Stran 155.
Kmetijske raznoterosti.
Gips. Gfips, malec ali sadra nam je znano gnojilo. Po nekaterih krajih sestavlja gips cele hribe. Posebno znana sta po naših krajih dovski gips, katerega kopljejo pri Dovjem na Gorenjskem, in samoborski gips, katerega dobivajo v Samoboru na Hrvatskem. Tam ga kopljejo ali lomijo in potem zmeljejo ali stolčejo v stopah, da je droben kakor moka. čisti gips je bele barve, sivemu gipsu je pa primešana zemlja. Gips obstoji iz žveplene kisline in apna, tedaj iz dveh redilnih snovij, katerih se pa navadno dosti nahaja v zemlji. Z gipsanjem obogatimo zemljo na teh snoveh; veliko večjo korist od gipsa pa imamo zaradi tega, ker pomaga, da se težko raztopne snovi v zemlji hitreje raztope. Gips je koristen za deteljišča in so-čivje, žitu pa ne ugaja. Gips je trositi spomladi po dežju, ali ob vlažnem vremenu, kakor hitro začnejo rastline zeleneti. De-
Stran 156.
teljo gipsaino tudi zjutraj po rosi. Po travnikih, kjer je kaj več detelje, se gips tudi dobro obnaša. Gips moramo jednako-merno raztrositi. Za 1 ha veliko deteljišče rabimo 4 — 6 me-terskih centov gipsa. Gips nam koristi v vlažnem podnebju in v zemlji, katera je bolj rahla, sicer pa rodovitna in sploh dobro obdelana. Gips se prišteva k umetnim ali pomožnim gnojilom.
Kako naj zalivamo cvetje v loncih. Nemalokrat se nam pripeti, da nam pogine najljubša rastlina in nehote se vprašujemo, kaj je bilo temu vzrok. Največkrat je krivda na našej strani vsled površnega ravnanja z rastlinami. Sedaj v spomladi je zalivanje posebno važno, ker se cvetje v tem času otrebi slabe zemlje, ali tudi presadi v večje posode. Posoda ne sme biti nikdar do vrha napolnjena s prstjo, ker drugače se izlije voda iz posode, predno pride do korenin, temveč mora biti prazni rob posode vsaj en centimeter visok. Zalivati se mora vsakokrat z vodo, ki ima tisto temperaturo, kakor gor-kota v sobi, nikdar pa ne sedaj spomladi zjutraj ali zvečer, ker je navadno premrzlo. Zalivati se sme samo tedaj, kadar je prst okoli rastline vsaj deloma suha, mokrej prsti zalivati je odločno škodljivo, ker se napravi blato okoli rastline mesto rahle prsti. Rastline, ki cveto, potrebujejo mnogo več vode, kakor one, ki krasijo samo s svojim perjem Ako pa je rastlina vsled suše ovenela, treba jo je oprezno in prav malo zaliti, potem pa postaviti v skledo z vodo, da se ondi polagoma namoči.
Zavživanje sadja. Kakor je znano, da je uživanje nezrelega „zelenegau sadja zdravju škodljivo, tako je tudi že skoraj v obče znano, da je zrelo in pristno sadje zdravju jako hasnjivo. Posebno velja to o jabolkih, lepo zrelih in dobro uležanih. Takšna hranijo v sebi sok, ki pomaga želodcu pre-bavljati, na kar se potem celo telo učvrsti. Nasproti pa je vsako nezrelo sadje zdravju škodljivo, kar se lahko prepričamo zlasti pri neubogljivi mladini. Po takej hrani namreč kmalu slede razne bolezni, posebno griža in še več drugih. Da se ohrani pravemu sadju primerna veljava, moramo povdarjati, da prebivalci velikih močvirnatih okrajev z nezdravim zrakom se najlažje še shranijo z uživanjem zrelega in primernega sadja. Ondi se jabelka uživajo enako pri nas razne najimenitnejše reči, ker ondi znajo ceniti njih važnost za zdravje, čuditi se nam je skoraj treba, kako je človek marsikdaj nerazsoden in neumen, ker si poželi in rabi to, kar mu je v kvarv naj si bode še toliko oddaljeno in drago, med tem ko zanemarja zdrave užitke, ki so mu pred nosom. Tako se je navadil na tobak, ki ni druzega nego prazna navada. Še slabše mu je z žganjem, katero mori ljudstvo gmotno in duševno. Ali ono je postalo slepo in gluho zraven vsega tega. Koliko boljše bi bilo, ko bi se naše ljudstvo brez izjeme obrnilo k domačim pridelkom, kjer bi posebno v sadjereji našlo krepilni pomoček zoper tujo razvado ! Mošt mesto žganja! bodi mu geslo.
Trgovina v Sisku. Gospod poslanec v hrvaškem saboru, Grga Tuškan, javlja: Slovenci kupujejo prilično mnogo žita na sisačkem tržišču cesto se je že dogodilo in se najbrže še bo, da so iz teh kupčij nastale pravde, in potem seveda sod-beni stroški in druge izgube. Temu je krivo to, da kupec ne pozna trgovcev v Sisku in včasih naleti na nesolidnega človeka. Zato je potrebno, da se slovenski kupci informirajo o sisačkih trgovcih. Zato ponuja gosp. Grga Tuškan v Sisku svojo pomoč in deli razjasnila brez nagrade.
Kako se presaja zeljnate rastline ? Zelje in podobne rastline sejati je na gredice. Od tod jih je izpuliti, ko jih potrebujemo in zasaditi na stalno mesto. Kadar jih pulimo, je dobro, če ostane na njih mnogo zemlje. V nasprotnem slučaju jim jako koristi, ako jih vtaknemo do listja v blato iz krav-jeka in vode. Nato se naredi s klinom luknja, v katero se vtakne rastlinica nekoliko, toda malo bolj globoko nego je bila prej v zemlji, a od strani se zabode klin proti spodnjemu delu
prve luknje ter pritisne k rastlini. S tem se luknja zagrne in rastlinica stoji trdno. Ako ni zemlja mokra, treba je zeljnate rastline vsaj enkrat po presajenju zaliti.
Kako globoko je sejati? Seme potrebuje pri kalenju mnogo zraka, zato se je ne sme zasuti z zemljo. Tudi bi mladi kal v takem slučaju moral preveč rasti, predno bi prišel na površino in ozelenel. Ako bi porabil prej, nego pride na svetlo, rezervne snovi, ki se nahajajo v semenu, bi ne mogel več rasti in bi se zamoril. Le zelena rastlinica zamore si nabirati sama redilnih snovi. Da dobiva torej seme dovolj zraka, a ne trpi tako lahko suše in da mladi kal kmalu ozeleni, zagrniti je treba seme prilično trikrat tako globoko pod zemljo, kakor je seme debelo.
Kedaj je treba zalivati? Dokler so noči mrzle, torej je spomladi in jeseni zalivati zjutraj. Ko so pa noči bolj tople (poleti) je najboljši čas za zalivanje vrtnine zvečer po solnčnem zahodu. Ako se zaliva rastline, dokler jih še solnce obseva, jih to lahko požge. Tudi rastline rade obelijo, če se gorkota in mrzlota prehitro spreminjata. Najbolj nevarno je zalivati rastline o opoldanski vročini.
Mešanica ali kompost se imenuje gnoj. katerega napravimo iz vsakovrstnih odpadkov pri domu Zlasti se stavi na mešanico: smeti, mesne odpadke, listje, pomije, cestno blato, blato iz luže in sploh vse, kar ni zrelo za na njivo, a ima nekoliko redilnih snovij v sebi. Kompost je treba večkrat v letu podvreči, da lažje sprhne. če ga polijemo tu pa tam z gnojnico, ga jako zboljšamo, a tudi prej se izreja. Na vrtu je kompost najbolj važen gnoj. Osobito cvetličarji bi ga težko pogrešali. Pa tudi na travniku je mnogo vredno gnojilo.