Y* Pri podrtem mlinu ^^| JjpriprarJjajoea se nevilila mi je volela poiskali si vp.Jiišča. ^^H f; Daleč na okolo ni bilo videti ne strehe ne zvonika. Le ta^^^l koCa je samevala olj potu, postavljena ob bregu pod bčz^ovim grmoi^^^H Dira se je vlačil iz votline, r.arejene v slamnatej strehi. Od bišice D^^^| ob vodi so bile sledi mliiin, ki je moral nekiiaj tnkaj stati: mliosk ^n^^H veliko lcscno kolo, prelomljeni žlebori itd. ^^H Ko sem stopil preko praga. čnla je to ženica, ki je rrzala Vor^^H krlilje pri ognjišci. Olirnila je svoj nbraz proti rneni, z levico Mifl: kos^^H runa. z dcsnlco pa nožiček. Stopil scm bliže k njcj in videS njsne I^^H osupfle, vprašajoče oiii, pregovoril sem : rNevihta se dela, mati; ne bi J^^| ilalo pri vas provedriti f" ^j^^H Z očmi je urno Svfgaija po ino.nt. A tudi jaz sem jej pogled&2 ^J^^^H v obraz. Njbud licc jn bilo ozko iu nid(H'.kasto, a takitito, kukur da bf f^^^f 148 loalih nitkah in kapljicali, reksi atrjena, liila za kožo in sicer tak6, da je ne prežene niti borja niti mrzla voda. BU je sicer vos obraz majhen. zaokrožen. suMjat, to in dvojfl rujavih, prijaznib, milib of-i uie je spoininjalo taščice, tae miroljubne, krotke ptice. .. Lehkd ostanete : ali i'-e nerihta ne preneha, ne vem, kje bi prenočili." nNe skTbite: ležera po klopi ali p> se zarijem t srarf." V izbi na klop poleg peči sem raztovoril svoje breme: palico. pipo in miženj, v katerent sem nosil nekaj perila. Potem sem bil tak>ij zunaj nft plaueiu; kajti moje veselje je gledati Da Debii, kadar se po njem togotf iu razsaja buda ura. Na vsem zaU6du se je razlival čraikast, hudouren oblak. kakor oiotn^ reka, kadar odari čez breg po polji. Po njein je plahutalo in skakljalo svetliianje in eik-cakasti lanci bliakov so po ilolgem presekdvali oblauno nelifi. Votel groin je pribobnevnl t iialeka. zdaj uiofino, zdaj zopet kakor šum g02da, pripogibajočega svoje visoke vrhove. Od tega mraSnoga oblaka. ki je zakrival soloSne žarke. potezal se je drug, tcmnnsiv oblak v podobi ogromne roke po sivo-niodrein ublaku. Nad gla™ in daljc proti vzliodu 80 (Sumeli oblaki, ka-ksršne uavadno slikajo pri nMarijinein Tncboliodu." Mpd temi, kodrastej volni padobuimi oblaki je blestžlo neW, jasno in inodro, kakor eloveSko oko izpod velieih obm. Drerje je molfialo, potera vršelo in šumelo tak6, da bi lebko tudi slepsc iz onega Sopota si prorokoval btižajočo se plCbo. Po ste'i\ oukraj pota jb pritekel deček z jerbaščkoui plevela na glavi-(Hročjo vuselo je krifial: ndcž! dež! dež!" a meue ugledavsi j« uiuolkuil. Z nova se je pot-egnil blisk v enrku, zagrmelo je in redke, težke kaplj^ so mi padale na roko, na r:esto v prab. v potok kmleZ povn5iao. Podal sem ee v izbo. Prijclen vrbov dim, ki je imel tolažiti razlju-Vemi xfa\t&x, iSM ye trrei leseiinm, čraVRasiimi Aensmi. ?Ti siAVm NjfcV* ae je videla luizica v kotu, uad ujo na stoklo risane podolie svctniko?: n» steni poJeg peči ju visel sklednik, pod Djim pa žličnik, izrezan iz lesi. ^Oeeta Se ni; sediva k vsčerji, pustila jim bodem!" rekla je mati priuesši akledico v oblicab knbauega koruua na mizo. Vabila je tudi niene k uiizi; izgovarjal sem se, da nisem gladen. Na dmg poklii: sem pvisedel, i hrbtom k okenei obrnen. MoIm smo večerjali. Pri svitu svetilnice sbhi opazoval Bjijn. če primora matere s skTbljivo tašfiico veljii, prav leliko primerjarao dečka s pličkuin, ki je užč izpoljan in si ua pol uže sam išce brane, na pol se še daje pitat. 13il je prava materiaa podoba : lice okroglo, rudere uadabueuo, preljubeznjive rujavkaste oči iu preiepo belo čelo pod kostanjeviuii lasuii. nOd kod ste danes prišli ?" vpraša uiati. obrnivši se k meiii. nOd BrezoTice!" ,,Kak6 to, da hodite okrog?" pŠtudeut sein, pa uii je donia dolg <5as bilo, zato sein se iia pot pudal.tf nPa hodite sami V" nSam.'< Po veeerji je luati s prJŽgauo trsko odšli v kuMnjo. Z dečkout sva ostala v izbi. Od je lusčil Jižol, ae&&6 na sl.olei, pred sabo iniajoc feošaro % locaujem. Jaz sem legel po klopi, oprši glavo ob roko. Dež je plohal zunaj 160 ^^^1 izpremljan od grdmt, in bliska. Debele ksplje so prilelavale na okeiica in ^ tuD razpršivale. Da-ai je izba iuiela lesen strop. čnti je vender le liilo. kak6 je dež padal ua slaimiat krov ia rzbujal uno prijetno godbo. pod katen npliTom sem časi ležal doma na siua, ne vedM ali bi bilo prij&neje zagpati, ali poslnSati to nepretrgano tek~tekaaje nad glavo. Za trenotek se mi jfi stoiilo po il-imu. nDeček, kakd je tebi imč ?" izpregovoril sem. Deoek je pobčsil oi!i k llaui in pohlevoo odgovoril: rMihM." nKje so tvoj očb. Mlhec, da jih n( doma ?" nS KroSljem so Sli, pomagat iuii voy.it les ?" rSe bojis, če ne bodo prišli?" Deček je malo poinolčal. „0 nii, saj pridajo gotovo." ZaCulo m je otroSje vekanje im vrat, ki sg vodila v čiimnalo. Jas sem pouelial svoj pogovor % d»6kom in nprl mji v Dtto{i, po katervm je lti{ risala belc pege in potezf. Iz plobanja padajoi'e in a šopota potekajo^e se vode so sii oglasili človeSki glasovi, kratki. zapovedovalui, topot konjskih kopit, bilnzganje koles po »ilakii/.natein poti. Deček je pojenjal luščiti, prisluširal, poLem odprl vrata ifl zavpil : nMati, ^daj gred6 ofie!" Mati je prišla v sobo in odprla okence, gledajoče na pot. Pomolila je glavo skozi iu poslušaja. Haani gl.isovi. poprej Dejasni, bili so zdaj popolnem razločni. Cul se ]