URADNI LIST
SOCIALISTIČNE PFPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 33	Ljubljana, petek 8. novembra 1974	Cena 8 dinarjev	Leto XXXI
408.	’	409.
Na podlagi 7. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. člena zakona o pomilostitvi in 85. člena kazenskega zakona, izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
ODLOK
o pomilostitvi obsojenih oseb
1.	člen
Neprestani del kazni se odpusti:
Kovačeviču (Ilije) Marinku, se odpusti neprestani del kazni.
2.	člen
Kazen se zniža:
Železniku (Rudolfa) Vinku, se kazen enega leta zapora zniža za 3 mesece.
3.	člen
Izvršitev kazni se pogojno odloži:
Dobravcu (Terezije) Ludviku, se kazen enega leta in dva meseca zapora pogojno odloži za dobo 3 let.
Fleischerju (Ivana) Rajmundu, se kazen dveh mesecev zapora pogojno odloži za dobo 2 let.
Macarolu (Ivana) Radu, se kazen enega leta In dveh meeecev zapora pogojno odloži za dobo 4 let.
4.	člen
' v
Ta odlok začne veljati 22. oktobra 1974.
St. P 25-1/74
Ljubljana, dne 22. oktobra 1974.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je na podlagi petega odstavka 3. člena zakona o izvrševanju proračuna federacije za leto 1974 (Uradni list SFRJ, št. 71/73), 3. člena zakona o proračunu SR Slovenije za leto 1974 (Uradni list SRS, št. 13/74) in 18. člena zakona o Izvršnem svetu Skupščine SRS (Uradni list SRS, št. 16/72) na 19. seji dne 25. oktobra 1974 sprejel
SKLEP
o povečanju stopnje, po kateri se odstopa federaciji del dohodkov od obdavčenja proizvodov v prometu
Stopnja, po kateri se odstopa federaciji del dohodkov od obdavčenja proizvodov v prometu, se poveča od 82%> na 100 "/o.
Povečana stopnja se uporablja pri izračunu odvoda dohodkov iz prejšnjega odstavka od 1. novembra 1974.
Za izvajanje tega sklepa skrbi republiški sekretariat za finance skupaj s podružnico službe družbenega knjigovodstva, ki je zadolžena za izračun ter' odvod dela dohodkov od obdavčenja proizvodov v prometu na račun proračuna federacije.
St. 421-14/71
Ljubljana, dne 25. oktobra 1974.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije.
Podpredsednik
dr. Avguštin Lah L r.
Predsedstvo
Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher L r.

L
PREDPISI OBČINSKIH SKUPSCIN
967.
Skupščine občin v SR Sloveniji in Skupščina mesta Ljubljane iv nadaljnjem besedilu: občine) v skladu s 33. členom družbenega dogovora o osnovah programiranja nalog In o oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo v letu 1974 sklenejo
POSEBNI DRUŽBENI DOGOVOR
o višini splošne porabe v občinah v letu 1974
1.	člen
Občine se zavezujejo, da bodo z novim sistemom financiranja družbenopolitičnih skupnosti oblikovale svoje proračune v letu 1974 v skladu z zakonom o določitvi virov financiranja družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1974 (Uradni list SRS, št. 4-25/74) in v skladu z določbami tega družbenega dogovora,
2.	člen
Pri oblikovanju proračunov za leto 1974 bodo občine izhajale iz resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1974, v kateri je predvideno, da se lahko splošna poraba v SR Sloveniji v letu 1974 poveča za 16 "/o, od tega na ravni občin za 16,4 °/o.
1	3. člen
Ker so v proračunski porabi na ravni občin velike razlike glede na delež posameznih izdatkov, ki so jih občine v skladu z ustavo, zakoni in družbenimi dogovori na ravni republike dolžne pokriti, se občine dogovorijo, da v letu 1974 upoštevajo nekatere posebnosti te porabe. V skladu s tem se za leto 1974 kot osnova šteje dogovorjena poraba po družbenem dogovoru o skupni in splošni porabi v letu 1973 in aneksu k tem družbenerrf dogovoru (v nadaljnjem besedilu: družbeni dogovor za leto 1973) povečana za tisti odstotek, ki bo glede na delež izdatkov socialnega skrbstva, zdravstvenega varstva, državnih organov, krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij razvrstil občino v določeno kategorijo glede na delež teh izdatkov v strukturi vseh izdatkov proračuna posamezne občine v letu 1973.
4.	člen
V obseg porabe proračuna posamezne občine v letu 1973 se štejejo vsi izdatki po družbenem dogovoru za leto 1973 (dovoljena potrošnja), s tem da se ta poraba v letu 1973 zniža za:
a)	izdatke za redno dejavnost vzgoje in izobraževanja,
b)	izdatke za kulturno skupnost po družbenem dogovoru,
c)	izdatke za telesno kulturo,
č) namenska dopolnilna sredstva,
d)	nadomestilo za uporabo mestnega zemljišča,
e)	izdatke za zdravstveno zavarovanje kmetov.
Dovoljena poraba za leto 1973 se izračuna po drugi
točki metodologije -za spremljanje izvajanja družbenega dogovora za leto 1973. Končni rok za izračun dovoljene potrošnje je 31. 5. 1974.
5.	člen
Osnovni element za določanje povečanja proračunske porabe v letu 1974 v odnosu na leto 1973 je delež
izdatkov socialnega skrbstva, zdravstvenega varstva, državnih organov, krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij v strukturi izdatkov proračuna posamezne občine v letu 1973,
Glede na delež teh izdatkov se proračunska poraba v posameznih občinah poveča:	povečanje
a)	v občinah z manj kot 50 "/o teh izdatkov
—	za	14	%
b)	v občinah nad 50 0/o do 65 °/o teh izdatkov
—	za	15	"/o
c)	v občinah z nad 65 %> teh izdatkov — za 17 "/o
č) v manj razvitih občinah — za	22 %
6.	člen
Občine, razen občin iz točke č) 5. člena tega dogovora, ki so imele proračunsko porabo na prebivalca v letu 1973 pod republiškim povprečjem, lahko povečajo porabo v letu 1974 po 5. členu tega dogovora:
—	če je bila poraba v letu 1973 do 75 %>
republiškega povprečja	—	za	,0,8	"/o
—	če je bila poraba v letu 1973 med 75 %>
in 85°/o republiškega povprečja — za	0,6%
—	če je bila poraba v letu 1973 nad 85%
republiškega povprečja	—	za ,	0,3	%
Občine, ki so imele proračunsko porabo na prebivalca v letu 1973 nad republiškim povprečjem, morajo znižati porabo po 5. členu tega dogovora: če je bila poraba do 20 % nad republiškim povprečjem — za	0,3 %
—	če je bila poraba nad 20 % do 50 % republiškega povprečja — za	0,6%
—	če je bila poraba nad 50 % republiškega
povprečja — za	0,8 %
7.	člen
Občine, ki so imele v letu 1073 proračunsko porabo na prebivalca višjo kot znaša republiško povprečje in bodo v letu 1974 prejemale" solidarnostna sredstva, lahko povečajo proračunsko porabo ne glede na določbe 5. in 6. člena tega dogovora za 14 %.
8.	člen	•
Občine, ki bodo imele v letu 1974 proračunsko porabo na prebivalca nižjo kot znaša republiško povprečje in bodo odvajale sredstva za solidarnost, lahko ne glede na določbe 5, in 6. člena tega dogovora povečajo porabo do 80 % republiškega povprečja proračunske porabe na prebivalca leta 1974, če imajo zagotovljene dohodke. Med dohodke se štejejo tudi namenska dopolnilna sredstva.
9.	člen
Za zagotovitev sredstev za pokrivanje dohodkov globalno planske bilance se občine zavezujejo, da bodo v letu 1974:
1.	predpisale davek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja po stopnji 0,20%;
2.	povečale občinski davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti v višini, ki ustreza dosedanjemu republiškemu davku (6 % od negozdnih površin in 2 % od dohodkov iz gozda).
10.	člen
Občine, ki bodo prelivale sredstva za solidarnost in bodo po stanju na dan 15. XII. 1974 dosegle 83 % izterjavo vseh davkov, lahko povečajo proračunsko porabo za 2 %, razen občin iz 8. člena tega dogovora.
Občina iz prejšnjega odstavka, ki po stanju na dan 15. XII. 1974 v izterjavi davkov občanov zaostaja za več kot 5 %> za povprečnim odstotkom izterjave davkov v vseh občinah v SR Sloveniji, mora dogovorjeno porabo, Izračunano po 5., 6. in 8. členu tega dogovora, znižati za 2 °/o.
11.	člen
Občinam, ki prejemajo solidartiostha sredstva po stanju na dan 15. XII. 1974 ne dosežejo povprečne stopnje izterjave vseh davkov v SR Sloveniji, se za razliko med dejansko izterjavo in izračunano povprečno stopnjo izterjave zmanjšajo solidarnostna sredstva.
12.	člen
Občine, ki bodo na osnovi zakona o določitvi virov financiranja družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1974 zbrale več sredstev kot znaša njihova dovoljena poraba, izračunana po 5.. 6 in 8. členu tega dogovora, se zavezujejo, da bodo odv, 3 v solidarnostni sklad (na poseben račun pri Centrali SDK v SR Sloveniji) sredstva za prelivanje oziroma dopolnjevanje proračunov v občinah, ki z lastnimi dohodki ne pokrijejo dogovorjene porabe po 5., 6. in
7.	členu tega dogovora.
13.	člen
V solidarnostni sklad odvajajo občine sredstva, ki presegajo znesek, potreben za pokrivanje proračunske porabe občine po merilih iz tega dogovora in sicer v obsegu, ki je ustrezen realizaciji vseh dohodkov občin v SR Sloveniji.
Dovoljen obseg porabe občin ugotavlja republiški sekretariat za finance mesečno na podlagi dosežene realizacije vseh dohodkov občin za pretekli mesec.
Občine so dolžne presežek sredstev nad obsegom Porabe iz prejšnjega odstavka do 15. v mesecu za pretekli mesec odvesti na poseben račun pri SDK. Občine zagotavljajo sredstva po tem odstavku iz računa posebnega občinskega davka od prometa proizvodov (razen alkoholnih pijač).
Občina, ki je odvedla sredstva v solidarnostni sklad, pa se ob mesečnem obračunu ugotovi, da z lastnimi viri ne pokriva porabe v obsegu, ki ustreza splošni dinamiki pokrivanja dogovorjene porabe občin v SR Sloveniji, ima pravico zahtevati vračilo iz solidarnostnega sklada v znesku, ki zagotavlja pokritje njene porabe do povprečnega odstotka pokritja porabe vseh občin v SR Sloveniji, ugotovljenega za pretekli mesec.
14.	člen
Pogoj za pridobitev sredstev iz solidarnostnega sklada — dopolnilnih sredstev za pokritje dovoljene POrabe, izračunane po 5., 6. in 7. členu tega dogovora, 80 enake obremenitve občanov in izterjava vseh dohodkov.
15.	člen
Občine pooblaščajo republiški sekretariat za fi-^nce, da preveri točnost izračuna osnove proračunske Porabe v posamezni občini za leto 1973 (podatki s stra-ni službe družbenega knjigovodstva), izračuna dovoljeno proračunsko porabo za občine po tem dogovoru ter izvaja naloge iz 13. člena tega dogovora.
Celotna bilanca dohodkov in izdatkov občin za leto 1974 je sestavni del tega dogovora.
16: člen
Za Spremljanje in izvajanje tega dogovora se občine zavezujejo, da bodo do 10. v mesedu za pretekli mesec pošiljale republiškemu sekretariatu za finance podatke o dohodkih in izdatkih na novem obrazcu B, ki ga bo pripravil republiški sekretariat za finance.
17.	člen
Občine se dogovorijo, da se po stanju na dan 30. VI. 1974 napravi analiza izvajanja družbenega dogovora za obdobje januar—junij 1974.
Po stanju na dan 30. XI. 1974 se napravi ponovna analiza realizacije družbenega dogovora in na osnovi te analize predlagajo morebitne spremembe oziroma dopolnitve tega dogovora.
Končni obračun se napravi do 15. L 1975 s tem, da se vsi učinki tega obračuna upoštevajo za leto 1974.
18.	člen
Občine se dogovorijo, da je potrebno v letu 1974 skupaj z ustreznimi sekretariati izdelati minimalne standarde za proračunsko porabo ha ravni občin.
Tako izdelani standardi naj bodo osnova za določanje obsega proračunske porabe v letu 1975.
19.	člen
Občine se dogovorijo, da je treba v letu 1974 pripraviti poseben družbeni dogovor o enotnih merilih davčne politike v občinah.
20.	člen
Komisija, ki je pripravila predlog tega dogovora, je dolžna, da spremlja njegovo izvajanje, daje razlago posameznih določb in predlaga ukrepe za njegovo uresničevanje.
21.	člen,
Ta dogovor velja za udeležence, ki ga podpišejo
se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 01-7/19-74
Ljubljana, dne 15. aprila 1974.
Podpisniki posebnega družbenega dogovora:
SKUPNOST SLOVENSKIH OBČIN
Predsednik: Slavko Zalokar 1. t.
SKUPŠČINA OBČINE AJDOVŠČINA Predsednik: Martin Greif L r,
SKUPŠČINA OBČINE BREŽICE Predsednik: Vinko Jnrkae 1. t.
SKUPŠČINA OBČINE CELJE Predsednik: Dušan Burnik 1, r.
SKUPŠČINA OBČINE CERKNICA Predsednik: Frane Zorman 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE ČRNOMELJ
Predsednik: Martin JanSekovtC 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE " Predsednik: Albin Klemene 1. r.
SKUPSClNA OBČINE pRAVOGRAD
Predsednik: Stefan Borovnik 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE GORNJA RADGONA
Predsednik: Branko Zadravec 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE GROSUPLJE
Predsednik: Janez Lesjak 1. r.
I
SKUPŠČINA OBČINE HRASTNIK Predsednik: Branko Milinovič L r.
' SKUPŠČINA OBČINE ILIRSKA BISTRICA . Predsednik: Jože Grilj 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE IZOLA Predsednik: Jernej Humar 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE JESENICE Predsednik: Franc Zvan 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE KAMNIK Predsednik: Vinko Gdbec 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE KOČEVJE Predsednik: Mirko Hegler 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE KOPER Predsednik: Miro Kocjan 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE KRŠKO Predsednik Jože Radej 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LAŠKO Predsednik: Rudi Grosar 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LENART Predsednik: Franjo Muršcc L r.
SKUPŠČINA OBČINE LENDAVA Predsednik: Aleksander Varga I. r.
SKUPŠČINA OBČINE LITIJA Predsednik: Stane Hrovat L r.
SKUPŠČINA OBČINE LJUTOMER Predsednik: Ivo Šumak 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LOGATEC Predsednik: Vinko Haložan L r.
SKUPŠČINA OBČINE METLIKA Predsednik: Ivan 2ele L r.
SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE Predsednik: Franc Šarb 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE MURSKA SOBOTA Predsednik: Ivanka Koren-Potočnik 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE NOVA GORICA Predsednik: Rndi Šimac 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE NOVO MESTO Predsednik: Avgust Avbar 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE ORMOŽ Predsednik: Franci Novak 1. r.
SKUPŠČINA OBČIN? PIRAN Predsednik: Ivan Bažec 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE POSTOJNA Predsednik: Miran Fajdiga 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ Predsednik: Franjo Rebernak 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE RADLJE OB DRAVI Predsednik: Viktor Seiti 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE RADOVLJICA Predsednik: Stane Kajdiž 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM Predsednik: Ivan Strmčnik L r.
SKUPŠČINA OBČINE RIBNICA Predsednik: Bogo Abrahamsberg 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE SEVNICA Predsednik: Marjan Gabrič 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE SEŽANA Predsednik: Rudi Kodrič 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE SLOVENSKA BISTRICA Predsednik: Miro Kolenko 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE SLOVENJ GRADEC Predsednik: Peter Planinšec 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE SLOVENSKE KONJICE Predsednik: Franjo Tepe j 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU Predsednik: Vinko Jagodič 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE SKOPJA LOKA Predsednik: Tone Polajnar 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE TOLMIN Predsednik: Ferdo Papič 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE TRBOVLJE Predsednik: Janez Ocepek 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE TREBNJE Predsednik: Slavko Kržan 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE TRŽIČ Predsednik: Vili Logar 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA Predsednik: Marjan Krmavner I. r.
SKUPŠČINA OBČINE ZAGORJE OB SAVI Predsednik: Brane Vipotnik 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE ŽALEC Predsednik: Jožko Rozman 1. r.
POGOJNI PODPISNIKI
Skupščina mesta Ljubljane in skupščine občin Ljubljane podpišejo posebni družbeni dogovor o višini splošne porabe v občinah SR Slovenije v letu 1974 pod naslednjimi pogoji:
—	družbeni dogovor mora ob usklajevanju, izvedenem po 30. 6. 1974 občinskim in mestnemu proračunu kot celoti dati možnost porabe za leto 1974 v višin' 15,2 °/o nad odobreno porabo v letu 1973.
—	v 15,2% porasto se ne vštevajo vse spremembe, ki bodo nastale zaradi usklajevanja osebnih dohodkov z gibanji osebnih dohodkpv v gospodarstvu za Pod' ročja, ki se financirajo iz proračunov,
—	vse eventualne spremembe in dopolnitve dogovora o splošni porabi, ki bodo uravnavale raven splošne porabe v SR Sloveniji za leto 1974 ne morejo izločiti občin in mesta Ljubljane od pridobitve enakih možnosti povečanja porabe, kot bodo veljale za vse ostale občine,
—	pogojni podpis družbenega dogovora za občine in mesto Ljubljana je vezan na sprejem enakega sklepa vseh šestih podpisnikov
SKUPŠČINA MESTA LJUBLJANA ,	Predsednik: Tone Kovič 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA BEŽIGRAD Predsednik: Janez Rigler 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA CENTER Predsednik: Drago Flis-Strela 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE Predsednik: Marjan Moškrič 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA. SISKA' Predsednik: Stane Plemenitaš 1. r.
* SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA VlC-RUDNIK Predsednik: Viljem Belič 1. r.
Skupščina občine Idrija je dogovor podpisala pod pogojem, da se spremeni osnova porabe za leto 1973, ker ne more pokriti vseh izdatkov (državni organi, popis stanovanj, volitve itd.).
Podpredsednik
Viktor Podobnik 1. r.
Skupščina občine Kcanj je dogovor podpisala pod Pogojem da se napravi bilanco predvsem glede sredstev za solidarnost.
Predsednik
Franc Sifkovič 1. r.
Skupščina občine Maribor je dogovor podpisala pod pogojem, da se ji dovoli povečanje potrošnje v letu 1974 za 16 «/o.
Podpredsednik
Niko Šebart 1. r.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je dogovor Podpisala pod pogojem, da se ji zagotovi uskladitev proračuna, saj bi potrebovala za minimalno pokritje povečanja za 42 %> (sociala, komunala, državni organi).
Predsednik
Benjamin Božiček 1. r.
Skupščina občine Velenje dogovor podpiše, če se ji dovoli povečanje potrošnje na 90 o/o republiškega povprečja proračunske porabe na prebivalca v letu 1974.
SKUPŠČINA MESTA LJUBLJANE 968.
Na podlagi 125. in 126. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 4. seji zbora združenega dela, dne 24. oktobra 1974, na 4. seji zbora občin, dne 24. oktobra 1974 in na 4. seji družbenopolitičnega zbora dne 24. oktobra 1974 sprejela
ODLOK
o Izvršnem svetu Skupščine mesta Ljubljane
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane (v nadaljnjem besedilu: Izvršni svet) je izvršilni organ Skupščine mesta Ljubljane, ki opravlja svojo funkcijo z ustavo, zakoni in statutom mesta Ljubljane določenimi pravicami in dolžnostmi mestne skupščine.
Izvršni svet je odgovoren mestni skupščini, v okviru pravic in dolžnosti mesta, za stanje na vseh področjih družbenbga življenja, ža uresničevanje politike ter za izvrševanje odlokov in drugih aktov mestne skupščine, kakor tudi za delo mestnih organov in organizacij.
Izvršni svet uresničuje svojo odgovornost z izvrševanjem pravic in dolžnosti, ki jih ima po statutu, po lem odloku in po drugih odlokih ter drugih splošnih aktih mestne skupščine.
2.	člen
V okviru svoje funkcije izvršni svet:	j
—	skrbi za uresničevanje politike in izvrševanje odlokov in drugih aktov mestne skupščine;
' — daje zborom mestne skupščine mnenja, stališča in predloge za določanje politike in sprejemanje splošnih aktov in ukrepov;
—	daje mnenje k predlogom aktov, ki jih ni predlagal sam;
—	sprejema predpise za izvršitev splošnih aktov mestne skupščine, za katere je pooblaščen;
—	daje načelna stališča in smernice za delo upravnih organov in odpravlja oziroma razveljavlja predpise teh organov, ki so v nasprotju s splošnimi akti skupščine ter predpisi, ki jih je sam izdal;
—	predlaga mestni skupščini imenovanje predstojnikov temeljnih upravnih organov;
—	imenuje pomočnike predstojnikov temeljnih upravnih organov;
—	obravnava poročila predstojnikov upravnih organov o stanju na ustreznem upravnem področju in o delu upravnega organa, ki ga vodijo;
—	skrbi za uresničevanje pravic in dolžnosti mesta na področju ljudske obrambe;
—	predlaga mestni proračun in zaključni račun o izvršitvi proračuna;
—	predlaga ustanovitev ali odpravo mestnih upravnih organov;
—	daje načelna stališča za notranjo organizacijo mestnih upravnih organov;
—	sprejema poslovnik o svojem delu;
—	daje soglasje k sistemizaciji delovnih mest v temeljnih upravnih organih;
—	opravlja druge s statutom in poslovnikom mestne skupščine določene zadeve.
3.	člen
Izvršni svet zastopa mesto Ljubljano, kot pravno osebo, kolikor ni glede posameznih vprašanj zastopanje z zakonom drugače določeno.
Izvršni svet lahko sklepa družbene dogovore, s katerimi se izvaja v zakonu, družbenem planu in na drug način izražena politika, ki jo je določila Skupščina mesta Ljubljane in druge družbene dogovore, za katere ga pooblasti Skupščina mesta Ljubljane.
4.	člen
Izvršni svet pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti sodeluje z izvršnimi sveti občinskih skupščin ljubljanskih občin, z družbenopolitičnimi organizacijami, z organizacijami združenega dela in njihovimi združenji, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, s krajevnimi skupnostmi ter z drugimi samoupravnimi organizacijami v mestu; pri svojem delu se povezuje tudi s strokovnimi in znanstvenimi organizacijami ter s posameznimi družbenimi, strokovnimi in znanstvenimi delavci.	>
5.	člen
Seje izvršnega sveta so praviloma javne, lahko pa tudi sklene, da je seja tajna, če smatra, da je to potrebno, glede na gradivo, ki ga bo na seji obravnaval.
Na seje izvršnega sveta so vabljeni tudi predstavniki tiska in drugih organizacij, ki obveščajo javnost.
Izvršni svet lahko odloči, da pomenijo posamezni podatki ali gradiva, ki jih obravnava oziroma posamezne odločitve ali stališča, ki jih je sprejel, uradno tajnost in niso na razpolago javnosti oziroma bodo na razpolago javnosti šele po preteku določenega časa.
6.	člen
Izvršni svet sprejme poslovnik o svojem delu.
V poslovniku določi izvršni svet, skladno z določili tega odloka, svojo notranjo organizacijo, način dela in druga za njegovo delo pomembna vprašanja.
II. SESTAVA IZVRŠNEGA SVETA TER PRAVICE IN DOLŽNOSTI NJEGOVIH ČLANOV
.	7. člen
Izvršni svet sestavljajo predsednik, eden ali več podpredsednikov in člani.
Predsednik izvršnega sveta lahko predlaga mestni skupščini razrešitev posameznih članov sveta in izvolitev novih.
8.	člen
Predsednik izvršnega svta predstavlja izvršni svet, sklicuje seje sveta in jim predseduje, usklajuje delo v izvršnem svetu, skrbi, da se organizira sodelovanje z izvršnimi sveti ljubljanskih občin, družbenopolitlčhi-mi organizacijami, z organizacijami združenega dela in njihovimi združenji ter s samoupravno interesnimi skupnostmi in drugimi organizacijami.
Predsednik izvršnega sveta podpisuje odredbe, smernice, navodila, sklepe in odločbe izvršnega sveta.
Predsednik izvršnega sveta je odredbodajalec za izvrševanje proračuna mesta in finančnega načrta upravnih organov.
9.	člen
Podpredsednik izvršnega sveta nadomestuje predsednika v vseh pravicah in dolžnostih, če je ta odsoten ali zadržan, če je več podpredsednikov, odloči predsednik, kateri izmed njih ga nadomestuje.
Predsednik izvršnega sveta lahko v mejah svojih pravic in dolžnosti pooblasti podpredsednika, da ga stalno nadomestuje v določenih zadevah.
10.	člen
Predsednik, podpredsedniki in člani izvršnega sveta imajo enake pravice in dolžnosti udeleževati se obravnavanja in odločanja v vseh vprašanjih, o katerih razpravlja oziroma odloča izvršni svet na svojih sejah, dati pobude za pripravo odlokov in drugih aktov, za predlaganje katerih je pristojen svet in predpisov, ki jih izdaja sam ter predlagati svetu, naj določi načelna stališča in smernice za delo mestnih upravnih organov in opravljati druge zadeve iz njegovega delovnega področja, ki so jim poverjene.
Člani izvršnega sveta so odgovorni za izvajanje politike in stališč' izvršnega sveta v vseh zadevah, ki jim jih poveri izvršni svet.
Člani izvršnega sveta imajo pravico in dolžnost, di poročajo izvršnemu svetu o problematiki na delovnem področju, za katero so odgovorni in da dajejo pobude in predloge za reševanje vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta.
V skladu s poslovnikom izvršnega sveta imaj p člani sveta pravico sodelovati 'pri delu vsakega telesa izvršnega sveta in izrekati mnenje! in predloge o vprašanjih, o katerih se razpravlja.
11.	člen
Člani Izvršnega sveta imajo pravico In dolžnost, da v,skladu s stališčem sveta predstavljajo svet v mestni skupščini in v drugih organih.
12.	člen
Člani izvršnega sveta uživajo enako imuniteto kot delegati v mestni skupščini.
O imuniteti člana izvršnega sveta odloča izvršni svet.
Predsednik izvršnega sveta mora obvestiti skupščino mesta o odločitvah izvršnega sveta v zvezi z imuniteto njegovih članov.
13.	člen
Člani izvršnega, sveta imajo enake pravice do nadomestila za opravljanje funkcije, do uporabe javnih prometnih sredstev in do povračila za službena potovanja, ki jih imajo delegati v skupščini mesta, ki so izvoljeni na stalne funkcije v skupščini.
III.	NAČIN DELA IZVRŠNEGA SVETA
14.	člen
Izvršni svet razpravlja in odloča o vprašanjih iz svoje pristojnosti na sejah.
15.	člen
Izvršni svet razpravlja o splošnih in načelnih vprašanjih, ki imajo pomen za izvajanje oziroma za določitev politike na posameznih družbenih področjih in sprejema stališča do takih vprašanj, obravnava in sklepa o predlogih za izdajo odlokov ter o osnutkih in predlogih odlokov in drugih aktov, ki jih sprejema mestna skupščina, sprejema splošne akte. druge akte, za katere je pooblaščen, obravnava delo mestnih upravnih organov ter usmerja in usklajuje njihovo delo, razpravlja in sklepa o vseh drugih vprašanjih iz svoje pristojnosti'
16.	člen
Vsak člitn izvršnega sveta lahko zahteva, da svet obravnava in zavzema stališče glede posameznega vprašanja s. področja dejavnosti, ki jo opravlja, kadar šteje, da gre za vprašanja splošnega oziroma načelnega pomena za izvajanje politike mestne skupščine.
Predstojnik upravnega organa — član izvršnega sveta lahko zahteva, da svet obravnava in zavzame stališče glede posameznega vprašanja s področja mestnega upravnega organa, ki ga vodi ali glede vprašanj, ki jih je treba reševati usklajeno z drugimi samoupravnimi organi.
17.	člen
Izvršni svet izdaja odredbe, smernice, navodila, sklepe in odločbe, kadar je za to pooblaščen.
Odredbe izvršni svet izdaja, kadar je to potrebno za izvrševanje odlokov mestne skupščine ter za izvrševanje zveznih in- republiških zakonov in uredb, kadar je za to pooblaščen.
V mejah zakonskih pooblastil izvršni svet izdaja tudi odločbe o upravnem postopku in druge odločbe.
IV.	DELOVNA TELESA IZVRŠNEGA SVETA
18.	člen
Izvršni svet skupščine ima:
a)	koordinacijske komisije . b) stalne in občasne komisije
A.	Koordinacijski komisiji izvršnega sveta
19.	člen
Izvršni svet ima koordinacijsko komisijo za gospor darstvo in koordinacijsko komisijo za družbene službe.
20.	člen
Koordinacijska komisija za gospodarstvo obravnava in usklajuje izvrševanje ekonomske politike, uresničevanje družbenih načrtov v gospodarski dejavnosti, izvršuje smernice na področju urejanja prostora stanovanjskega in komunalnega gospodarstva, usklajuje poslovanje temeljnih organizacij združenega dela z družbenimi načrti in smernicami ter pri tem sodeluje s samoupravnimi interesnimi skupnostmi.
21.	člen
Koordinacijska komisija za družbene dejavnosti spremlja in usklajuje izvrševanje politike na področju vzgoje, znanosti, kulture, telesne kulture, zdravstvenega varstva in zavarovanja, otroškega varstva, socialnega skrbstva in dejavnosti javnega obveščanja ter pri tem sodeluje s samoupravnimi interesnimi skupnostmi.
22.	člen
Predsednika in člane koordinacijskih komisij imenuje in razrešuje izvršni svet.
B.	Komisije izvršnega sveta
'	23. člen
Za obravnavanje vprašanj iz svojega delovnega Področja za dajanje mnenj in predlogov, ustreznih ukrepov, obravnavanj^ predpisov in drugih aktov in
spremljanje izvajanja politike, ima izvršni svet stalne in občasne komisije.
24.	člen
Komisija sodeluje z upravnimi in drugimi v-gani ter organizacijami.
25.	člen
Stalne in občasne komisije ter njihove člane imenuje in razrešuje izvršni svet.
Predsednika in člane komisije imenuje izvršni svet izmed svojih članov, strokovnjakov v upravnih organih mestne skupščine, predstavnike v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah.
Predsednik komisije je praviloma član izvršnega sveta.
C.	Način dela komisij
26.	člen
Komisije delajo in sprejemajo stališča na sejah.
Seja je sklepčna, če je na njej navzočih več kot polovica članov komisije.
Komisije sprejemajo sklepe oziroma stališča z večino glasov navzočih članov.
Komisije lahko povabijo na sejo poleg predlagatelja predpisa ali drugega akta tudi predstavnika zainteresiranih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij in druge strokovnjake.
Zadeve, o katerih razpravlja in odloča izvršni svet, se praviloma predhodno obravnavajo na komisijah, ki so pristojne za zadeve, o katerih razpravlja izvršni svet.
V.	RAZMERJE IZVRŠNEGA SVETA DO MESTNIH UPRAVNIH ORGANOV
27.	člen
Izvršni svet je odgovoren mestni skupščini, da mestni upravni organi vsak na svojem področju izvajajo oziroma zagotavljajo izvajanje politike, ki jo je določila skupščina ter za izvrševanje zakonov, odlokov in drugih predpisov.
Mestni upravni organi obveščajo izvršni svet o stanju stvari ter o problemih na ustreznem področju, na njegovo zahtevo so mu dolžni dati podatke, poročila, pojasnila v zadevah s svojega delovnega področja.
28.	člen
Izvršni svet usklajuje delo mestnih upravnih organov in ga usmerja, pri tem obravnava vprašanja, ki se tičejo delovnih področij več upravnih organov, zavzema načelna stališča in določa smernice za uskladitev dela ustreznih upravnih organov.
Izvršni svet določa smernice oziroma zavzema načelna stališča tudi o temeljnih in drugih pomembnejših vprašanjih v zvezi z izvajanjem politike, odlokov in drugih predpisov, kakor tudi o vprašanjih v zvezi s pripravo odlokov ali drugih predpisov oziroma ukrepov na posameznih upravnih področjih.
Mestni upravni organi lahko zahtevajo od izvršnega sveta, da obravnava in zavzame stališča o posameznih vprašanjih v zvezi z Izvajanjem politike, od-
lokov in drugih predpisov, kakor tudi o vprašanjih v zvezi s pripravo odlokov ali drugih predpisov oziroma ukrepov.
Če se upravni organ s smernicami in stališči izvršnega sveta ne strinja, predloži sporno vprašanje v odločitev mestni skupščini, dokler mestna skupščina o spornem vprašanju ne odloči, je upravni organ dolžan upoštevati smernice in stališča izvršnega sveta.
29.	člen
Izvršni svet nadzoruje delo mestnih upravnih organov; pri tem lahko razveljavi ali odpravi predpis mestnega upravnega organa, ki je v nasprotju z odlokom, drugim predpisom ali splošnim aktom mestne skupščine ali s predpisom izvršnega sveta.
30.	člen
Izvršni svet skrbi za to da delajo mestni upravni organi racionalno in učinkovito, da so jim v ta namen na razpolago ustrezna tehnična in druga materialna sredstva kakor tudi da uporabljajo pri svojem delu sodobne delovne metode.
VI.	RAZMERJE IZVRŠNEGA SVETA DO SKUPŠČINE MESTA LJUBLJANE
31.	člen
Izvršni svet predlaga mestni skupščini določanje politike, izdajo odlokov in drugih splošnih aktov ter ji poroča o izvajanju določene politike, o stanju in razvoju na vseh področjih družbenega življenja ter o izvrševanju odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih je sprejela mestna skupščina.
Na zahtevo posameznega zbora mestne skupščine je izvršni svet dolžan zboru dati poročilo o stanju in problemih, o izvajanju politike in o izvrševanju odlokov in drugih splošnih aktov ter o drugih vprašanjih z delovnega področja.
32.	člen
Izvršni svet lahko predlaga pristojnemu zboru mestne skupščine, da odloži obravnavanje predloga odloka ali drugega splošnega akta, ali da se zaradi obravnave določenega vprašanja sestavi skupna komisija iz članov pristojnega zbora in članov izvršnega sveta, ali da se skliče seja pristojnega zbora mestne skupščine, na kateri bi izvršni svet razložil svoja stališča.
33.	člen
Izvršni svet je dolžan dajati odgovore in pojasnila na vprašanja, ki mu jih postavljajo posamezni zbori mestne skupščine, njihova telesa in delegati v zborih skupščine.
*	34. člen
Če izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanja določene politike ali izvrševanja odloka ali drugega splošnega akta mestne skupščine, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije. če ne bo sprejet predlagani odlok ali drugi splošni akt, katerega izdajo predlaga, lahko postavi Izvajanje zaupnice.
Vsak zbor mestne skupščine lahko na predlog najmanj desetih delegatov v zboru, postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu.
Če mestna skupščina izglasuje izvršnemu svetu nezaupnico, je ta dolžan odstopiti.
35.	člen
Izvršni svet lahko kolektivno odstopi.
Odstopi lahko tudi predsednik izvršnega sveta ali vsak njegov član.
Odstop predsednika ali večine članov izvršnega sveta ima za posledico odstop celotnega izvršnega sveta.
Izvršni svet oziroma njegov član ima pravico in dolžnost, da svoj odstop obrazloži.
36.	člen
Če izvršni svet kolektivno odstopi, ali če mu je bila izglasovana nezaupnica, ostane v svoii funkciji do izvolitve novega izvršnega sveta.
VII.	RAZMERJE IZVRŠNEGA SVETA DO IZVRSNIH
ORGANOV SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI
Razmerje izvršnega sveta do samoupravnih interesnih skupnosti za območje mesta, temelji na načelih sodelovanja, dogovarjanja in usklajevanja.
Izvršni svet in izvršni organ samoupravne interesne skupnosti sodelujejo zlasti pri planiranju razvoja ustreznih dejavnosti, pri zbiranju in obdelavi informacij, pri izvajanju družbeno dogovorjene kadrovske politike ter snovanju in usmerjanju dela strokovnih služb na ustreznih področjih.
Samoupravne interesne skupnosti, ki opravljajo dejavnosti oziroma zadeve posebnega družbenega pomena s svojimi predstavniki neposredno sodelujejo pri delu v posvetovalnih oziroma delovnih telesih izvršnega sveta.
37.	člen
Izvršni svet v skladu s svojo odgovornostjo spremlja delo izvršnih organov samoupravnih interesnih skupnosti za območje mesta, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, ter jim posreduje svoja stališča, predloge, mnenja in pripombe, glede izvajanja odlokov in politike, ki jo je za ustrezno področje določila mestna skupščina.
Samoupravne interesne skupnosti obveščajo izvršni svet o svojih sklepih oziroma ukrepih v zvezi z navedenimi stališči, predlogi, mnenji oziroma pripombami.
38.	člen
Izvršni organi samoupravnih interesnih skupnosti za območje mesta, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega ptomena, morajo dajati izvršnemu svetu podatke, informacije in poročila glede izvajanja odlokov, in politike, določetje v mestni skupščini.
Samoupravne interesne skupnosti, ki na podlagi statuta mesta enakopravno s pristojnimi zbori mestne 'skupščine sprejemajo odloke in druge splošne akte s svojega delovnega področja, morajo dajati izvršnemu svetu podatke, informacije in poročila glede tistih zadev posebnega družbenega pomena, ki jih opravljajo samostojno in glede izvajanja odlokov in politike, določene v skupščini mesta.
39.	člen
Izvršni svet lahko predlaga mestni skupščini, da začasno uredi vprašanje, od katerega je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti za območje mesta, ki opravlja določeno dejavnost ali zadeve posebnega družbenega pomena, če ta tudi po predhod-
nem opozorilu izvršnega sveta sama ne uredi takega vprašanja.
Če izvršni svet ugotovi, da so nastale v posameznih samoupravnih interesnih skupnostih iz prejšnjega odstavka, bistvene motnje pri uresničevanju samoupravnih pravic delavcev ali pri izvrševanju z zakonom ali odlokom določene dejavnosti, ali so na drug način huje oškodovani družbeni interesi, predlaga mestni skupščini, da uporabi zoper njo ustrezne začasne ukrepe.
Vlil. SEKRETAR IZVRŠNEGA SVETA
40.	člen
Izvšni svet ima sekretarja, ki ga imenuje in razrešuje izvršni svet.
41.	člen
Sekretar izvršnega sveta pomaga predsedniku, pri pripravljanju sej izvršnega sveta in skrbi, da so pripravljena gradiva za seje, skrbi za tehnično usklajenost dela in opravlja druge zadeve v zvezi z organizacijo dela v izvršnem svetu, ki mu jih poveri izvršni svet ali predsednik izvršnega sveta.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
42.	člen
Izvršni svet je pristojen za opravljanje vseh tistih halog, za katere so bili po odloku in drugih splošnih aktih, ki jih je sprejela mestna skupščina pred 29. IV. 1974, pristojni razni sveti mestne skupščine.
43.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 271/preds-74
Ljubljana, dne 24. oktobra 1974.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
969.
Na podlagi 143. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 4. seji zbora združenega dela dne 24. oktobra 1974, 4. seji zbora občin dne 24. oktobra 1974 in na 4. seji družbenopolitičnega zbora dne 24. oktobra 1974 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi, sestavi in nalogah občasnih komisij vseh zborov Skupščine mesta Ljubljane
1.	člen
Skupščina mesta Ljubljane ustanavlja naslednje skupne občasne komisije vseh zborov skupščine:
1.	za družbenopolitični in komunalni sistem,
2.	za družbenoekonomske odnose,
3.	za finance in proračun,
4.	za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo,
5.	za urbanizem, regionalno in prostorsko planiranje,
6.	za medmestno sodelovanje.
2 člen
Komisija za družbenopolitični in komunalni sistem obravnava predloge odlokov in drugih splošnih aktov
ter druga vprašanja s svojega delovnega področja, daje mnenje k tem aktom in spremlja izvrševanje zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov na področjih:
organizacije in razvoja sistema samoupravljanja v vseh oblikah združenega dela, komunalnega sistema in krepitve vloge občana, ljudske obrambe, javne varnosti in sistema družbene samozaščite in na drugih področjih, ki ne spadajo v pristojnost drugih komisij.
3.	člen
Komisija za družbenoekonomske odnose obravnava predloge odlokov in drugih splošnih aktov ter druga vprašanja s področja družbenoekonomskih odnosov, daje mnenje k tem aktom in spremlja izvrševanje zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov, ki obravnavajo zlasti:	,
temeljna vprašanja s področja družbenoekonomskih odnosov, kot so sistem delitve družbenega proizvoda in delitvenih razmerij; zaposlovanje in druga vprašanja socialne varnosti; medsebojna razmerja v združenem delu in varnost pri delu; programe dolgoročnega razvoja in družbeni plan mesta Ljubljane ter akte o tekoči družbenoekonomski politiki; obveznosti ustanavljanja samoupravnih interesnih skupnosti, kakor tudi odločitve o začasni ureditvi vprašanj, od katerih je odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, če samoupravna interesna skupnost o teh vprašanjih sama ne odloči; vzgojo in izobraževanje, kulturo, telesno kulturo; zdravstveno varstvo, varstvo invalidov, invalidnih otrok in mladine; vzgojnovarstveno dejavnost, otroško varstvo in socialno varstvo.
4.	člen
Komisija za finance in proračun obravnava predloge odlokov in drugih splošnih aktov ter druga vprašanja s svojega delovnega področja, daje mnenje k tem aktom ter spremlja izvrševanje zakonov, odlokov in drugih aktov, zlasti na področjih:
delitvenih odnosov v organizacijah združenega dela in splošne bilance sredstev; družbene kontrole cen proizvodov in storitev; financiranja družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti, sestavljanja in izvajanja mestnega proračuna in zaključnega računa ter posojil.
5.	člen
Komisija za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo obravnava predloge odlokov }n drugih splošnih aktov ter druga vprašanja ,s svojega delovnega področja, daje mnenje k tem aktom in spremlja izvrševanje zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov zlasti na področjih:
stanovanjske politike in usmerjanja razvoja stanovanjskega gospodarstva, komunalnih dejavnosti ter vodnega gospodarstva.
6.	člen
Komisija za urbanizem, regionalno' in prostorsko planiranje obravnava predloge odlokov in drugih splošnih aktov ter druga vprašanja s svojega delovnega področja, daje mnenje k tem aktom in spremlja izvrševanje zakonov, odlokov in drugih aktov na področju regionalnega in urbanističnega planiranja, gospodarjenja s prostorom, izmere zemljišč ter varstva človekovega okolja.
7.	člen
Komisija za medmestno sodelovanje obravnava zadeve, ki se nanašajo na sodelovanje z mesti doma in v tujini, in predlaga mestni skupščini sprejem ustreznih sklepov, predvsem glede gospodarskega, kulturnega, političnega in drugačnega sodelovanja in navezovanja neposrednih stikov z mesti doma in v tujini.
8.	člen
Vsaka komisija ima predsednika, podpredsednika in deset članov, ki jih imenuje mestna skupščina in sicer vsi zbori enakopravno.
9.	člen
Delegate za člane občasnih komisij, razen komisije za medmestno sodelovanje, predlaga komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve po načelu, da sta v vsaki komisiji po 2 delegata iz vsake občine na območju mesta Ljubljane, in sicer eden iz vrst delegacij, ki delegirajo delegate v zbor združenega dela, drugi pa iz vrst delegacij, ki delegirajo delegate v zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine.
10.	člen
Delegate za člane komisije za medmestno sodelovanje predlaga komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve samostojno iz vrst občanov, za katere smatra, da bi lahko prispevali k uspešnemu delovanju komisije.
St. 272/preds-74
Ljubljana, dne 24. oktobra 1974.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
970.
Na podlagi 3. in 4. člena odloka o postopku in načinu označevanja ulic, cest, trgov in naselij ter zgradb na območju Ljubljane (Glasnik, št. 25-96/68) ter 122. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 4. seji zbora občin dne 24. oktobra'1974 sprejela
ODLOK
o določitvi in spremembi imen ulic, cest in trgov na območju Ljubljane
Na območju občine Ljubljana Bežigrad
1.	člen
Dopolni se :
1.	2e imenovani Vojkovi ulici se dopolni opis tako, da poteka od Linhartove ceste proti severovzhodu prek Topniške ulice in Dimičeve ceste, dalje proti severu do bodoče obvozne ceste.
Na območju občine Ljubljana Center
2.	člen
Spremenijo s e :
1.	Že imenovanemu Trgu revolucije se opis spremeni tako, da obsega predel med Erjavčevo cesto, Valvazorjevo ulico, Šubičevo ulico in Plečnikovim trgom.
2.	Vzhodni del Trga revolucije — se spremeni v Trg osvoboditve.
Na območju občine Ljubljana Moste-Polje
3.	člen
Dopolni se:
1.	Že imenovani Kajuhovi ulici se dopolni opis tako, da poteka od Šmartinske ceste proti jugu pod železniško progo, prek Zaloške ceste, reke Ljubljanice in Grubarjevega prekopa do Litijske ceste.
Na novo se imenujejo:
1.	Pot, ki se odcepi od Kajuhove ceste pred sotočjem Ljubljanice in Grubarjevega kanala in poteka proti jugovzhodu prek Grubarjevega kanala v novo Štepanjsko naselje do krožne ceste, se imenuje Ob sotočju.
2.	Ulica, ki se odcepi od Litijske ceste na zahodnem delu novega Stepanjskega naselja in poteka proti severu mimo priključka poti Ob sotočju, nato zavije proti vzhodu mimo novega bloka na severni strani (kjer je predvideno križišče s sprehajalno potjo po sredini naselja), se imenuje Parmska cesta.
3.	Ulica, ki se odcepi od Litijske ceste na vzhodnem delu novega Stepanjskega naselja in poteka proti severu, nato zavije proti zahodu do novega bloka na severni strani, oziroma do Parmske ceste, se imenuje Pesarska cesta.
Na območju občine1 Ljubljana Vič-Rudnik
4.	člen
Dopolnijo se:
1.	Že imenovani Jamovi cesti se dopolni opis tako, da poteka od Groharjeve ulice proti jugozahodu prek Langusove ulice, Jadranske ulice, Vrhovnikove ulice do novoimenovane Tbilisijske ulice.
2.	Že imenovani Koprski ulici se dopolni opis tako, da poteka od Mencingerjeve ulice proti jugu prek Gerbičeve ulice do Ceste v Mestni log.
Na novo se imenujejo:
1.	Ulica, ki se odcepi od Tržaške ceste za hišo št. 111 pri semaforskem Križišču in poteka proti jugu prek Tomažičeve ulice do potoka Mali Graben, se imenuje Tbilisijska ulica.
2.	Ulica, ki se odcepi od ulice »Ob dolenjski železnici« vzhodno od Orlove ulice in poteka vzporedno z njo proti jugozahodu do Velikega Galjevca, se imenuje Melikova ulica.
3.	Ulica, ki se odcepi od ulice »Ob dolenjski železnici« vzhodno od novoimenovane Melikove ulice in poteka vzporedno z njo proti jugozahodu do Velikega Galjevca, se imenuje Ulica borcev za severno mejo.
Št. 273/preds.-74
Ljubljana, dne 24. oktobra 1974.
971.
Na podlagi 44.. člena zakona o zavodih (Uradni list SFftJ, št. 5/65, 50/68, 50/69), 1. točke 11. člena.ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev XXV—Lil k ustavi SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 51-287/71), 69. člena statuta zavoda Pionirski dom Ljubljana in 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 4. seji zbora združenega dela dne 24 oktobra 1974. 4. seji zbora občin dne 24. oktobra 1974 in na 4. seji družbenopolitičnega zbora dne 24. oktobra 1974 sprejela
*
SKLEP
o imenovanju vršilca dolžnosti direktorja zavoda Pionirski dom v Ljubljani
1
Za vršilca dolžnosti direktorja Pionirskega doma Ljubljana se imenuje	• .
Dušan Tratnik, dipl. oec.
2
Ta sklep velja takoj.
Št. 274/preds-74
Ljubljana, dne 24. oktobra 1974.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
972.
Na podlagi 24. člena zakona o javnem tožilstvu (Uradni list SFRJ, št. 7/65), 125. in 177. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 4. seji zbora združenega dela dne 24. oktobra 1974, 4. seji zbora občin dne 24. oktobra 1974 in na 4. seji družbenopolitičnega zbora dne 24. oktobra 1974 sprejela
SKLEP
o soglasju k razrešitvi namestnika Občinskega javnega tožilca v Ljubljani
Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k razrešitvi
Cerar Zdenke, namestnika Občinskega javnega tožilca V Ljubljani.
št. 276/preds-74
Ljubljana, dne 24. oktobra 1974.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
973.
Na podlagi 24. člena zakona o javnem tožilstvu ■ (Uradni list SFRJ, št. 7/65), 125. in 177. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skup-ščina mesta Ljubljane na 4 seji zbora združenega dela dne 24. oktobra 1974. 4 seji zbora občin dne 24. oktobra 1974 in na 4. seji družbenopolitičnega zbora dne 24. oktobra 1974 sprejela
SKLEP
o soglasju k razrešitvi namestnika Občinskega javnega tožilca v Ljubljani
Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k razrešitvi
Deisinger Mitje, namestnika Občinskega javnega tožilca v Ljubljani.
Št. 275/preds-74
Ljubljana, dne 24. oktobra 1974.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
874.
Na podlagi 57. člena zakona, o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67, 20/70 in 31/72) in 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 4 seji zbora združenega dela dne 24. oktobra 1974, 4. seji zbora občin dne 24. oktobra 1974 in na 4. seji družbenopolitičnega zbora 'dne 24. oktobra 1974 sprejela
SKLEP
o imenovanju ravnatelja Šolskega zdravstvenega centra v Ljubljani	,
Za ravnatelja šolskega zdravstvenega centra ae imenuje
M a 1 i s Tegodrag.
St. 277/preds-74
Ljubljana, dne 24. oktobra 1974.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
975.
Na podlagi 12. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SR Slovenije, St 20/65) ter 125. in 173. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, St 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 4. seji zbora združenega dela- dne 24. oktobra 1974, 4. seji zbora občin dne 24. oktobra 1974 in na 4. seji družbenopolitičnega zbora dne 24. oktobra 1974 sprejela
SKLEP
o razrešitvi sodnika Občinskega sodišča I Ljubljana
Razreši se sodnik Občinskega sodišča I Ljubljana
Avgust Metlika.
Št. 278/preds-74
Ljubljana, dne 24. oktobra 1974.
976.
Na podlagi 49, člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67, 20/70, '31/71 in 18/74), 8. člena zakona o poklicnem izobraževanju in o urejanju učnih razmerij (Uradni list SRS, št. 26/70) in 36. ter 125. člena statuta mesta Ljubljane je Skupščina mesta Ljubljane na 4. seji zbora združenega dela dne 24. oktobra 1974, na 4. seji zbora občin dne 24. oktobra 1974 in na 4. seji družbenopolitičnega zbora dne 24. oktobra 1974 sprejela
SKLEP
o soglasju k ustanovitvi Sole za specializirane gostinske delavce pri Gostinskem šolskem centru Ljubljana, Poljanska 28a
1
Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k ustanovitvi Sole za specializirane gostinske delavce pri Gostinskem šolskem centru, Ljubljana, Poljanska 28a za poklice:
—	kuharski pomočnik,
—	natakarski pomočnik in
—	gostilničar.
2.
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 279/preds-74
Ljubljana, dne 24. oktobra 1974.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
977.
Na podlagi 55. člena statuta Zdravstvenega doma Ljubljana in 41., 125. in 126. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 4. seji zbora združenega dela dne 24. oktobra 1974, 4. seji zbora občin dne 24. oktobra 1974 in na 4. seji družbenopolitičnega zbora dne 24. oktobra 1974 sprejela
SKLEP
o imenovanju predstavnikov družbene skupnosti v delavske svete temeljnih organizacij združenega dela »Zdravstvenega doma Ljubljana«
Za predstavnike družbene skupnosti v delavskih svetih posameznih temeljnih organizacij združenega dela "Zdravstveni dom Ljubljana« se imenujejo:
1.	V TOZD služba za zdravstveno varstvo žena, otrok in mladine
Nada Majcen
2.	V TOZD služba splošne medicine, medicine dela in pneumoftiziološke službe
Miša Mesec
3.	V TOZD služba za zobozdravstveno varstvo
Zofka Klemen-Krek
4.	V TOZD služba skupnih medicinskih služb: diagnostični laboratorij, EKG, RTG, diagnostika fizioterapija, patronažna služba in nega bolnikov na domu
Marija Černilogar
5.	V TOZD služba za zdravstveno varstvo študentov
Janez Soline.	.
St. 290/preds-74
Ljubljana, dne 24. oktobra 1974.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
978.
Na podlagi 67. člena samoupravnega sporazuma o združitvi temeljnih organizacij združenega dela v delovno organizacije Zdravstveni dom Ljubljana in 41., 125. in 126. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na
4.	seji zbora združenega dela dne 24. oktobra 1974, 4. seji zbora občin dne 24. oktobra 1974 in'na 4. seji družbenopolitičnega zbora dne 24. oktobra 1974 sprejela
SKLEP
o imenovanju predstavnika družbene skupnosti v skupščino Zdravstvenega doma Ljubljana
Za predstavnika družbene skupnosti v skupščini Zdravstvenega doma Ljubljana se imenuje
Niko Trampa.
St. 291/preds-74
Ljubljana, dne 24. oktobra 1974.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
979.
Na podlagi 56. člena statuta Zavoda za transfuzijo krvi in 41., 125. in 126. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 4. seji zbora združenega dela dne 24. oktobra 1974, 4. seji zbora občin dne 24. oktobra 1974 in na 4, seji družbenopolitičnega zbora dne 24. oktobra 1974 sprejela
SKLEP
o imenovanju predstavnika družbene skupnosti v svet Zavoda za transfuzijo krvi v Ljubljani
Za predstavnika družbene skupnosti v svetu Zavoda za transfuzijo krvi v Ljubljani se imenuje Anton Kušar.
St. 292/preds-74
Ljubljana, dne 24. oktobra 1974.
980.	/
Na podlagi 40. člena statuta Zavoda za zdravstveno varstvo SRS in 41., 125. in 126. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 4. seji zbora združenega dela dne 24. oktobra 1974, 4. seji zbora občin dne 24. oktobra 1974 in na 4. seji družbenopolitičnega zbora dne 24. oktobra 1974 sprejela
SKLEP
o imenovanju predstavnika družbene skupnosti v svet Zavoda za zdravstveno varstvo SRS
Za predstavnika družbene skupnosti v "svetu Zavoda za zdravstveno varstvo SRS se imenuje Andrej Pucihar.
St. 293/preds-74
Ljubljana, dne 24. oktobra 1974.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
981.
Na podlagi 17. člena statuta gimnazije Poljane in 36., 125. in 126. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 4. seji zbora združenega dela dne 24. oktobra 1974,
4.	seji zbora občin dne 24. oktobra 1974 in na 4. seji družbenopolitičnega zbora dne 24. oktobra 1974 sprejela
SKLEP
o imenovanju predstavnika družbene skupnosti v
svet gimnazije Poljane	/
Za predstavnika družbene skupnosti v svetu gimnazije Poljane se imenuje'
Matilda Jogan.
St 294/preds-74
Ljubljana, dne 24. oktobra 1974.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
982.
Na podlagi 50. člena statuta VII. gimnazije Vič in 36., 125. in 126. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 4. seji zbora združenega dela dne 24. oktobra 1974, 4. seji zbora občin dne 24. oktobra 1974 in na 4. seji družbenopolitičnega zbora dne 24. oktobra 1974 sprejela
SKLEP
o imenovanju predstavniku družbene skupnosti v svet VII. gimnazije Vič-Rudnik
Za predstavnika družbene skupnosti v svetu VII. gimnazije Vič-Rudnik se imenuje Miro Golob.
St. 295/preds-74
Ljubljana, dne 24. oktobra 1974.
963.
# J
Na podlagi začasnega statutarnega sklepa sprejetega na zborih delavcev Kliničnega centra v Ljubljani V času od 24-26/12-1973 in 41., 125. in 126. člena statuta Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 4. seji zbora združenega dela dne 24. oktobra 1974, 4. seji zbora občin dne 24. oktobra 1974 in na 4. sej^ družbenopolitičnega zbora dne 24. oktobra 1974 sprejela
SKLEP
o imenovanju predstavnikov družbene skupnosti v samoupravne organe Kliničnega centra v Ljubljani
Zla predstavnike družbene skupnosti v samoupravnih organih Kliničnega centra v Ljubljani se imenujejo:
1.	V svet delovne skupnosti Inštituta za medicino dela, prometa in športa
Alojz Pliberšek, dipl. inž.
2.	V delavski svet Temeljne organizacije združenega dela Inštituta za gerontologijo
Andrejo Bedekovič
3.	V delavski svet TOZD Stomatološke klinike
Anton Sirnik
4.	V delavski svet TOZD Ginekološke klinike
Marija Ozimek
5.	V delavski svet TOZD Inštitut za načrtovanje družine
Ivanka Kukovec
6.	V delavski svet TOZD Klinična bolnica za pediatrijo
Stanislava Hvale
7.	V delavski svet TOZD Reševalna postaja
Martin Ojsteršek
8.	V delavski svet Kliničnega centra
Vida Strumbelj
Lojze Jamnik
St. 296/preds-74
Ljubljana, dne 24. oktobra 1974.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. L r.
984.
Na podlagi 63. člena statuta Centralne lekarne v Ljubljani in 41., 125. in 126. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na seji zbora združenega dela dne 24. oktobra 1974, 4. seji zbora občin dne 24. oktobra 1974 in na 4. seji družbenopolitičnega zbora dne 24. oktobra 1974 sprejela
SKLEP
o imenovanju predstavnika družbene skupnosti v centralni delavski svet Centralne lekarne v Ljubljani
Za predstavnika družbene skupnosti v centralnem delavskem svetu Centralne lekarne' v Ljubljani se imenuje
Albert Trampuž, dipl. inž.
St. 297/preds-74
Ljubljana, dne 24. oktobra 1974.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
985.	*
Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-11/67) ter 21. in 166. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane na 31. seji dne 21. oktobra 1974 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga urbanistične dokumentacije, ki ponazarja lokacijo poteka trase kanalizacijskega zbiralnika Brod—Medvode, ter predstavlja spremembo oziroma dopolnitev generalnega plana (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) mesta Ljubljane in urbanističnega načrta Medvod
1
■ Predlog urbanistične dokumentacije, ki ponazarja lokacijo trase kanalizacijskega zbiralnika, ki jo je pod šifro projekta 1927/74 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, se v skladu z določilom prvega odstavka 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) javno razgrne.
2
Urbanistična dokumentacija iz 1. točke tega sklepa bo javno razgrnjena v avli Skupščine občine Ljubljana Šiška, Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 1, v prostorih KS Vižmarje Brod, Na gmajni 1 in KS Medvode 47, ter bo na vpogled občanom in delovnim organizacijam v času od 8. XI. do 8. XII. 1974.
St. 505/1-74-5
Ljubljana, dne 28. oktobra 1974.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane
Dragmar Šuster 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA ŠIŠKA 986.
Na podlagi 64. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64. 10/65. 43/67, 40/68 in 43/70) ter 155. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na seji zbora združenega dela dne 22. oktobra 1974 in seji zbora krajevnih skupnosti dne 23. oktobra 1974 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Ljubljana šiška za leto 1974
Odlok o proračunu občine Ljubljana Šiška za leto 1974 (Uradni list SRS, št. 14/74) se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
1.	člen
Predvideni dohodki proračuna občine Ljubljana Šiška bodo v letu 1974 znašali 76,835.000 dinarjev, in sicer:
din
—	razporejeni dohodki profačuna	76,447.000
—	nerazporejeni dohodki — tekoča
rezerva	358.000
2.	člen
Skupščina mesta Ljubljana participira v višini 36 °/o na dohodkih iz naslova posebnega občinskega davka od prometa proizvodov v trgovini in od prodaje motornih vozil ter od prometa alkoholnih pijač v trgovini in gostinstvu.
3.	člen
V	odstotkih od proračunskih dohodkov se razporejajo dohodki naslednjim koristnikom:
din
1.	Sklad za napredek turizma Ljubljana
—	70 °/o komunalne takse za začasno prebivanje potnikov	in	turistov	315.000
2.	Sklad za nakup stavbnih zemljišč občine
—	37 °/o prometnega davka od nepremičnin in pravic	1,670.000
3.	Sklad za pospeševanje kmetijstva občine
—	50 "/u davka	od	kmetijske dejavnosti 350.000
4.	Rezervni sklad občine
—	1 %> vseh dohodkov proračuna občine
tekočega leta, razen dohodkov, ki jih obračunava mesto	660.000
4.	člen
'Iz razporejenih dohodkov v določenih zneskih v posebnem delu proračuna se dodeljujejo sredstva na ustrezne račune naslednjim uporabnikom: •
—	zavodu za socialno delo,
—	upravnim organom skupščine občine in mesta,
—	krajevnim skupnostim,
—	družbenopolitičnim organizacijam in društvom,
—	skladom in posebnim računom.
Sredstva za redno dejavnost se nakazujejo za nazaj. za posebne namene pa skladno s potrebami v okviru odobrenih sredstev.
/
5.	člen
Upravni organ skupščine občine samostojno razpolaga s sredstvi, ki so mu dodeljena za redno dejavnost. ‘kakor tudi s sredstvi ki jih ustvari,z lastno dejavnostjo.
Izplačila iz sredstev za delo upravnega organa se izvršujejo na podlagi nalogov podpredsednika izvršnega Sveta.
6.	člen
V	rezervni sklad se vlagajo sredstva po preteku vsakega meseca v znesku, ki ne more biti manjši od 1 °/o ostvarjenih dohodkov v minulem mesecu, zmanjšanih za sredstva, ki jih participira Skupščina mesta Ljubljane.
Obveznost vlaganja v rezervni sklad se lahko odloži za čas, ko zaradi zaostajanja v dotoku proračunskih dohodkov, proračun uporablja posojilo iz svojega rezervnega sklada.
7.	člen
O razporeditvi oziroma uporabi nerazporejenih dohodkov (tekoča proračunska rezerva), ki so namenjeni za pokrivanje nepredvidenih ali premalo predvidenih družbenih potreb, odloča izvršni svet in o tem naknadno poroča občinski skupščini.
8.	člen
Ce se med letom ugotovi, da posamezne postavke razporejenih dohodkov ne bodo v celoti izvršene, se pooblašča izvršni svet, da ostanek sredstev prenese v proračunsko rezervo (nerazporejeni dohodki).
9.	člen
Sredstva oziroma uporabniki, ki niso navedeni v
3.	in 4. členu odloka se uporabljajo neposredno iz proračuna. Odredbodajalec za njihovo koriščenje je predsednik izvršnega sveta.
Izplačila iz sredstev za delo upravnih in drugih komisij se opravijo na podlagi naloga odredbodajalca ali na podlagi civilnopravne pogodbe.
Višina plačila, oziroma način ugotavljanja višine plačila mora biti določen v pogodbi.
101 člen
Izvršni svet je pooblaščen, da razpolaga s sredstvi rezervnega sklada v smislu 2. točke 1. odstavka 96. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji, za ostale namene iz 96. člena v zvezi z določbami 98. člena citiranega zakona pa do višine 100.000 din.
11.	člen
Ce zaostaja pritekanje proračunskih dohodkov v taki meri, da obstaja verjetnost, da ne bodo doseženi v planirani višini iz 1. člena tega odloka, sme izvršni svet začasno zmanjšati višino sredstev, ki so v 'proračunu razporejena za posamezne namene.
O takem ukrepu mora izvršni svet obvestiti občinsko skupščino in jih predlagati ustrezne spremembe proračuna.
12.	člen
Sredstva, ki so po odloku o začasnem financiranju proračuna Skupščine občine Ljubljana Šiška v I. trimesečju 1973 (Uradni list SRS, št. 52/72) dana posameznim uporabnikom oziroma porabljena za posamezne namene, se poračunajo v smislu določb tega odloka in v okviru odobrenih sredstev proračuna.
13.	člen
Pregled in razpored dohodkov po glavnih namenih, bilanca sredstev, splošni razpored dohodkov, posebni del proračuna, finančni načrti posebnih računov in skladov so sestavni del tega odloka.
Pregled in razpored dohodkov proračuna po glavnih namenih se objavi obenem s tem odlokom v Uradnem listu SR Slovenije.
14.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974.
St. 1-020-031/74 -
Ljubljana, dne 24. oktobra 1974.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška .
Stane Plemenitaš, dipl. inž. 1. r.
Pregled in razpored dohodkov proračuna občine Ljubljana Šiška za leto 1974 (rebalans)
Vrsta dohodka po
reba-
lansu
1
2
3
6
po
planu
Naziv dohodka	Znesek
Davki iz osebnega dohodka in	na	dohodek	32,230.000
Prometni davek, davek na ^ premoženje in na dohodke od	premoženja	43,885.000
Takse	670.000
Dohodki upravnih organov in razni drugi dohodki	50.000
Glavni namen Po
reba-
lansu
04
05
06 10 11 13
15
16
17
18
Po
planu
07
13
14
04
05 16 12
15
16 19 18
Razpored dohodkov	Znesek
Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti	12,523.000
Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev	3,172.000
Negospodarske investicije	15,914.000
Socialno skrbstvo	11,215.000
Zdravstveno varstvo	1,630.000
Komunalna dejavnost	5,610.000
Dejavnost krajevnih skupnosti	3,400.000
Odstopljeni dohodki in dopolnilna sredstva	14,395.000
Gospodarske investicije	7,600.000
Intervencije v gospodarstvu	358.000
Tekoča proračunska rezerva	358.000
Izločena sredstva rezerv	660.000
Skupaj razpored dohodkov
76,835.000
987.
Na podlagi 155. člena statuta občine Ljubljana Šiška je Skupščina občine Ljubljana Šiška na seji družbenopolitičnega zbora dne 21. oktobra 1974, na seji zbora združenega dela dne 22. oktobra 1974 in na seji zbora krajevnih skupnćsti dne 23. oktobra 1974 sprejela
ODLOK
» Prenosu sredstev, pravic In obveznosti občinske skup-^clne Ljubljana Šiška za Investicije v gospodarstvu na temeljne organizacije združenega dela
1.	člen
Da se odpravijo izvenproračunska sredstva občine Ljubljana Šiška (v nadaljnjem besedilu: občina) za investicije v gospodarstvu in onemogoči njihova nadaljnja reprodukcija, se ta sredstva in iz njih izhajajoče pravice ter obveznosti po stanju na dan 1. I. 1975, prenesejo na temeljne organizacije združenega dela, ki imajo svoj delež na območju občine.
2.	člen
Izvenproračunska sredstva občine Ljubljana Šiška za investicije v gospodarstvu predstavljajo:
1.	sredstva bivšega sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij občine, ki so bila na podlagi 15. člena zakona o skladih skupnih rezerv in o uporabi njihovih sredstev (Uradni list SRS, št. 46/70) prenesena 1. I. 1971 v novo ustanovljen samoupravni sklad skupnih rezerv občine Ljubljana Šiška;
2.	sredstva bivšega družbeno investicijskega sklada občine, kiso bila z odlokom o sredstvih občine Ljubljana Šiška za usmerjanje razvoja in pospeševanje gospodarskih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 55/72) prenesena po stanju 31. X. 1972 na posebni račun občine;
3.	sredstva proračunskega presežka, ki so bila z odlokom o zaključnem računu proračuna občine Ljubljana Šiška za leto 1972 (Uradni list SRS, št. 23/73) prenesena na posebni račun občine;
4.	sredstva proračunskega presežka, ki so bila z odlokom o zaključnem računu proračuna občine Ljubljana Šiška za leto 1973 (Uradni list SRS, št. 32/74) prenesena na posebni račun občine.
3.	člen
Sredstva, pravice in obveznosti, ki se s tem odlokom po stanju 1. I. 1975 prenašajo, ugotovi na podlagi bilančnih podatkov posebna komisija, ki jo Imenuje IS občine Ljubljana Šiška.
4. člen
/ Razdelitev sredstev in njihova uporaba po poravnavi že sprejetih obveznosti, se določi s samoupravnim sporazumom, sklenjenim med temeljnimi organizacijami združenega dela, ki imajo svoj sedež na območju občine Ljubljana Šiška.
Samoupravni sporazum iz prejšnjega odstavka bo stopil v veljavo, ko 'ga podpiše večina temeljnih enovitih organizacij združenega dela, če je v teh organizacijah zaposleno vsaj dve tretjini delavcev; uporablja pa se od 1. januarja 1975 dalje.
5.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o sredstvih občine Ljubljana Šiška za usmerjanje razvoja in pospeševanje gospodarskih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 55/72 in 43/73) ter druga alinea prvega odstavka 8. člena odloka o skladu skupnih rezerv občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 12/70). •
•	6. člen
Ta odlok stopi v veljavo osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1-020-032/74
Ljubljana, dne 24. oktobra 1974.
Predsednik
X Skupščine občine Ljubljana Šiška
Stane Plemenitaš, dipl. inž. 1. r.
988.
Na podlagi 155. člena statuta občine Ljubljana Šiška je Skupščina občine Ljubljana Šiška na seji zbora združenega dela dne 22. oktobra 1974 in seji zbora krajevnih skupnosti dne 23. oktobra 1974 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi sklada za štipendiranje učencev in študentov iz združenih sredstev temeljnih in drugih organizacij ter skupnosti na območju občine Ljubljana Šiška
I
Ustanovi se sklad za štipendiranje učencev in študentov iz združenih sredstev temeljnih in drugih organizacij ter skupnosti na območju občine Ljubljana Šiška (v nadaljnjem besedilu sklad).
>
Sklad je pravna oseba in ga zastopa predsednik izvršilnega odbora.
II
S skladom upravlja skupna komisija podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov, ki je oblikovana po delegatskem načelu na enak način kot zbor združenega dela Skupščine občine Ljubljana Šiška.
Skupna komisija ima svoj izvršilni odbor.
III
Sredstva sklada se uporabljajo:
a)	za dodeljevanje štipendij učencem in študentom iz območja občine Ljubljana Šiška,
b)	za Titov sklad,
c)	za prispevek k združenim sredstvom delavcev in delovnih ljudi v občinah na območju SR Slovenije, ki ne zberejo dovolj lastnih sredstev za štipendiranje.
IV
Podrobna navodila o podeljevanju štipendij se objavijo v skladu z določili samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov vsakoletno z javnim razpisom.
V
Skupna komisija podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiianju učencev in študentov sprejme "o svojem delu pravilnik, s katerim morajo biti določene pristojnosti organov skupne komisije.
VI
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1-020-029/74
Ljubljana dne 23. oktobra 1974.
Predsednik
!	Skupščine občine
Ljubljana Šiška
Stane Plemenitaš, dipl. inž. 1. r.
(
989.
Na podlagi 50. in 155. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na seji družbenopolitičnega zbora dne 21. oktobra 1974, na seji zbora združenega dela dne 22. oktobra 1974 in zbora krajevnih skupnosti dne 23. oktobra 1974 sprejela
ODLOK
0	družbeni skrbi za borce in vojaške invalide NOV, njihove družinske člane, borce za severno mejo v letih
1918/19 ter slovenske dobrovoljce iz vojn 1912/18
1.	člen
Borcem NOV, vojaškim vojnim invalidom NOV in njihovim družinskim članom, borcem za severno mejo v letih 1918/19 ter slovenskim dobrovoljcem iz vojn 1912/18, ki materialno niso preskrbljeni, se lahko dodeli občinska družbena pomoč.
2.	člen
Oblike družbene denarne pomoči po tem odloku so:
L stalna družbena pomoč borcem in vojaškim invalidom NOV, borcem za severno mejo 1918/19 ter slovenskim dobrovoljcem iz vojn 1912/18,
2.	stalna družbena pomoč najožjim družinskim članom borcev NOV,
3.	stalne pomoči za šolanje otrok borcev NOV, ki se še uspešno šolajo,
4.	občasna in enkratna družbena pomoč osebam iz i. člena tega odloka v primerih, ko pride oseba ali družina v položaj, da je pomoči potrebna,
5.	epkratna posebna družbena pomoč osebam iz 1. člena tega odloka za okrevanje ali preventivno zdravljenje, kadar je ta oblika pomoči potrebna in po mnenju zdravstvenega organa koristna.
3.	člen
Stalna družbena pomoč se lahko. dodeli borcem NOV, vojaškim invalidom NOV, borcem za severno mejo 1918/19 ter »slovenskim dobrovoljcem iz vojn 1912/1918, ki imajo stalno bivališče na območju občine Ljubljana Šiška, če njihov dohodek ali skupni dohodek družine ne presega višine cenzusu, ki ga določi komisija za zadeve borcev in invalidov NOV Skupščine ob-iine Ljubljana Šiška za vsako leto posebej.
4.	člen
Stalna družbena pomoč se lahko dodeli pod pogoji iz 3. člena tudi ožjim družinskim članom padlih ali umrlih borcev NOV.
Za ožje družinske člane se štejejo: žena. otroci, sturši, posvojenci in pridobitno nesposobni bratje in sestre, če jih je padli ali umrli borec preživljal.
5.	člen
Denarna pomoč za šolanje se lahko dodeli otrokom °rcem NOV, ki nimajo za šolanje dovolj finančnih sredstev.
6.	člen
1	a ^ ^0l^e' iv* in višini stalne družbene pomoči od-oui komisija za zadeve borcev in invalidov NOV Skup-
me občine Ljubljana Šiška po prosti presoji, ob upo-
števanju predloga Zveze združenj borcev NOV občine Ljubljana Šiška, v okviru tega odloka in pravilnika.
Zoper odločbo komisije je možna pritožba na Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo SR Slovenije.
7.	člen
Pri odločanju o stalni družbeni pomoči komisija upošteva:
a)	čas vstopa v NOV ali v aktivno organizirano
delo in pomembnosti tega časa oziroma dela,
b)	splošno zdravstveno stanje, starost in zmožnost za delo,
c)	število družinskih članov, ki jih je dolžan borec preživljati oziroma višino dohodka na družinskega člana njegove družine,
č) udejstvovanje v povojni socialistični graditvi ter druge okoliščine, ki označujejo borca v njegovem udejstvovanju v ljudski revoluciji.
Iste kriterije je potrebno upoštevati pri odločanju o družbeni pomoči družinskim članom borcev NOV, po katerih se jim te pomoči priznajo.
8.	člen
Višino stalne družbene denarne pomoči določi skupščinska komisija za zadeve borcev in invalidov NOV. Stalna družbena pomoč ne sme biti nižja kot 200 din.
9.	člen
Pri določanju višine občasnih ali enkratnih družbenih denarnih pomoči mora komisija upoštevati splošno socialno stanje v družini oziroma trenutni materialni položaj oseb iz 1. člena tega odloka.
10.	člen
Ce se spremenijo pogoji, ki jih je komisija upoštevala pri dodelitvi stalne denarne družbene pomoči, se denarna pomoč lahko zviša, zmanjša ali ukine.
Spremenjeni pogoji se upoštevajo od prvega dne v naslednjem mesecu po nastalih spremembah, kolikor komisija ne odloči drugače.
11.	člen
Uživalec stalne družbene denarne pomoči se zdravstveno zavaruje pri Skupnosti zdravstvenega zavarovanja v Ljubljani, če ni zdravstveno zavarovan po drugih predpisih.
12.	člen
Komisija za zadeve borcev in invalidov NOV Skupščine občine Ljubljana Šiška skupno z občinskim od-borpm ZZB NOV rešuje nerešene primere* stanovanj borcev NOV ter njihovih družinskih članov s stanovanjskimi enotami, s katerimi razpolaga.
Komisija razpolaga s stanovanjskimi enotami, ki jih izpraznijo borci NOV ah njihovi družinski člani, če se preselijo v novo stanovanje, ki so ga dobili iz sklada za borce NOV ali zgradili s sredstvi tega sklada.
13.	člen
Vse administrativne in računovodske naloge komisije v zvezi z družbeno denarno pomočjo ter reševanjem stanovanjskih vprašanj iz 12. člena tega odloka opravlja oddelek za družbene službe in splošne zadeve Skupščine občine Ljubljana Šiška — referat za zadeve invalidov in borcev NOV.
SKUPŠČINA OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH
14.	člen
Finančna sredstva za družbene denarne pomoči in priznavalnine se zagotovijo v vsakoletnem proračunu občine Ljubljana Šiška.
15.	člen
Način in postopek za dodelitev ter višino družbenih denarnih pomoči določi natančneje komisija s pravilnikom v skladu s tem odlokom. Pravilnik odobri Skupščina občine Ljubljana Šiška.
16.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o priznavalninah in družbeni pomoči udeležencem NOB in njihovim družinskim članom (Glasnik, št. 17/68 Z dne 21. V. 1968) in dopolnitev tega odloka (Uradni list SRS, št. 51/71 od 30. XII. 1971).
17.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St.. 1-020-028/74
Ljubljana, dne 23. oktobra 1974.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška
Stane Plemenitaš, dipl. inž. 1. r.
990.
Na podlagi 50. in 155. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS. št. 12/74) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na seji zbora združenega dela dne 22. oktobra 1974 in zbora krajevnih skupnosti dne 23. oktobra 1974 sprejela
ODLOK
o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi občinskega sklada za borce NOV
1.	člen
Odlok o ustanovitvi občinskega sklada za borce NOV (Glasnik št. 52/63 z dne 30. VII. 1963) preneha veljati.'
2.	člen
Sredstva ukinjenega sklada za borce NOV se prenesejo na -Posebni račun za družbeno pomoč borcem in invalidom NOV* na proračunu SO Ljubljana Šiška.
Z navedenimi sredstvi razpolaga komisija za zadeve borcev in invalidov NOV Skupščine občine Ljubljana Šiška.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1-020-030/74	*
Ljubljana, dne 23. oktobra 1974.
991.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 107. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22-350/74) ter 1. člena statutarnega sklepa na seji zbora združenega dela, seji zbora krajevnih skupnosti in seji družbenopolitičnega zbora dne 22. oktobra 1974 sprejela
ODLOK
o pripravah občine Šmarje pri Jelšah na obrambo
1.	člen
Občina kmarje pri Jelšah se pripravlja za obrambo in odpor, če bi bila napadena in ogrožena svoboda, neodvisnost, suverenost in ozemeljska nedotakljivost Jugoslavije in se bo z. vsemi svojimi silami in zmogljivostmi skupno z drugimi občinami zoperstavila kateremkoli napadalcu v obrambi z ustavo določene družbenopolitične ureditve SFR Jugoslavije, SR Slovenije in občine Šmarje pri Jelšah.
2.	člen
Sistem socialističnega samoupravljanja daje najširše možnosti za organiziranje in opravljanje vseh obrambnih priprav v miru in za oborožen boj in druge oblike splošnega ljudskega odpora ob agresiji in vojni.
3.	člen	,
Splošna ljudska obramb'a je oblika in vsebina obrambne organiziranosti socialistične samoupravne družbene skupnosti, ki temelji na oblasti in samoupravljanju delavskega razreda in delovnih ljudi.
4.	člen
Občani, krajevne skupnosti, temeljne organizacije združenega dela, občinski upravni in drugi organi ter družbenopolitične in druge organizacije razvijajo, soustvarjajo in pripravljajo splošni ljudski odpor.
5.	člen
Občinski upravni in drugi organi, temeljne organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, družbenopolitične in druge organizacije izvajajo obrambne priprave, pripravljajo razne oblike splošnega ljudskega odpora v okviru svojih pravic in dolžnosti, usposabljajo občane in zlasti mladino ter ustvarjajo materialne in druge pogoje za krepitev obrambne moči in splošnega ljudskega odpora.
6.	člen
Občina kot temeljna družbenopolitična skupnost sprejme v skladu z osnovami načrtov in priprav države na obrambo in z osnovami gospodarstva in družbenih dejavnosti za funkcioniranje v vojni. Ki so jih določili pristojni organi federacije, svoje načrte za obrambo.
7.	člen
Načrti za obrambo občine vsebujejo praviloma vojno organizacijo, naloge, ukrepe in postopke oboroženih sil, gospodarstva, družbenih dejavnosti, dr-
žavnih organov, civilne zaščite in službe za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje za primer neposredne vojne nevarnosti in vojne.
8.	člen
V načrtih družbenega in ekonomskega razvoja zagotavlja občina materialna in finančna sredstva, ki so potrebna za priprave ljudske obrambe, v skladu z načrti za obrambo.
9.	člen
Načrti za obrambo temeljnih organizacij združenega dela in drugih organizacij ter samoupravnih skupnosti temeljijo praviloma na načrtih za obrambo občine ter oceni lastnih možnosti za proizvodnjo in storitve v vojni.
Organizacije so dolžne usklajevati načrte in programe svojega razvoja s potrebami ljudske obrambe in načrti za obrambo.
10.	člen
Krajevne skupnosti organizirajo in izvajajo priprave za splošni ljudski odpor, za zaščito in reševanje prebivalstva in materinalnih dobrin pred vojnimi akcijami ter za zagotovitev komunalnih in drugih neposrednih potreti občanov in njihovih družin v primeru vojne v skladu z zakonom, statutom ter ukrepi občine.
11.	člen
Družbenopolitične in druge organizacije -izvajajo priprave za splošni ljudski odpor v skladu s svojimi statutarnimi nalogami ustrezno naravi in značaju svojih nalog in v okviru priprav na splošni ljudski odpor. '
12.	člen
Načrti za obrambo se sestoje iz načrta za pripravljenost, mobilizacijskega načrta in obrambnega načrta.	t
Svet za ljudsko obrambo izda predpise o načrtih za pripravljenost, mobilizacijskih načrtih ter obrambnih načrtih in navodilo o izdelavi in hranjenju načrtov za obrambo ter druge predpise, s katerimi se natančneje uredijo naloge in postopki za usklajeno izvajanje obrambnih priprav.
13.	člen
Smernice za izvajanje obrambnih priprav občine, temeljnih organizacij združenega dela, družbenopolitičnih in drugih organizacij ter krajevnih skupnosti dajejo po potrebi, v okviru svojih pristojnosti izvršni svet, svet za ljudsko obrambo, občinski upravni organ za ljudsko obrambo in ostali občinski upravni organi.
14.	člen
Naloge, ukrepe in postopke, ki so določeni z narti za obrambo, so dolžni izvajati in izpolnjevati vsi organ; občine, organi organizacij združenega dela, rajevne skupnosti ih interesnih skupnosti ter vsi ob-
čani v mejah svojih ustavnih in zakonskih pravic ter dolžnosti za obrambo domovine.
V ta namen morajo biti delovni ljudje in prebivalstvo v potrebnem obsegu seznanjeni s temi nalogami, ukrepi in postopki.
15.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
i
St. 010.109/74-1
Šmarje pri Jelšah, dne 22. oktobra 1974.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Joško Lojen 1. r.
992.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je po 15. členu zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72) na seji zbora združenega dela, seji zbora krajevnih skupnosti in seji družbenopolitičnega zbora dne 22. oktobra 1974 sprejela
ODLOK
o Izgradnji lokalne ceste Prelasko—Buče—Ključice—
Kozje
1.	člen
V skladu s programom izgradnje cestnega omrežja v občini Šmarje pri Jelšah se rekonstruira lokalna cesta Prelasko—Buče—Ključice—Kozje.
(
2.	člen
Izgradnja ceste bo potekala v skladu z revidiranim projektom rekonstrukcije na zemljišču, ki ga opredeljujeta sedanja cestna trasa in projekt rekonstrukcije.
Posamezne parcele so razvidne iz seznama zemljišč, ki je Sestavni del tega odloka.
3.	člen
S tem -odlokom se ugotavlja splošni interes v smislu določb zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-104/74-1
Šmarje pri Jelšah, dne 22. oktobra 1974.
Predsednik 1 Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Joško Lojen 1. r.
SPLOSNI AKTI SAMOUPRAVNIH, INTERESNIH IN DRUGIH SKUPNOSTI
993.
Na podlagi 36. člena družbenega dogovora o osnovah programiranja nalog in oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo v letu 1974 in 14. člena družbenega dogovora o osnovah programiranja nalog in o oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo v letu 1974 v občini Cerknica, predloga Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije ter sklepov in predlogov ukrepov odbora podpisnikov družbenega dogovora o uskladitvi splošne in skupne porabe z določili resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1974, je odbor podpisnikov na 2. redni seji dne 30. oktobra 1974 sprejel
SKLEP
o določitvi prispevne stopnje za otroško varstvo za november in december 1974
I
Upošteva se aneks k družbenemu dogovoru o
otroškem varstvu.
II
Prispevna stopnja za otroško varstvo za izpeljavo republiškega programa, določenega s samoupravnimi sporazumi o programu otroškega varstva v letu 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev, se za čas od 1. XI. 1974 do 31. XII. 1974 določi v višini 2,55 odstotka.
m
Ta sklep velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 025-02/74-5
Cerknica, dne 30. oktobra 1974.
Predsednik odbora podpisnikov
Janez Pakiž 1. r.
994.
Na podlagi 4. in 7. člena samoupravnega sporazuma o sprejetju programa temeljne izobraževalne skupnosti Kočevje za leto 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev (Skupščinski Dolenjski list, št. 19/74) in 13. člena družbenega dogovora o osnpvah programiranja nalog in o oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo v občini Kočevje za leto 1974 je skupščina Temeljne izobraževalne skupnosti Kočevje na seji dne 14. oktobra 1974 sprejela
SKLEP
o znižanju prispevne stopnje za izvedbo programa Temeljne izobraževalne skupnosti Kočevje v letu 1974 1
1
Prispevna stopnja 5,87 "/o od bruto osebnih dohodkov za financiranje izobraževanja se v novembru in decembru 1974 zniža za 50 "/o.
To znižanje se obračuna tako da se ne plača prispevek 5.87»/(. od bruto osebnih dohodkov, izplačanih v decembru 1974.
2
Ta sklep začne veljati po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 264/74
Kočevje, dne 28. oktobra 1974.
Temeljna izobraževalna skupnost Kočevje
Predsednik skupščine Mirko Kambič 1. r.
995.
Na podlagi 7. in 14. člena samoupravnega sporazuma o programu otroškega varstva v letu 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev (Skupščinski Dolenjski list. št. 19/74) in 13. člena družbenega dogovora o osnovah programiranja nalog in o oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo v občini Kočevje za leto 1974. je svet za otroško varstvo pri Temeljni Izobraževal- kupnosti Kočevje na seji dne 28. oktobra 1974 sprejel
SKLEP
o znižanju prispevne stopnje za izvedbo programa otroškega varstva v občini Kočevje v letu 1974
1
Prispevek za neposredno otroško varstvo v občini Kočevje po stopnji 0,43 "/o od bruto osebnih dohodkov in 0.40 "/n od izplačanih pokojnin in invalidnin se v novembru in decembru 1974 zniža za 50 °/o.
To znižanje se obračuna tako, da se ne plača prispevek od osebnih dohodkov, invalidnin in pokojnin, izplačanih v decembru 1974.
2
Ta sklep začne veljati po objavi v Uradnem listu
SRS
St 265/74
Kočevje, dne 28. oktobra 1974.
Temeljna izobraževalna skupnost Kočevje
Predsednica
sveta za otroško varstvo Nada Papež 1. r.
996
Na podlagi 2 in 6. člena samoupravnega sporazuma o programu kulturne skupnosti Kočevje za leto 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev (Skupščinski Dolenjski list, št. 19/74) in 13. člena družbenega dogovora 'o osnovah programiranja nalog in o oblikovanju sredstev za splošno in skupno porabo v občini Kočevje za leto 1974 je izvršni odbor Temeljne kulturne skupnosti občine Kočevje na seji dne 22. oktobra 1974 sprejel
SKLEP
o znižanju prispevne stopnje za izvedbo programa Temeljne kulturne skupnosti občine Kočevje za leto 1974
1
Prispevna stopnja za financiranje kulturne dejavnosti po skupni stopnji 0,79 od bruto osebnih dohod-
kov, ki se v skladu z značajem nalog ovrednotenih na podlagi enotqih meril, dogovorjenih med kulturnimi skupnostmi razdeli:
a)	za temeljno kulturno skupnost 0.61 °/o
b)	za kulturno skupnost Slovenije 0,18%
se za november in december 1974 zniža za 50 %. To znižanje se obračuna tako, da se ne plača prispevek 0,79% (TKS 0,61%, KSS 0,18%) od bruto osebnih dohodkov, izplačanih v decembru 1974.
2
Ta sklep začne veljati po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 281
Kočevje, dne 22. oktobra 1974.
Temeljna kulturna skupnost Kočevje
Predsednik izvršnega odbora
prof. Miloš Humek 1. r.
997.
Na podlagi 5. in 7. člena samoupravnega sporazu-da o programu Temeljne telesnokulturne skupnosti Kočevje za leto 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev (Skupščinski dolenjski list, št. 19/74) in 13. člena družbenega dogovora- o osnovah programiranja nalog in o oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo v občini Kočevje za leto 1974 je Izvršni odbor Temeljne telesnokulturne skupnosti Kočevje na seji dne 21. oktobra 1974 sprejel
SKLEP
o znižanju prispevne stopnje za izvedbo programa Temeljne telesnokulturne skupnosti Kočevje v letu 1974
1
Prispevna stopnja za financiranje telesnokulturne dejavnosti 0,51 % <od bruto osebnih dohodkov se za november in december 1974 zniža za 50 %. To znižanje se obračuna tako, da se ne plača prispevek 0,51 % od bruto osebnih dohodkov izplačanih v decembru 1974.
2
Ta sklep začne veljati po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 225/74-TTKS
Kočevje, dne 21. oktobra 1974.
Temeljna telesnokulturna skupnost Kočevje
Predsednik prof. Saša Bižal 1. r.
998.
SKLEP
0 spremembi samoupravnega sporazuma o programu skupnosti za zaposlovanje Ljubljana za leto 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev
1. člen
V samoupravnem sporazumu o programu skupno-sti 23 zaposlovanje Ljubljana za leto 1974 in o združe-
vanju sredstev za njegovo uresničitev (Uradni list SRS, št 25-685/74) se spremeni 4. člen tako, da se glasi:
Za zagotovitev sredstev opredeljenih V 3. členu, ki so potrebna za uresničitev programa, se delovni ljudje zavezujejo, da bodo v skladu s predvidenimi stopnjami prispevkov za uresničevanje globalnih planskih usmeritev skupne porabe za leto 1974 po republiškem družbenem dogovoru o osnovah programiranja nalog in o oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo v letu 1974 plačevali prispevke v korist skupnosti.
—	delavci v združenem delu iz dohodka TOZD, iz sredstev drugih organizacij ter delovnih skupnosti po stopnji 0,17,
—	občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek po stopnji 0,17.
'2. člen
Ta sklep se uporablja v novembru in decembru 1974.
Skupščina
komunalne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana
Predsednik
Janez Železnik I. r.
999.
V	želji, da spodbudimo mladino za izobraževanje v skladu s potrebami združenega dela ob spoznanju o pomembnosti štipendijske politike in štipendiranja pri uresničevanju družbeno dogovorjene in v samoupravnih sporazumih združenega dela opredeljene kadrovske politike, njenega načrtovanja, usklajevanja in povezovanja v sistemu vzgoje in izobraževanja.
V	težnji, da bi na osnovah socialistične solidarnosti zagotavljali mladini v največji možni meri izenačene materialne možnosti za šolanje kot enega bistvenih predpogojev za preprečevanje socialnih razlik in ob upoštevanju temeljnih načel in kriterijev, ki jih uveljavljajo samoupravne interesne skupnosti, skupščine občine, družbenopolitične organizacije in gospodarska zbornica SR Slovenije v družbenem dogovoru o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji sprejemamo delavci in drugi delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela, samoupravnih temeljnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah ter Skupščini občine Logatec
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o štipendiranju učencev in študentov v občini Logatec
I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen
S tem samoupravnim sporazumom določamo kriterije za štipendiranje učencev srednjih šol in študentov višjih in visokošolskih zavodov.
Štipendiranje obravnavamo kot sestavni del razvojnih načrtov združenega dela in s tem zagotavljamo učinkovitost sredstev vloženih v ta namen.
Za štipendiranje na območju občine Logatec sprejemamo enotne kriterije, ki naj prispevajo k zmanjševanju. odliva kadrov iz občine Logatec in usmerja-
nju kadrov ter obenem zagotavljajo enakopravne možnosti kadrovanja organizacijam združenega dela, samoupravnim temeljnim interesnim skupnostim, družbenopolitičnim organizacijam ter Skupščini občine Logatec. glede na njihove potrebe in v skladu z družbenimi plani razvoja.
2.	člen
Pri sporazumevanju upoštevamo naloge na področju kadrovske politike in stališča organov družbenopolitičnih organizacij in skupnosti o izenačevanju materialnih možnosti za šolanje otrok.
3.	člen
Pri štipendiranju bomo sodelovali s službami poklicnega usmerjanja in vzgojno izobraževalnimi zavodi, v delo organov, ki odločajo o štipendiranju, pa bomo vključevali predstavnike učencev in študentov.
4.	člen
Pri štipendiranju bomo dosledno upoštevali prednost učencev in študentov, ki so v slabšem materialnem položaju in imajo boljši' učni uspeh ter otrok iz delavskih in kmečkih družin.
5.	člen
Pristopamo k Titovemu skladu za štipendiranje mladih delavcev in otrok delavcev in sprejemamo določila družbenega dogovora o ustanovitvi Titovega sklada, njegov statut in kriterije za štipendiranje iz tega sklada kot sestavni del tega sporazuma.
II.	KRITERIJI ZA STIPENDIRANJE
6.	člen
Pri štipendiranju upoštevamo, da del mladine po končani osnovni šoli kljub ugotovljenim sposobnostim zaradi slabših materialnih (socialnih) razmer ne morejo nadaljevati šolanje, da pa za vse te mlade še nimamo neposrednega kadrovskega interesa. Obenem upoštevamo, da v skladu s plani razvoja štipendiramo učence in študente za konkretno delo v posameznih organizacijah združenega dela, samoupravnih temeljnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacijah ter Skupščini občine Logatec, in se zato sporazumemo tudi o enotnih kriterijih tega štipendiranja.
Zato obravnavamo štipendije kot:
—	sestavni del vlaganj v družbeno reprodukcijo.
—	instrument kadrovske politike združenega dela,
—	nagrado in spodbudo za uspešno delo učencev in študentov, ki se povezujejo z organizacijami združenega dela, samoupravnimi temeljnimi interesnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami ter Skupščino občine Logatec.
—	pomembno obliko izenačevanja materialnih možnosti za šolanje.
Stipendije iz združenih sredstev
7.	člen
Za uresničitev namena iz prvega odstavka prejšnjega člena se sporazumemo, da bomo od 1. julija 1974 združevali iz tekočih sredstev v višini 0,5 "/o od bruto osebnih dohodkov na posebnem računu na ravni občine.
8.	člen
Pri določanju višine štipendije iz združenih sredstev bomo kot osnovo upoštevali mesečne življenjske stroške učencev in študentov v času šolanja. Pri tem bomo upoštevali, da k stroškom šolanja prispevajo tudi starši. Zato bomo kot delež staršev upoštevali polovičen dohodek na člana družine in otroški dodatek za kandidata za štipendijo, razliko do življenjskih stroškov pa bomo zagotovili s štipendijo iz družbenih sredstev.	,
9.	člen
Da zagotovimo čimbolj objektivno odločanje pri štipendiranju iz združenih sredstev in v želji, da zagotovimo največjo možno učinkovitost ter sredstev, bomo upoštevali tudi mnenje vzgojnoizobraževalnih zavodov, krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in drugih organizacij, pri obravnavi prijav kandidatov iz družin samohranilk in prijav poročenih študentov pa bomo zahtevali tudi mnenje organov socialnega skrbstva. Pri presoji dohodkov oziroma materialnega položaja prijavljenih kandidatov bomo upoštevali vse dohodke družine v preteklem letu.
10.	člen
Življenjske stroške bomo ugotavljali vsako leto na novo. Pri tem bomo upoštevali ugotovitve pristojnih organov in institucij. Pri določanju višine teh stroškov pa bomo upoštevali stroške:
—	stanovanja in prehrane,
—	obleke in obutve,
—	šolskih potrebščin,
—	kulture in rekreacije,
—	prevoza.
Štipendije iz združenih sredstev bomo usklajevali z višino življenjskih stroškov vsako leto na novo.
11 člen
Iz združenih sredstev bomo štipendirali le učence in študente, ki delež njihovih staršev ne presega življenjskih stroškov iz prejšnjega člena.
Iz združenih sredstev bomo štipendirali učence in študente toliko časa, dokler se ne bodo ti štipendisti vključili v štipendijsko razmerje in prevzeli obveznosti, •začeli delati po končanem šolanju v združenem delu štipenditorja. Dotlej bomo vse štipendiste iz združenih sredstev vezali pogodbeno na vključitev v združeno delo na območju občine.
Zato, da bi omogočali izenačenje materialne možnosti za šolanje mladini tudi potem, ko se povezuje z združenim delom v smislu prejšnjega odstavka, bomo zagotovili učencem in študentom, da bodo lahko uveljavljali v občini pravico do razlike iz združenih sredstev med najnižjima štipendijama iz 14. člena tega sporazuma (350 oziroma 450 točk) in izračunano višino štipendije, ki bi jim pripadala Iz združenih sredstev po kriterijih tega sporazuma.
12.	člen
Zato. da bodo združena sredstva res namenjena tistim, ki bi se brez štipendije ne mogli šolati, bomo štipendijo iz združenih sredstev odvzeli ali odklonih učencem in študentom, ki se na razpise štipendije v strokah, za katere se izobražujejo, ne bodo prijavil* ali bodo tako štipendijo odklonili.
«
13.	člen
Sporazumemo se, da z združenimi sredstvi v občini gospodari skupna komisija, ki jo bomo oblikovali na enak način kot zbor združenega dela Skupščine občine Logatec.
Naloge, dolžnosti, pristojnosti in pravice skupnih komisij urejamo s pravili, ki so sestavni del tega sporazuma.
Stipendije organizacij združenega dela in iz skladov pri samoupravnih interesnih skupnostih
14.	člen
V skladu s kadrovskimi potrebami, ki smo jih opredelili v razvojnih načrtih in v skladu s planom izobraževanja in štipendiranja kadrov bomo štipendirali učence in študente, tako da bodo za dosežene uspehe v šoli nagrajevani in za hiter in učinkovit študij Posebej nagrajeni. V ta namen sprejemamo enotno lestvico točkovnih vrednosti teh štipendij, ki je takale:
za učence srednjih šol	
z zadostnim uspehom	350 točk
z dobrim uspehom	400 točk
s prav dobrim uspehom	400 točk
z odličnim uspehom	500 točk
za študente višjih in visokošolskih zavodov s pov-	
prečno oceno	
1	6,0—6,5 oz. 2,0—2,4	450 točk
6,6—7,2 oz. 2,5—2,9	500 točk
7,3—7,9 oz. 3,0—3,4	570 točk
8,0—8,6 oz. 3,5—3,9	650 točk
8,7—9,3 oz. 4,0—4,4	750 točk
9,4—10 oz. 4,5—5	850 točk
Štipenditorji v občini lahko povečajo štipendije iz Prejšnjega odstavka do 20o točk.
Študentom, ki opravijo vse obveznosti iz prejš-njega šolskega leta do decembra naslednjega šolskega leta, se štipendija poviša za 100 točk, če pa opravijo te obveznosti do septembra istega šolskega leta, pa za 250 točk. Upoštevali bomo študijski uspeh vseh let Studija.
Vrednost točke iz prvega odstavka tega člena bo-ttto določali vsako leto na novo z upoštevanjem gibanja osebnih dohodkov v SR Sloveniji in tako usklajali družbenoekonomski položaj mladine v šolah s položajem delavcev in drugih delovnih ljudi.
15.	člen
Delavci na področju družbene dejavnosti bomo štipendirali kadre za te dejavnosti po prejšnjem odstavku s tem, da bomo ta sredstva združevali v skladih Pr* samoupravnih interesnih' skupnostih. Ce posameznih učencev in študentov, ki so se odločili za šolanje V Poklicih na področju družbenih dejavnosti ne bomo ntogli vključiti v štipendiranje za konkretne potrebe organizacij združenega dela v teh dejavnostih, jih bo-0 iz skladov pri samoupravnih interesnih skupnostih Pendlrali za območje občine, kot to velja za štlpen-ranje iz združenih sredstev po kriterijih tega sporazuma.
16.	člen
Zavezujemo se. da razen štipendij po kriterijih te-8 sporazuma ne bomo urejali drugih oblik materi-
alne pomoči ali nagrajevanja učencev in študentov v času šolanja.
Razpisi in štipendijska razmerja
17.	člen
Štipendiranje bomo objavljali z javnimi razpisi in navedli vse pogojej ki so pomembni za štipendijsko razmerje in kasnejše delo štipendistov ter tako omogočali, da se bodo učenci in študenti prosto odločali pri izbiri poklica in dela.
Za prijavo na razpise bomo zahtevali obrazec DZS -1,65 »Prošnja za štipendijo« kandidati pa bodo morali priložiti tudi vsa dokazila o materialnem položaju in učnem uspehu.
18.	člen
Stipendirali bomo za čas šolanja ali študija na posameznih vzgojnoizobraževalnih zavodih v skladu z določili zakonov o trajanju šolanja ali študija in statuti vzgojnoizobraževalnih zavodov.
19.	člen
Štipendijska razmerja bomo urejali s pogodbami.
V	pogodbah o štipendiranju bomo uredili zlasti naslednje medsebojne obveznosti in pravice:
—	obveznosti štipendista do šolanja ali študija,
—	obveznosti štipendista do štipenditorja (delovna praksa, naloge s področja bodočega dela štipendista),
—	določila o višini štipendije in čas, ko mora štipendist šolanje končati in začeti delati v združenem delu štipenditorja,
—	obveznosti povrnitve štipendije, če štipendist ne izpolni pogodbenih obveznosti, razen v, primerih, ko je vzrok neizpolnitve daljša bolezen, ali trajna nezmožnost za šolanje in delo,
—	druga določila, ki naj prispevajo k hitremu in kvalitetnemu šolanju oziroma izhajajo iz tega sporazuma in splošnih aktov, s katerimi urejamo štipendiranje.
Vzorec pogodb o štipendiranju je priloga k temu sporazumu. Sporazumemo se, da so štipendisti prosti pogodbenih obveznosti, če jim v 30 dneh po njegovem pismenem obvestilu, da je šolanje v skladu s pogodbo o štipendiranju končal, ne bomo določili roka za začetek dela — pripravrtištva. Ta rok ne sme biti daljši od 15 dni.
20.	člen
V	pogodbah o štipendiranju iz združenih sredstev bomo uredili smiselno enake medsebojne obveznosti in pravice, kot v pogodbah iz prejšnjega člena.
Štipendisti iz združenih sredstev v občini s pogodbo prevzamejo obveznost, da se bodo po končanem šolanju vključili v združeno delo na območju občine, vendar bo ta obveznost prenehala, ko se bodo ti štipendisti povezali v skladu z določili 11. člena drugega' odstavka tega sporazuma.
21.	člen
Za štipendiranje iz skladov pri samoupravnih interesnih skupnostih bomo uporabljali smiselno enaka določila, kot v 17. in 18. členu tega sporazuma.
Javnost in evidenca podatkov
22.	člen
Zavezujemo se, da bomo posredovali kadrovski službi občine naslednje podatke:
—	splošqe akte, s katerimi urejamo štipendiranje,
—	razpise štipendij,
—	pregled razpoložljivih štipendij za posamezno šolsko leto, ki naj bo objavljen vsako leto najkasneje do 30. aprila,
—	rezultate razpisov in pregled, neizpolnjenih potreb,
—	druge podatke, ki se nanašajo na štipendiranje in so v skupnem Interesu (zlasti podatke za statistična raziskovanja).
Vsi podatki v zvezi s štipendiranjem so javni in vselej na razpolago organom delavskega nadzora in-organom upravljanja.
Sankcije
23.	člen
Zavezujemo se, da drug drugemu ne bomo prevzemali štipendistov, razen če se bomo dogovorili za sporazumen prenos. Spoštovali bomo svobodno odločanje mladih pri povezovanju s štipenditorji in pri odločanju za delo.
24.	člen
Ce bi kdorkoli od udeležencev sporazumevanja ali podpisnic tega sporazuma kršil njegova določila, bomo uveljavljali posebno moralno In materialno odgovornost.
V ta namen bo v občini delovalo stalno razsodišče.
Razsodišče bo za kršitve tega sporazuma izrekalo javni opomin in druge sankcije iz družbenih dogovorov o kadrovski politiki. Za hujše kršitve samoupravnega sporazuma bo razsodišče izrekalo tudi materialne sankcije, tdko da bo podpisnica, ki je sporazum kršila, morala prispevati iz sredstev skupne porabe v združena sredstva v občini do 50.000 dinarjev, odgovorna oseba pa iz svojega osebnega dohodka do 5.000 dinarjev.
Pobudo za ugotavljanje kršitve sporazuma ima vsak udeleženec sporazuma in podpisniki družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v občini.
Odločitve razsodišča bomo sprejeli kot dokončne in jih bomo izvršili v rokih, ki jih bo določilo razsodišče.
Delo razsodišča bomo uredili s pravili, ki jih bomo sprejeli na prvi seji skupne komisije podpisnic tega sporazuma na ravni občine.
III.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
25.	člen
Vrednost točke iz 11. člena tega sporazuma znaša v tem letu 1 dinar.
Mesečni življenjski stroški učencev in študentov znašajo 900 oziroma 1.200 dinarjev in so za 200 dinarjev nižji za tiste, ki se vozijo na relacijah do 20 kilometrov oziroma 300 dinarjev nižji za tiste, ki se šolajo v kraju kjer imajo tudi stanovanj5.
26.	člen
Za občane, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost in
pristopijo k temu sporazumu, se smiselno uporabljajo določila tega sporazuma, ki urejajo štipendiranje organizacij združenega dela.
Štipenditorji iz prejšnjega odstavka, ki se jim ugotavlja dohodek iz teh dejavnosti, združujejo sredstva v smislu 7. člena tega sporazuma.
27.	člen
Določila tega sporazuma veljajo tudi za učence v gospodarstvu s tem, da se določanje višine nagrade v času šolanja (teoretični pouk) uporablja merila in kriterije, ki veljajo za določanje višine štipendije vključno s pravicami iz solidarnostnih 0,5 °/o sredstev, v času dela pa veljajo določila sindikalne liste.
28.	člen
Sporazumemo se, da vodi evidenco podpisnic tega sporazuma skupščine občine, v kateri imajo naše temeljne organizacije združenega dela, samoupravne temeljne interesne skupnosti svoj sedež in jo obenem pooblaščamo za sklic prve seje podpisnic tega sporazuma.
29.	člen
Izvajanje tega sporazuma spremlja skupna komisija.
Za tolmačenje tega sporazuma je prav tako pristojna skupna komisija v občini.
30.	člen
Svoje samoupravne akte. s katerimi urejamo štipendiranje, bomo uskladili s tem sporazumom v 30 dneh po njegovem sprejemu.
31.	člen
Ta sporazum , se lahko spremeni po postopku, k' velja za njegov sprejem. Pobudo za spremembo sporazuma da skupna komisija v občini, kakor tudi vsaka podpisnica tega sporazuma.
32.	člen
Ta sporazum je v občini sklenjen, ko ga sprejmejo vsi delavski sveti TOZD ter drugi ustrezni organi samoupravnih temeljnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij ter skupščina občine. Delavci in drugi delovni ljudje, ki bodo s sporazumom pristopili po njegovi sklenitvi, sprejmejo obveznosti in pravice iz tega sporazuma z dnem sklenitve.
Dan, ko je sporazum sklenjen, objavi iniciativni odbor za spremljanje izvajanja samoupravnega sporazuma o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v občini. Ta sporazum se objavi v Uradnem listu SRS.'
Podpisniki sporazuma: Komunalno stanovanjsko podjetje Logatec, Kombinat lesne industrije Logatec Konfekcija Logatec, Valkarton Logatec, Gozdno gospodarstvo Ljubljana — TOZD Gozdarstvo Logatec Mercator Logatec Kmetijska zadruga Logatec, SAP Ljubljana — TOZD Krpan Logatec, Osnovna šola Dol Logatec. Osnovna šola Gor. Logatec, Vzgojni zavod Gor. Logatec, Vzgojno varstveni zavod Dol. Logatec Skupščina občine Logatec, Uprava Skupščine občine Logatec, Notranjski zdravstveni dom Vrhnika, Občinska konferenca SZDL Logatec, Občinska konferenca ZKS Logatec. Občinski svet Zveze sindikatov Logatec. Občinska konferenca ZMS Logatec. Temeljna izobraževalna skupnost Logatec, Temeljna kulturna skup'
nost Logatec, Temeljna telesnokulturna skupnost Logatec, Temeljna skupnost otroškega varstva Logatec, Zavod za zaposlovanje Ljubljana — Enota Logatec, TOZD — PTT Vrhnika.
Logatec, dne 16. septembra 1974.
1000.
Skupščina komunalne skupnosti za zaposlovanje Maribor je na podlagi 2. odstavka 59. člena zakona o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 18-174A4) sprejela
SKLEP
o znižanju stopnje prispevka za financiranje dejavnosti skupnosti za zaposlovanje v letu 1974
1
Delavci, temeljne organizacije združenega dela, druge organizacije, delovne skupnosti, občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ter drugi delovni ljudje in občani, ki so v skladu z zakonom zavezanci za plačevanje prispevkov za financiranje samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Maribor, plačujejo prispevek skupnosti za zaposlovanje Maribor od
1.	novembra 1974 dalje po stopnji 0,17%.
2
Z dnem ko se začne uporabljati ta sklep neha veljati prva alinea prvega odstavka. 4. člena samoupravnega sporazuma o programu skupnosti za zaposlovanje Maribor za leto 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev.
St. 010/9-1
Maribor, dne 28. oktobra 1974.
Skupščina komunalne skupnosti za zaposlovanje Maribor
Predsednik Andrej Kajdiž 1. r.
1001.
Na podlagi 17. člena družbenega dogovora o programiranju nalog in oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo za leto 1974 v občini Ribnica (Uradni list SRS, št. 24 z dne 20. VI 1974) je koordinacijski odbor za družbeno dogovarjanje in samoupravno spo-, razufnevanje ter Izvršni svet na svoji seji dne 22. oktobra 1974 sprejel
SKLEP
0 Spremembi prispevnih stopenj udeležencev samoupravnih sporazumov za november in december 1974 z območja občine Ribnica
Delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih in krajevnih skupnostih ter občani, ki z osebnim delom z 'ustnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, organizirani v ustreznih asociaci-
jah oz. v krajevnih skupnostih zagotavljajo sredstva za izvršitev programov samoupravnih interesnih skupnosti od 1. XI. do vključno 31. XII. 1974 po naslednjih prispevnih stopnjah iz bruto osebnega dohodka:
1.	za republiški program ■ otroškega varstva za leto 1974 po stopnji 2,43%;
2.	za program Temeljne izobraževalne skupnosti Ribnica za leto 1974 po stopnji 4,00%;
3.	za program Temeljne kulturne skupnosti Ribnica za leto 1974 po stopnji 0,20%.
Za vse druge samoupravne interesne skupnosti ostanejo prispevne stopnje nespremenjene.
St. 400-4-73-05
Ribnica, dne 22. oktobra 1974.
Predsednik
koordinacijskega odbora in Izvršnega sveta Skupščine občine Ribnica Rudi Brinšek 1. -r.
Na podlagi 2. in 36. člena družbenega dogovora o osnovah programiranja, nalog in o oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo v letu 1974 sta Izvršni svet Skupščine občine Tolmin in Odbor za spremljanje in izvajanje družbenega dogovora sprejela na seji dne 16. in 17. oktobra 1974
SKLEP
o vjšini stopenj prispevkov in davka iz osebnega dohodka ter stopenj prispevkov iz dohodka, ki veljajo od 1. novembra 1974 do vključno 31. decembra 1974
1
Stopnje prispevkov in davka iz osebnega dohodka ter stopnje prispevkov iz dohodka, ki veljajo od 1.
11.	1974 do vključno 31. 12. 1974 so naslednje:	i
I.	Prispevki iz osebnega dohodka:
— Republiška skupnost otroškega varstva	2,55
— Temeljna skupnost otroškega varstva	0
— Temeljna izobraževalna skupnost	4,70
— Temeljna kulturna skupnost	0
— Republiška kulturna skupnost	0,16
— Temeljna telesno kulturna skupnost	0,17
— Skupnost zdravstvenega varstva	7,77
— Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja	11,48
— Občinski davek	iz	osebnega	dohodka	0,20
Skupaj	27,03
II.	Prispevki iz dohodka TOZD:
— Republiška	izobraževalna	skupnost	8,14
(osnova korigirana davčna osnova)
— Skupnost za zaposlovanje	0,17
(osnova bruto osebni dohodki)
— Raziskovalna skupnost	1,80
(osnova korigirana davčna osnova)
— Skupnost zdravstvenega varstva	2,63
(osnova bruto osebni dohodek)
— Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja:
a)	za nesreče pri delu (osnova bruto osebni
dohodek)	0,80
b)	za tekočo letno valorizacijo pokojnin 0,35; 1,35
(osnova poslovni sklad)
2
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. novembra 1974 dalje, velja pa do 31. decembra 1974.
St. 400-01/74-2/2-JK/ua Tolmin, dne 25. oktobra 1974.
Skupščina občine Tolmin Odbor za spremljanje in izvajanje družbenega dogovora o splošni in skupni porabi v letu 1974 Predsednik
Zvonko Uršič, dipl. prav. 1. r.
SPLOSNI AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN ZAVAROVANJA
SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN ZAVAROVANJA CELJE
/	1003. •
Na podlagi 105. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/70 in 51/71) 10. člena sklepa o združitvi skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje in skupnosti zdravstvenega zavarovanja Celje (Uradni list SRS, št. 53/72), 1. člena zakona o podaljšanju rokov, stopenj in osnov davkov za leto 1974 (Uradni list SRS, št. 45/73 in 13/74). skladno z določili republiškega družbenega dogovora o osnovah programiranja nalog in o oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo v letu 1974 in regionalnega samoupravnega sporazuma o uresničevanju programa in o osnovah za financiranje zdravstvenega varstva in zavarovanja v letu 1974 je Skupščina skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Celje na seji dne -29 oktobra 1974 sprejela
SKLEP
o spremembi finančnega načrta skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Celje za leto 1974
1. člen
V sklepu o finančnem načrtu skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Celje za leto 1974 (Ur. list SRS. št. 1/74 in 25/74) se besedilo 2. člena črta in nadomesti z besedilom:
Finančni načrt skupnosti za zdravstveno varstvo
in zavarovanje izkazuje:	din
Skupnih dohodkov	437,621.000
— izločitev za obvezno rezervo	10,328.000
— izločitev za razvoj zdravstvene službe (redne investicije)	6,232.000
— izločitev za nove najnujnejše investicije v regiji	15,167.000
— izločitev za prevzete nove obveznosti od republike	15,114.000
Čistih dohodkov	390,780.000
Skupnih izdatkov	391,616.000
2.	člen
5.	člen sklepa o finančnem načrtu se črta in nadomesti z naslednjim besedilom:
Od skupnih izdatkov odpade na:
zdravstveno varstvo
—	po sporazumih
-r zdravila in injekcije
—	ostale izdatke za zdravstveno varstvo
Skupaj varstvo
denarna nadomestila in druge denarne dajatve
ostale izdatke in povračila, ki jih določa zakon, statut in sporazumi
2. člen
Ta sklep velja naslednji dan po objavi v nem listu SRS. uporablja pa se za leto 1974.
St. 022-9/73-24-S/10
Celje, dne 29. oktobra 1974.
Skupščina skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Celje
Predsednik Franc Ban 1. r.
1004.
Na podlagi 68 člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/70) in 175. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje, drugega odstavka 10. člena sklepa o merilih za razvrščanje v zavarovalne razrede — osnove za plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje za osebe, ki opravljajo samostojne poklicne dejavnosti (Uradni list SRS-št. 42/73) je sprejela Skupščina skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Celje na seji dne 29. oktobra 1974
din
270.805.000
43.320.000
8.620.000
322.745.000
53.270.000
15.601.000
SKLEP
o ugotovitvi valorizacijskega količnika za preračunavanje zavarovalnih osnov določenih kategorij zavarovancev na raven osebnih dohodkov 1973
1. člen
Ugotovi se. da so se povečali osebni dohodki delavcev v družbenem in zasebnem sektorju na območju
skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje v letu 1973 v primerjavi z letom 1972 za 14,6 %>.
2.	člen
Zavarovalne osnove, določene s sklepom o merilih za razvrščanje v zavarovalne razrede, osnove za plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje za osebe, ki opravljajo samostojne poklicne dejavnosti (Uradni list SRS, št. 46/70), se valorizirajo s količnikom 114,6.
3.	člen
Skupnost zdravstvenega varstva in zavarovanja Celje uradno preračuna osnove po valorizacijskem količniku iz prejšnje točke s tem, da zaokroži osnove na zneske brez par.
4.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. oktobra 1974 dalje.
St. 022-11/74-2/4-S/23
Celje, dne 29. oktobra 1974.
Skupščina skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Celje
Predsednik
Franc Ban L r.
.	1005.
Na podlagi 47. in 117. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/70 m 51/71) 125. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje (Uradni list SRS, št. 43/70) in v zvezi s 4. členom samoupravnega sporazuma o oblikovanju samoupravne interesne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Celje in o opravljanju neodložljivih nalog v zvezi z izvajanjem zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 45/73) je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Celje na seji dne 29. oktobra 1974
SKLEP
o povišanju nadomestila osebnega dohodka zaradi podražitve živil
I
Zavarovancem delavcem, ki so začasno zadržani od dela po predpisih o zdravstvenem zavarovanju in Prejemajo nadomestilo osebnega dohodka v breme skupnosti, se od 1. avgusta 1974 zviša pripadajoče nadomestilo osebnega dohodka zaradi podražitve živil po
naslednji lestvici:
se zviša
če znaša pripadajoče	nadomestila
nadomestilo mesečno	mesečno
za din
dp	1.500 din	120
od	1.501—2.000	din	90
od	2.001—2.500	din	60
od	2.501—3.000	din	30
Če se nadomestilo izplača za manj dni kot polni mesec, se zgornji zneski zvišanja preračunajo na dan
oziroma na uro, pri čemer se upošteva 26 delovnih dni oziroma 182 delovnih ur v mesecu.
II
Ta sklep velja osmi dan po objavi v Ufadn^jjn listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta 1974 dalje.
St. 022-1/74
Celje, dne 29. oktobra 1974.
Skupščina skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Celje
Predsednik Franc Ban 1. r.
SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN ZAVAROVANJA KOPER
1006.
Na podlagi 143., 144. in 146. člena statuta Skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Koper (Uradni list SRS, št. 43-70, 51-71, 43-72 in 26-73), IV. in VIL točke samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti (Uradni list SRS, št. 45-73), ob upoštevanju resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije — razdelek IV. naloge na področju stabilizacije, točka 3. (Uradni list SRS, št. 45-374/73) in v zvezi z družbenim dogovorom o osnovah programiranja nalog in o oblikovanju sredstev za splošno in skupno porabo v letu 1974 (Uradni list SRS, št. 16-134/74) ter samoupravnega, sporazuma o uresničevanju programskih palog o združevanju sredstev za financiranje zdravstvenega varstva in zavarovanja v letu 1974 je skupščina Skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper na skupni seji obeh zborov dne 30. oktobra 1974 sprejela
SKLEP
o znižanju prispevne stopnje za zdravstveno varstvo in zavarovanje
1
Stopnja prispevka za zdravstveno varstvo irf zavarovanje iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in drugih delovnih organizacij ter zasebnikov na osnovo bruto osebnih dohodkov, ki je znašala 1,48 "/e (Uradni list SRS, št. 17-496/74), se za čas od 1. novembra do 31. decembra 1974 zniža na 0,69 a/o,
2
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se za čas od 1. novembra do 31. decembra 1974.
Št. 420-26/74-5
Koper, dne 30. oktobra 1974.
Skupščina Skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper
Predsednik
dr. Vida Vadnov L r.
SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA IN VARSTVA KRANJ
1007.
Na podlagi 8. točke samoupravnega sporazuma o ustanovitvi začasne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva (Uradni list SRS, št. 45/73) in 131. čl. statuta Skupnosti zdravstvenega zavarovanja Kranj (Uradni list SRS, št. 45/70) je Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva na svoji seji.dne 21. oktobra 1974 sprejela
ZAČASNI SKLEP
o višini prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev za nesrečo pri delu in obolenje za poklicno boleznijo
1
Stopnja prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev za nesrečo pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo Se do kdttCa leta 1974 zniža in se prispevek plačuje v ćaSU 6d 1. novembra 1974 dd 31. decembra 1974 po stopnji 0,60% od kosmatih osebnih dohodkov oziroma po preračunani stopnji na čiste osebne dohodke.
2
Prispevek se obračunava in plačuje od istih osnov, Od katerih se plačuje prispevek za zdravstveno zavarovanje. Zavezanci prispevka plačujejo prispevek iz 1. točke tega sklepa iz svojega dohodka oziroma iz lastnih sredstev.
3
Od 1. L 1975 dalje velja in se uporablja sklep, ki je bil sprejet dne 14. VI. 1974 pod št. 02'7/74-02/4 in je bil objavljen v Uradnem listu SRS, Št. 25/74.
4
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. novembra 1974.
St. 02-13/74-02/4
Kranj, dne 21. oktobra 1974.
Skupščina
začasne Skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Kranj
•	Predsednik
Niko Sedej 1. r.
SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA IN ZDRAVSTVENEGA VARSTVA NOVA GORICA
1008.
Na podlagi 36. člena družbenega dogovora o osnovah programiranja nalog in o oblikovanju sredstev za »kupno in splošno porabo v letu 1974 (Uradni list SRS, št. 16/74) in, družbenih dogovorov občinskih skupščin Ajdovščina. Nova Gorica in Tolmin, 7. člena samoupravnega sporazuma skupnosti zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva Nova Gorica o uresni-čevaju programa in o osnovah za financiranje zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva v letu 1974 (Uradni list SRS št. 21/74). 68. in 69. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in c obveznih oblikah zdravstvenega varstva fUradni list SRS. št. 26/70 in 51/71) in 4. člena samoupravnega sporazuma o usta-
novitvi začasne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva Nova Gorica (Uradni list SRS, št. 45/73) je Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva Nova Gorica na svojem 6. rednem zasedanju dne 30. oktobra 1974 sprejela
SKLEP
o spremembi stopnje prispevka za zdravstveno zavarovanje in obvezne oblike zdravstvenega varstva ter za zdravstveno zavarovanje za nesrečo pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo
1
Stopnja prispevka za zdravstveno zavarovanje in za obvezne oblike zdravstvenega varstva, ki znaša pd 1. točki razglasa stopenj prispevka za zdravstveno zavarovanje in obvezne oblike zdravstvenega varstva ter za zdravstveno zavarovanje za nesreče pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo (Uradni list SRS, št. 21/ 74) 8,27% od bruto osebnih dohodkov, se za razdobje od 1. novembra 1974 do 31. decembra 1974 zniža na 7,77 %.
2
Stopnje prispevka za zdravstveno zavarovanje in za obvezne oblike'zdravstvenega varstva v Višini 8,27% od bruto osebnih dohodkov se bo ponovno začela obračunavati od 1. I. 1975 dalje, če do takrat ne bo samoupravno dogovorjena drugačna stopnja prispevka za zdravstveno zavarovanje in zdravstveno varstvo.
3
Ta sklep se, objavi v Uradnem listu SRS.
St. 06-107/74
Nova Gorica, dne 30. oktobra 1974.
Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva Nova Gorica
Predsednik
dr. Edmond Kovačič 1. r.
1009.
Na podlagi 178. člena statuta Skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Nova Gorica (Uradni Ust SRS, št. 46/70), statutarnega sklepa (Uradni list SRS, št.' 55/72) in 8. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi začasne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva Nova Gorica (Uradni list SRS, št. 45/73) je Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva Nova Gorica na svojem 6. rednem zasedanju dne 30. oktobra 1974 sprejela
ZAČASNI SKLEP
o zvečanju nadomestila osebnega dohodka v primeru začasne zadržanosti od dela, ko bremeni skupnost in »a čas, ko bremeni zasebnega delodajalca
1. člen
Zavarovancem ki prejemajo nadomestilo osebnega dohodka v primeru začasne zadržanosti od dela, razen zavarovancem iz 4. in 5. točke 42. člena statuta, ko bremeni skupnost in za čas ko bremeni zasebnega delodajalca, se od 1. Vlil. 1974 dalje poleg nadomestila izplačuje še zvečano nadomestilo zaradi podražitve živil.
Zvečano nadomestilo se izplačuje zavarovancem, ki prejemajo nadomestilo v mesečnem znesku do 3.000 din diferencirano po naslednji lestvici:
Višina nadomestila	dinarjev	Višina povišanja dinarjev	
mesečno	dnevno	mesečno	dnevno
do 1.500	57,6923	120	4,6154
od 1501 do 2000	76,9231	90	3,4615
od 2001 do 2500	96,1538	60	2,3077
Od 2501 do 3000	115,3846	30	1,1538
	2. člen		
Ta začasni sklep velja do sprejema novih samoupravnih aktov interesne skupnosti in se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 96-108/74
Nova Gorica, dne 30. oktobra 1974.
Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva Nova Gorica
Predsednik
dr. Edmond Kovačič 1. r,
1010.
Na podlagi 40. in 168. člena statuta Skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Nova Gorica (Uradni list SRS, št. 46/70), statutarnega sklepa (Uradni list SRS, št. 55/73) in drugega odstavka 8. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi začasne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva Nova Gorica (Uradni list SRS. št. 45/73) je Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva Nova Gorica na svojem 6, rednem zasedanju dne 30. oktobra 1974 sprejela
SKLEP
0 prispevku k etroškom za neobvezno cepljenje proti influenci-gripi za zavarovane osebe
I
Za zavarovane osebe, ki se bodo neobvezno cepile Proti influenci-gripi v obdobju jesen-zlma 1974/75 prispeva skupnost zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva k stroškom za 2-kratno oziroma 3-kratno zaključeno cepljenje za vsako zavarovano osebo 7 dinarjev.
II	,
Cepljenje opravi v navedenem obdobju Zdravstve-bi dom Nova Gorica, prispevek k stroškom za cep-Ijenje pa se nakaže OZD, TOZD in drugim delovnim skupnostim na podlagi obračuna za vsako zaključeno cepljenje in na podlagi seznama cepljenih zavarovancev, ki se ga dostavi skupnosti po zaključenem cepljenju.
III
Ta sklep začne veljati takoj po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 06-108/74
Nova Gorica, dne 30. oktobra 1974.
Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva Nova Gorica
Predsednik
dr. Edmond Kovačič 1. r.
1011.
Na podlagi 4. odstavka 32. člena in 168. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Nova Gorica (Uradni list SRS, št. 46/70), statutarnega sklepa (Uradni list SRS, št. 55/72) in drugega odstavka 8. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi začasne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in zdravr stvenega varstva Nova Gorica (Uradni list SRS, št. 45/ 73) je Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva Nova Gorica, na svojem
6.	rednem zasedanju dne 30. oktobra 1974 sprejela
PRAVILNIK
o dopolnitvah pravilnika o vrstah, indikacijah, standardih za material in o rokih trajanja *a protetična in ortotična sredstva in sanitarne priprave
1. člen
Na.koncu drugega odstavka 7. člena pravilnika o vrstah, indikacijah, standardih za material in o rokih trajanja za protetična in ortotična sredstva in sanitarne priprave (Uradni list SRS, št. 46/70) se doda nov odstavek, ki se glasi:
»Terapevtski specialni sobni tip vozička dobijo samo otroci, ki bolehajo za možgansko paralizo.-*
2. člen
Za 7. členom se doda 7.a člen, ki se glasi:
"7,a člen
Na predlog strokovnega kolegija zdravnikov-orto-pedov dobi zavarovana oseba poleg Invalidskega vozička v uporabo še mehanično dvigalno napravo, če ji j^ ta nujno potrebna zaradi nepokretnosti in telesne teže.
Za mehanično dvigalno napravo zavarovana "oseba prispeva enak odstotek, kot za invalidski voziček.«
3.	člen
Za 7. točko 12. člena se doda 7,a točka, ki se glasi:
"■7.a — mehanična dvigalna naprava 10 let.«
4.	člen
Ta pravilnik o dopolnitvah pravilnika o vrstah, Indikacijah, standardih za material in o rqkih trajanja za protetična in ortotična sredstva in sanitarne priprave začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 06-109/74
Nova Gorica, dne 30. oktobra 1974.
Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja
t in zdravstvenega varstva Nova Gorica
Predsednik
dr. Edmond Kovačič 1. r.
VSEBINA
Stran
408.	Odlok o pomilostitvi obsojenih oseb	1903
409.	Sklep o povečanju stopnje, po kateri se odstopa federaciji del dohodkov od obdavčenja proizvodov
v prometu	1903
PREDPISI OBČINSKIH SKUPSCIN
967- Posebni družbeni dogovor o viSinl splošne porabe
V občinah v letu 1974	1904
968. Odlok o Izvršnem svetu Skupščine mesta Ljubljane 1907
968. Odlok o ustanovitvi, sestavi in nalogah občasnih komisij vseh zborov Skupščine mesta Ljubljane	1911
970.	Odlok o določitvi in spremembi imen ulic, cest in
trgov na območju Ljubljane	1912
971.	Sklep o imenovanju vršilca dolžnosti direktorja zavoda Pionirski dom v Ljubljani	1913
972.	Sklep e soglasju k razrešitvi namestnika Občinskega javnega tožilca v Ljubljani	1913
973- Sklep o soglasju k razrešitvi namestnika Občinskega javnega tožilca v Ljubljani	1913
Stran
990.	Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi občinskega sklada za borce NOV (Ljubljana Šiška) 1920
991.	Odlok o pripravah občine Šmarje pri Jelšah na obrambo	1920
992.	Odlok o izgradnji lokalne ceste Prelasko—Buče—
Ključice—Kozje (Šmarje pri Jelšah)	1921
SPLOŠNI AKTI SAMOUPRAVNIH, INTERESNIH IN DRUGIH SKUPNOSTI
993.	Sklep o določitvi prispevne stopnje za otroško varstvo za november in	december 1974 (Cerknica)	1922
994.	Sklep o znižanju prispevne stopnje za izvedbo pro-
grama Temeljne izobraževalne skupnosti Kočevje v letu 1974	.	1922
995.	Sklep o znižanju prispevne stopnje za izvedbo programa otroškega varstva v občini Kočevje v letu 1974 J922
996.	Sklep o znižanju prispevne stopnje za izvedbo programa Temeljne kulturne skupnosti občine Kočevje
za leto 1974	1922
997.	Sklep o znižanju prispevne stopnje za izvedbo programa Temeljne telesnokulturne skupnosti Kočevje
v letu 1974	1923
974.	Sklep o imenovanju ravnatelja Šolskega zdravstvenega centra v Ljubljani	1913
975.	Sklep o razrešitvi sodnika Občinskega sodišča I
Ljubljana	1913
976.	Sklep e soglasju k ustanovitvi Sole za specializirane
gesnnske delavce pri Gostinskem šolskem centru Ljubljana, Poljanska 28 a	1914
977.	Sklep o imenovanju predstavnikov družbene skup-
nosti v delavske svete temeljnih organizacij združenega dela »zdravstvenega doma Ljubljana«*	1914
978.	Sklep o imenovanju predstavnika družbene skup-
nosti v skupščino Zdravstvenega dom|a Ljubljana 1914
979.	Sklep o imenovanju predstavnika družbene skupnosti v svet Zavoda za transfuzijo krvi v Ljubljani 1914
980.	Sklep o imenovanju predstavnika družbene skupnosti v svet Zavoda za zdravstveno varstvo SRS 1915
981.	Sklep o imenovanju predstavnika družbene skupnosti v svet gimnazije Poljane	1915
982.	Sklep o imenovanju predstavnika družbene skupnosti v svet VII. gimnazije Vič-Rudnik	1915
998.	Sklep o spremembi samoupravnega sporazuma o
programu skupnosti za zaposlovanje Ljubljana za leto 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev	1923
999.	Samoupravni sporazum o štipendiranju učencev in-
študentov v	občini Logatec	1923
1000.	Sklep o znižanju stopnje prispevka za financiranje
dejavnosti skupnosti za zaposlovanje v letu 1974 (Maribor)	1927
1001.	Sklep o spremembi prispevnih stopenj udeležencev samoupravnih sporazumov za november in december
1974 z območja občine	Ribnica	1927
1002.	Sklep o višini stopenj prispevkov in davka iz oseb-
nega dohodka ter stopenj prispevkov iz dohodka, ki veljajo od 1. novembra 1974 do vključno 31. decembra 1974	(Tolmin)	1927
SFLOSNI AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN ZAVAROVANJA
1003.	Sklep o spremembi finančnega načrta skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Celje za leto 1974	1928
983. Sklep o imenovanju predstavnikov družbene skupnosti v samoupravne organe Kliničnega centra v Ljubljani	1915
1004.	Sklep o ugotovitvi valorizacijskega količnika za preračunavanje zavarovalnih osnov določenih kategorij zavarovancev na raven osebnih dohodkov 1973 (Celje) 1928
984.	Sklep o imenovanju predstavnika družbene skup-
nosti v centralni delavski svet Centralne lekarne v Ljubljani	1915
985.	Sklep o javni razgrnitvi predloga urbanistične dokumentacije, ki ponazarja lokacijo poteka trase kanalizacijskega zbiralnika Brod—Medvode, ter predstavlja spremembo oziroma dopolnitev generalnega plana (urbanističnega programa in urbanističnega
načrta) mesta Ljubljane in urbanističnega načrta Medvod	1916
988. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Ljubljana	Šiška za leto 1974	1916
‘987. Odlok o prenosu sredstev, pravic In obveznosti občinske skupščine Ljubljana Slčka za investicije v gospodarstvu na temeljne organizacije združenega dela	1917
988. Odlok o ustanovitvi sklada za štipendiranje učencev in študentov Iz združenih sredstev temeljnih in drugih organizacij ter skupnosti na območju občine Ljmbljana Šiška	1918
489. Odlok o družbeni skrbi za borce in vojaške invalide NOV, njihove družinske člane, borce za severno mejo v letih 1918/19 ter slovenske dobrovoljce Iz vojn 1912/18 (Ljubljana	Šiška)	1919
1005.	Sklep o povišanju nadomestila osebnega dohodka zaradi podražitve živil (Celje)	1929
1006.	Sklep o znižanju prispevne stopnje za zdravstveno
varstvo in zavarovanje (Koper)	1929
1007.	Začasni sklep o višini prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev za nesrečo pri delu in obolenje
za poklicno boleznijo (Kranj)	1930
1008.	Sklep o spremembi stopnje prispevka za zdravstve-
no zavarovanje in obvezne oblike zdravstvenega varstva ter za zdravstveno zavarovanje za nesrečo pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo (Nova Go-rlca)	»M
1009.	Začasni sklep o zvečanju nadomestila osebnega do-
hodka v primeru začasne zadržanosti od dela. ko bremeni skupnost in za čas, ko bremeni zasebnega delodajalca (Nova Gorica)	1,3V
1010.	Sklep o prispevku k stroškom za neobvezno ceplje-
nje proti influenci — gripi za zavarovane osebe (Nova Gorica)	1931
1011.	Pravilnik o dopolnitvah pravilnika o vrstah, indikacijah, standardih za material in o rokih trajanja za protetična in ortotična sredstva In sanitarne pripra-
ve (Nova Gorica)	193
izdaja Časopisni zavod Uradni Ust SRS — Direktor In odgovorni urednik Milan Biber - Tiska tiskarna Tone TomilC* vsi v Ljubljani - Naročnina za teto 1974 110 din Inozemstvo 200 din — ReklamacilF upoštevaje te mesec dni do izidu vsake številke - Uredništvo m uorava Ljubljana Veselova ll od6t.ro oredat 379 v n Telefon direktor uredništvo uprava tn knjigovodstvo: 20 701. orodaja orekllci In naročnine 23 579 - 2iro račun 50100-603-40323 - Oproščeno prometnega davka oo mnenju Sekretariata zs Informacije v Izvršnem svetu Skupščine SP Slovenile št 421-1/7?