncu v Evropi, po sklepu mestnega odbora v Kirkland Lake kateri pripravlja veliko proslavo v znak zmage nad fašizmom, apelira na vse narodnosti, da se udeležijo v polnem številu zgoraj o-menjene proslave.
Dolžnost je tudi nas Slovencev in Slovenk, da se u-deležimo v čim večjem številu, kajti tudi naša rojstna domovina Slovenija, je bila neštetokrat pregažena po krutem fašizmu, kateri ji je vsiljeval svoj novi red, ropal, požigal in moril nedolžno ljudstvo, ter podžgal obenem notranje sovraštvo, da je prišlo do medsebojnega klanja in bratomorstva po fašističnih pristaših. Smo prepričani in upamo, da bodejo prejeli za vsa grozodejstva na slovenski zemlji plačilo v kratkem.
Zatorej se prosijo vsi Slovenci in Sloven-k e, tako tudi Mladina, da se udeležijo te proslave pod Slovensko zastavo in pod okriljem Vzajemne Podporne Zveze Bled. Dneva kdaj se bode vršila proslava neobjavijamo. Ta bo posebej naznanjen po lokalnem odboru, želimo pač,> da bi bilo v najkrajšem času.
Zbirališče vseh Slovencev je pri Ukrajinskem Delavskem Domu, 23 Hudson Bay. Od tam se bo v povorki korakalo na šolsko ozemlje, kjer bo glavni razpored.
L. Pechavar.
POZIV NA SEJO
Windsor — Tem potom pozivamo vse članstvo in tudi prijatelje in prijateljice, kateri niso člani našega odseka Zveze Kanadskih Slovencev, da pridejo na sejo kjer bojo imeli priložnost slišat in upoznati z prilikami katere vam še niso poznane. Glavni raport bo prihodnje provincijalne in fe-denalne volitve, ter kako in na kakšen način bi najlažje pomagali našemu narodu v stari domovini i.t.d.
Torej vabljeni ste vsi, da pridete brez razlike člani ali ne člani, vsi dobro došli. Zatorej ne pozabite, vsi na sejo v nedeljo 6. maja ob 7 uri zvečer pri bratu Smoletu, na 809 Belle Isle Ave.
Na svidenje.
J. Miketič.
t ' 1 1
Tank je vozil po cesti, bombaša pa sta se plazila po jarku, šopi svinčenk so padali okoli njiju. Ko so prispeli k pokvarjenemu tanku, sta zlezla pod njega. Iz bunkerjev so jurišali štirje švabobranci s strojnico. Upet in šašič sta jih sprejela z bombami. Mitra-ljezec se je zvrnil. Ostali trije so zbežali. Ta umik sta izkoristila in že sta bila tanka zvezana z vrvjo, ona dva pa zopet v jarku.
Tank je potegnil, toda vrv se pretrgala. Sovražnik je še bolj užgal. Pričel je streljati tudi iz cerkvenega stolpa.
Upet je vedel, da je poveljnik zapovedal rešiti tank za vsako ceno. Vedel je, da ima njegova vojska malo tankov, ki si jih je priborila v težkih in krvavih borbah. Po jarku se je odplazil nazaj. Vzel je dolgo debelo žico in se zopet priplazil k tanku.
Planil je k bunkerjem, z-metal v nje nekaj bomb, v dveh skokih je bil nazaj med tankoma, ju zvezal z dvojno žico, tank je potegnil in — žica se ni pretrgala.
Tank je bil hitro popravljen. Dobil je bencin in novo strojnico in po nekaj minutah sta zopet oba tanka vozila proti vasi. Pretrgala sta žico in z vso močjo už-gala na bežeče švabobrance. Tedaj so se spustili v juriš tudi borci in Križka vas je bila zavzeta.
Zavzetje Križke vasi XV. brigada, 23. junija, 1944.
PRVI TOP
Lahko si mislite, kaj je pomenil za partizane prvi top. Završalo je po vseh brigadah, ko so ga pripeljali preko Vinice in Mavrlena iz Hrvaškega, čeprav je bil čisto navaden protitankovski top, vendar je vsakemu partizanu zaigralo srce ob misli nanj. še posebno so bili ponosni nanj topničarji.
Top je bil šele drugič v borbi, ko se mu je skoraj z-godila nesreča. Brigada se je umaknila in top je ostal na položaju sam. Okoli njega so deževale svinčenke. I-talijanske havbice so pošiljale granato za granato. Partizanski topič jim je šel na živce. Kot gejzir se je neprestano dvigala zemlja in grude so zasipale topni-čarje.
Komisar prateče čete Jože Jakomin je pogledal svoje topničarje. Tudi v njihovih očeh je bral: "Top moramo rešiti." Vedeli so, da jim noben partizan ne bo odpustil, če ga bodo tako sramotno prepustili sovražniku. Komisar je vzel s seboj tri naj pogumne j še. Pričeli so se plaziti k topu. Prekrili so ga potem z vejami, dva sta se uprla v gumijasta kolesa, dva sta prijela za opornike in pričeli so ga potiskati s položaja. Svinčenke so se sikajoče zapiko-vale okoli njih. Kadar je zaplahutala granata, so se prilepili k zemlji. Otrli so prst z obrazov in se plazili ¡dalje. Po blatni, mlakužasti poti skozi trnjevo grmovje, zakar bi rabil pešec četrt ure, so ga po treh urah privlekli na varno. Tam so vsi štirje blatni in prepoteni
vstali, si pretegnili ude in vsak je ves srečen pobožal rešeni top.
Rekli boste, da bi tako storil vsak topničar. Toda pomisliti morate, da je bil to naš — prvi top.
Iz borb šercerjeve brigade avgusta 1943 za Sela šumberk.
DRUGOVI, NAPRED U BORBU!
Mugbil Murtizanovič je bil musliman iz Makedonije. Borba za kruh ga je privedla k nam v Slovenijo. Vzljubil je naš svet in naše ljudi, tudi slovenščini se je še kar privadil, človek bi mislil, da je pozabil na svojo Makedonijo. Kadar pa je v Kočevju, kjer je živel, slišal pesmi vojakov, — svojih rojakov iz Makedonije, je samo poslušal. Takrat je bil doma, v Tetovem.
Ne, Murtizanovič ni pozabil svoje Makedonije. Tako zelo jo je ljubil, da je zanjo šel v borbo s slovenskimi partizani proti nasilnemu tujcu.. "Pa šta, nema Makedonije bez Jugoslavije, i nema Jugoslavije bez Slovenije", je odgovoril vsakemu, ki ga je nagovoril, in oči pod visokim čelom in gostimi črnimi obrvmi so se mu zaiskrile. Ustnice so se mu raztegnile v tipičen juž-njaški smeh: "Hajdmo, bra-čo Slovenci, hajdmo u boj!"
In ni bilo juriša devete brigade brez hrabrega namestnika četnega politkomi-sarja muslimana Murtizano-viča.
Švabska divizija "Herman Goering" si je krčila pot po dolini Kolpe. Nemški topovi in minometi so zasipa vali z izstrelki vsak meter grebena, na katerem je imel položaj tretji bataljon. Vrste naših borcev so se vedno bolj redčile, toda položaja niso zapustile. Murtizanovič je ležal prižet k tlom, da bi bil čim bolj zavarovan pred granatami in minami. Od časa do časa, kadar se je pred njim pojavila glava divjega Frica, je dobro merjeni strel iz italijanke prevrnil napadalca. Takrat se je Murtizanovič nasmehnil. Skozi vrsto belih zob je dejal : "Za Makedoniju." (Nadaljevanje prihodnjič)
RADIO PROGRAM V KIRKLAND LAKE
Ker sem pred par tedni obljubil da bom natančno poročal v javnost o radio programu, za katerega se pripravlja tukajšni mladinski pevski zbor društvo "Triglav", se tem potom zo pet oglašam glede tega in to:
Program bo izvajan dne šestega maja, to je v nedeljo dopoldne od desete ure naprej do pol enajste.
Za nadopolnitev programa bo tudi starejši mešani zbor podal par pesmi.
V tem istem času bo predsednik mestnega odbora ali Sveta za pomoč narodom Svobodne Jugoslavije, tovariš Matija Raguš,, podal svoj govor v prilog Osmega vojnega posojila.
Matija Otoničar.
Koncert v Toronto Wellandu in Hamiltonu
V soboto in nedeljo dne 5 in 6 maja prirede lokalni odbori Sveta Kanadskih Južnih Slovanov koncertne prireditve, na katerih bo nastopil sloviti tamburaški zbor Duquesne iz Pittsburgh-a. Koncertni razpored je kot sledi :
WELAND
Koncert se vrši zvečer dne 5 maja v Weland High School. Začetek ob 8 uri zvečer. Sstopnina en dolar po osebi.
HAMILTON
Koncert se vrši dne 6 maja v Savoy Theatre. Začetek ob 2 uri popoldne. Vstopnina dobrovoljni prispevki.
TORONTO
Koncert se vrši v nedeljo dne 6 maja v Massey Hall. Začetek ob 8 uri zvečer. Vstopnina dobrovoljni prispevki.
čisti dobiček iz vseh treh koncertnih prireditev, je namenjen za pomoč našim bratom in sestram v stari domovini. Zato se naproša naš narod v zgoraj omenjenih naselbinah, da se udeleži in po svoji najboljši mogočnosti vsak pomaga k čim večjemu uspehu. Ob tej priliki boste čuli glasoviti tamburaški zbor, kateri je na splošno znan v Združenih državah eden najboljših.
Skupni Odbor.
Iz francoščine prevedla K. N.
Perrena ni vedel, kaj se je prejšnji dan prav tu godilo z njegovo spremljevalko.. Neskrbno je torej zavil na Katalonski trg in krenil mimo hotela "Colon". Prav tedaj sta iz hotela planili dve ženski, mladi, izmučeni bitji. Skušali sta zbežati, toda anarhisti so ju opazili. Pričeli so streljati. Dvema kroglama bi bili morda ušli, toda bilo jih je več in ženski sta kmalu obležali sredi trga. Grda mlaka krvi se je pričela nabirati pod njunima truploma.
Orana se je ustavila, neka skrivna moč ji ni dala iti dalje. Z grozo se je zazrla v ležeči trupli. Spoznala je siroti: bili sta tisti dve sestri, ki sta se bali prepozno priti k večerji. . . Tedaj so anarhisti pričeli opazovati prestrašeno dekle. Svetlolase lepotice s sinjimi očmi so na španskem zelo redke.
_ Perrena je odhitel dalje. Zbal se je, da bi utegnil doživeti z Orano kakšno nevšečnost. Ker je imala prav kakor ujetnica iz hotela "Colon" črno obleko, bi jo kdo utegnil imeta za ubežnico. Hitro je zavil v stransko ulico, Orana pa za njim. S silo se je otresla strahu, ki jo je prevzel ob pogledu na novo grozodejstvo, in hitela za Perrenom. Korakala sta po ozkih, zavitih ulicah med podrtimi hišami in ruševinami; iz nekaterih se je še kadilo. Dobro uro sta tako tavala, potlej je bila pa mlada žena že tako trudna, da ni več mogla dalje. Skrila sta se med ruševine neke hiše, kjer sta lahko bila brez skrbi,, da bi ju kdo našel. Razdelila sta si kosilo — košček čokolade — potlej sta pa čepela v skrivališču vse do mraka. Orana ni dovolila, da bi Perrena odšel po hrano, boječ se, da bi mu kdo sledil.
šele ko se je čisto znočilo, sta si upala na eno glavnih ulic, od ondod sta naposled prišla — Perrena kajpak ves čas deset metrov pred Orano — do palače francoskega poslaništva.
Pozno v noči je mladi Španec izročil svojo varovanko njenim rojakom Francozom. Bil je zadovoljen sam s seboj, saj je izpolnil svojo dolžnost, žena njegovega prijatelja je bila zdaj popolnoma na varnem.
Mlada žena se je mlademu častniku toplo zahvalila za skrbnost in varstvo. Bila je pa tako utrujena, da je koj po svojem prihodu na zasilnem ležišču zaspala.
Dva dni pozneje se je Orana vkrcala na angleški parmk "Timgad". Odplul je z dve sto drugimi begunci v smeri proti Marseillu.
Po nekaj dneh precej viharne vožnje je parnik srečno pristal ob francoski obali.
XV
Počasi sta se Madame Le Cadreronova in Orana sprehajali po dreveredu na vrtu domačega gradiča. Bil je sončen poletni dan in jasno nebo se je veselo bočilo nad njima, čeprav je bilo vroče, ni bilo nikakšne sopare, zrak je bil čist in prozoren kakor kristal.
"Odkar si se vrnila s španskega, nisi več takšna kakor poprej. Nekako otožna si, rekla bi zamišljena . . . Pred tem bedastim potovanjem si bila tako vesela in razigrana kako otrok. Zdaj si pa resna in zapeta kakor odrasel človek. Kaj je s teboj. Orana?"
"Odrasla sem, mama. Zdaj nisem več neskrbno dekletce^ kakor poprej. Preveč grozot sem videla tam doli..."
"Oh, ne vem, ali morejo leta tako vplivati na značaj človeka. . . Morda ta temna obleka? Nisi zdrava, če se ne oblačiš v črno! Le zakaj?"
"Nikar si ne beli glave, mamica. S časom bo tudi to minilo, še vse preveč so mi pred očmi dogodki, ki sem jih doživela v tisti strašni deželi. . . Tamkaj menda ni človeka, ki ne bi nosil črnine. . ."
"Razumem, da so dogodki vplivali nate, da si se zaradi njih zresnila in prezgodaj dozorela. Igriva neskrb-nost mladih let je padla s tebe kakor lupina. Saj si bila vendar včasih čisto drugačna. Bila si v bistvu vesela in razigrana in se tako strašno doživetje te ne bi moglo tako spremeniti, če se ne bi tebe osebno- dotaknilo. . . Orana, tako mlada si še! Pri dvajsetih letih je človek še zelo, zelo mlad, in nemogoče je, da bi bil tako črnogled, kakor si postala ti. Saj zdaj si vendar doma, na varnem!"
Otožen smehljaj je ožaril resni dekletov'obraz.
"Mislim, da spomin na takšne grozote le počasi ob-ledi. Ni ga v Barceloni dekleta in tudi ne v Madridu, ki se bo še kdaj tako neskrbno smejala kakor prejšnje dni, ko še ni poznala obstreljevanje in bombardiranje. . . Da celo otroci ne bodo mogli tako hitro pozabiti teh grzot-nih spominov. Ne moreš si misliti, kaj sem videla in doživela tam doli. .
Hoteč se s silo iztrgati iz žalostnih misli, se je nasmehnila, toda tudi ta smehljaj je bil otožen in ubog. Skrbnih materinih oči ni mogla prevariti čeprav je na videz vedro dejala:
"Saj bom spet vesela, mamica! Poglej me, saj sem rdečelična in zdrava. Priznam da sem še nekoliko otožna, toda tako dobri ste vsi z menoj, da bom prav kmalu spet tako neskrbna in mirna kakor prejšnje dni."
Rahel nasmeh je švignil čez dobrohotni obraz gospe Le Cadreronove. Da, njena edina skrb je bila, da bi bila Orana spet takšna kakor tedaj, ko še ni doživela vojne in njenih grozot. Materinska skrb sleherne prave matere je za otrokovo duševno in telesno ravnotežje. Tej skrbi je posvetila vso svojo energijo in vse svoje moči. Sleherni, tudi najmanjši uspeh pri hčerki jo je razveselil.
"Upam, da bo čas zacelil vse rane, Orana," je mehko dejala. "Oče in jaz se bova potrudila, da ne boš ničesar pogrešala in da bo postalo tvoje srce spet lahko in mirno kakor poprej."
"Tako dobra sta z menoj, očka in ti," je vzdihnila Orana. "Nehvaležna sem ker vaju ne ubogam. Poglej, mamica, saj se že smejem. Tvoja Orana je že spet vesela."
Nasmejala se je, toda to ni bil tisti neskrbni smeh, ki ga je njena mati tako dobro poznala.
(Nadaljevanje prihodnjič)
PRIPRAVE ZA PROSLAVO ZMAGE
Mestni odbori, unijski odbori, kulturne in prosvetne organizacije, razne druge narodne ustanove, se pripravljajo za proslavo zmage. Ponekod se bodo vršile povorke takoj spričo naznanila zavezniških voditeljev o zmagi, ponekod dopoldan istega dne, ali za zvečer. Vsekakor je pravilno da se sledi za naznanili po naselbinah in mestib, katera bodo naznanila uro in mesto zbirališča. Tako odbori so že pripravni v Torontu, Timminsu, Kirkland Lake, ter drugod da izdajo letake in drugače naznanijo vzpored proslave zmage.
Organizacije in društva kakor tudi posamezniki, naj bodo pripravljeni.