105. številka. Ljubljana, v sredo 8. maja 1901. XXXIV. let«. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan zvečer, izimal nedelje in praznike, ter vejja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, ea pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša P06*11"1*- — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanile plačuje se od Btiristopne petitrvrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h le se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravnifitvo pa s Kongresnega trga BL 12. .Slovenski Narod" telefon št. 34. — Narodna Tiskarna« telefon št. 85. Časniški glasovi o obsodbi dr. Šusteršiča. m. Navedli bi lahko še toliko časniških glasov o zadevi žlindre, da bi ž njimi napolnili cel letnik »Slovenskega Naroda«. Ožigosali so namreč Šusteršiča tudi vsi merodajni poljski listi, in pred nam leži cela skladnica manjših čeških listov, ki so dr. Žlindro počastili. Zadostuje pa naj, ako navedemo še konservativno »P o-1 i t i k«. Sodba tega glasila konservativnih veleposestnikov je toliko značilnejša, ker je »Politik« vedno simpatizirala z dr. Šusteršičem in mu, koje odložil svoj čas mandat, posvetila pravi slavospev, dočim je bila naši stranki vedno neprijazna. »Politik« je pisala: »Vsenemci so zopet dosegli uspeh, ker so jednega svojih najhujših političnih, narodnih in verskih nasprotnikov, namreč voditelja katoliško konservativnih Slovencev dr. Šusteršiča moralno porazili — to pot s pomočjo slovanskih strank . . . Nam ne prihaja na misel, braniti popolnoma nekorektno volilno postopanje dr. Šusteršiča niti nočemo olepševati njegove brezobzirnosti in njegove ošabnosti, s katere postopa zlasti proti svojim nasprotnikom -oj^L.^.^. jn s katero brez usmiljenja vse po bije kar se njegovi volji upre. To pa trdimo, da je pri tej aferi bila žlindra le postranska stvar, politika pa glavna stvar, in da je dr. Šusteršič storil nerodnost, ko svojih volilnih manevrov ni lojalno priznal in ni vprašal, če le jedna nasprotnih strank ni izvrševala podobne volilne prakse. S tem vprašanjem bi se bil mora! obrniti zlasti na Fr. Steina, ki je v volilnem procesu dr. Verkaufa, končanem pred nekaj dnevi, igral vse prej kakor sijajno vlogo .... Ko je bil naposled pri glasovanju posl. Stein s 118 proti 103 glasom tudi radi medklica »Dr. Žlindra« pardoniran, zaoril je po dvorani vihar demonstrativnega pritrjevanja, ki je čudno kontrastiral s scenerijo na desnici. Klopi nadesnici so bile na pol prazne, zakaj mnogo članov mladočeškega kluba, poljskega in konservativnega veleposestva so se absen-tirali. Za grajo pri prvih dveh točkah (»šuft« in »umazane roke«) so glasovali samo navzočni krščanski socialisti, češki konservativni veleposestniki, slovansko središče, katoliška ljudska stranka in Mladočeha Dyk in Hruby (Op. ured: Skupaj so vse te stranke dale Susteršiču — 33 glasov!), pri tretji točki (»Dr. Žlindra«) so glasovali zoper Šusteršiča nemške stranke izvzemši krščanske socialiste, narodni Malorusi, liberalni Slovenci, opozi-cionalni Poljaki, češki narodni socialisti, Italijani, Mladočehi Udržal, Ilofica in Jaroš ter češki konservativni veleposestnik Papst-mann (Palffv, Czernin in Parish so se ab-sentirali). Posl. Steinu so Vsenemci in nemški nacionalci priredili burne ovacije. Stein je torej ostal poštenjak, mej tem ko se je dru. Susteršiču odrekla osebna čast.« Iz predstoječega citata »Politike«, ki je vendar nesumljiva priča, saj stoji z vsemi svojimi simpatijami na strani naše klerikalne stranke, je razvirlnn H » so se tudi slovniske stranke pri dotični razpravi odvrnile od dr a. Šusteršiča. Absentiral se je celo baron Parish, ki je sicer Šusteršiča rad in izdatno podpiral in imel ž njim tesne zveze. V IJuhlJanl, 8 maja. Iz parlamenta. Vlada je predložila državni zbornici proračunski provizorij za drugo polovico leta 1901. Provizorij je določen za šest mesecev, ker vlada nima upanja, da bi se finančni zakon za leto 1901. dognal še pred koncem t. 1. Težišče parlamentarnega zasedanja leži v obravnavah, ki se vrše med vlado in strankami radi vodnih cest. Čehi so stavili nove predloge radi vod in Zaupnice dr. Susteršiču. Z dežele, dne 7. maja. Naši župniki in kaplani so poslednje dni razposlali zanesljivim županom sledečo litografirano okrožnico : „ Zaupno. Velecenjeni! Tavčarjeva spletka proti dr. Susteršiču Vara je zadostno znana. Treba je, da sedaj možu, katerega radi njegovega delovanja v korist ljudstva srdito sovražijo združeni liberalci od Tavčarja do Wolfa, izrečemo popolno zaupanje našega ljudstva. Blagovolite zato takoj vkreniti, da ga občine Vašega okraja imenujejo častnim članom tekom prihodnjega tedna, ali pa vsaj vplivajte, da pošljejo nemudoma župani „Slovencu" brzojavke, v katerih izreko dr. Susteršiču popolno zaupanje. Na delo! Slovensko katoliško delavsko društvo v Ljubljani." Ker naši župniki še niso v službi delavskega društva, ne moremo dvomiti, da se jim je famozna okrožnica poslala po knezoškofijskem ordinarijatu ali po izvrševalnem odboru takozvane katoliško - narodne stranke. Da bode vplivala na razne podrepnike in analfabete, ni dvomiti. Živio žlindra ! Odslej bodemo tudi poznali žlindraste občine. Ni dovolj, da se je dr. Šusteršič umazal z žlindro, hočejo njegovi pod-vrženci tudi vse nevedne občine vtopiti v žlindro. Včasih so samo cigani srkali smrdljivo žlindro iz umazanih pip, sedaj pa tudi naša ljubezniva duhovščina hote ali nehote zavživa to za spodobne ljudi sicer neprebavljivo hrano. Ako pastirju ugaja taka hrana, zakaj bi ne bila za ovce? Vidi se, da postane Žlindrova stranka tudi žlindrasta! Incognito. Ruski spisal A. P. Čehov. Preiskovalni sodnik Posudin se je pripeljal z vozom po neki stranski poti, katera je vodila v malo okrožno mestece Nikolskoje. Prejšnji dan je dobil brezimno pismo, katero je izdajalo izvestne uradne nerednosti nekaterih oblastnij, in ker je hotel te neredneže zalotiti, je stopil na mali postaji iz vlaka ter se peljal z najetim vozom, in to zategadelj, da bi ga ne poznal nihče. »To pot mi ne uidejo«, je rekel sam sebi, ter si poravnal svoj kožuh, v katerega se je zavil do ušes. »Ti požeruhi mislijo pač, da so čisto na varnem, a se hudo motijo. Ko stopim nenadoma mej nje, jih prešine gotovo nepopisen strah! Hej, le čakajte! Jaz vam pokažem!« Ko je tako že naprej slavil svoj uspeh, mislil je, da bi bilo jako kratkočasno, ako se kaj pomeni s kočijažem; ker je pa hotel poizvedeti o svoji populariteti, je obrnil pogovor takoj na svojo osebo. »Povej mi, ali poznaš Posudina«?je vprašal kočijaža v lahkem tonu. »Osebno ne, a drugače ga poznam dobro!« je odgovoril kočijaž ter se smejal v brado. »Zakaj se pa smeješ?« »Vašemu vprašanju. Lahko si mislite, da poznam moža, kateri je postavljen sodnikom za nas vse. To je, če se smem tako izraziti, moja prekleta dolžnost in potreba«. »No, to je že prav, a .. . kakšen je drugače? Je-li sposoben človek?« »Da, da, sposoben je dovolj«, je odgovoril kočijaž zehaje, »in zna svoj posel. Komaj dve leti je tukaj, a v tem kratkem času ni storil malo«. »Kako meniš to: storil?« »Prvič, preskrbel nam je železnico, radi katere smo srčno veseli. Glejte, njegov prednik je bil v uradu pravi požeruh ter goljuf, a ko je prišel Posudin, je začel pihljati drug veter. Ne, Posudin se ne da podkupiti, take vrste človek on ni. Ponudite mu sto, da, tisoč rubljev, ne vzame jih, ne, tega ne stori«. »Hvala Bogu, da se me vsaj v tem oziru prav ceni«, je mislil Posudin od veselja poskakujoč, »kaj takega slišim rad«. »In tudi fin in prijeten mož je«, nadaljeval je kočijaž; »niti najmanje ni ošaben. Ako pride kateri izmej naših ljudij k njemu ter se pritoži radi česarkoli, mu da Posudin roko ter mu reče: »Sedite rajši, dragi prijatelj«, in potem začne hitro svoje delo. Ko se mu naroči kaka stvar, sede v voz ter oddirja, kakor stekel pes. Da, boljši je nego njegov prednik. No, tudi ta je imel svoje vrline in dobre lastnosti. Bil je mož jako spoštovan, in imel je tako dober glas, da je bil čaščen daleč na okolu po okrožju. Sedanji, to je Posudin, je res sposoben, a ima napako, da rad pije«. »Hvala Bogu, to je res«, mislil je Posudin, »a kako pa veš, da rad pije?« »Da, sam nisem opazil tega, in sicer zato ne, ker ga nisem videl nikoli; a vsi vedo, da pije, in še celo jako rad. Poglejte, ako je v kaki družbi ali pa na plesu, ne pije nikoli špirita, a se zato maščuje doma. Zjutraj, predno si izmenca spanec iz svojih očij, zahteva žganja, in ko mu prinese njegov sluga prvi kozarec, zapodi ga takoj še po druzega. In tako ves dan ... A kakor rečeno, izven hiše ne stori tega nikoli. Zna pač ceniti svoj upliv in ugled. Ako je prejSnji pil, so ga videli vsi, a če pije ta, se zapre v svojo sobo. In da ne opazijo ljudje, da si rad namaka svoje grlo, si je dal napraviti neko posodico s cevjo ob svoji pisalni mizi. To posodo napolni z žganjem, potem pa sesa po cevi, dokler ni omamljen. In v svojem vozu ima jednako napravo«. hudournikov na Češkem ter zahtevajo, da se investioijska in vodocestna predloga spravita hkratu in še v tem zasedanju državnega zbora na dnevni red. Načelniki klubov bodo imeli radi tega skupno sejo, kateri bo prisostvoval tudi Korber. Ker se nemški poslanci s Češkega radi svojik vo-lilcev ne upajo upirati Čehom, in ker žele tudi druge stranke, da se doženeta obe veliki predlogi čim preje, se ni nadejati krize v parlamentu. Prihodnja seja državnega zbora bode v četrtek. Zarota proti sultanu. Iz Carigrada poročajo, da vlada v sultanovi palači velika razburjenost. Baje so dospeli tuji anarhisti v Carigrad, da umore sultana in razne poslanike. Sultanova palača in poslaništva so dobila močne straže. K selamliku ne sme noben tujec. Zanimivo je, da hoče turška pošta vsa pisma tujcev odpreti ter je o tem poslanike obvestila. Nastal je radi tega hud konflikt. Ker imajo v Carigradu še kugo, se je razburjenost še povečala. Francija in Maroko. V Afriki se pripravlja nova vojna. Med Francijo in Marokom je nastal naj-opasnejši konflikt. Radi vojaških operacij generalov Rissbourg in Serviere proti roparskim Berabcem so se prebivalci oaz Tuat in Tidikelt obrnili do maročanskega sultana za pomoč. Sultan je izjavil, da sicer ne more ocuuo uaaiujiH. |»v*« *-*«tuvsjs) «... da je pozval južnoalgerske iodove, naj st. upro temu, da bi Francozi zasedli oazi ter jim obljubil, da jih bo skrivaj izdatno podpiral. Sultan hoče pozvati maročanske rodove, naj vdero v francosko ozemlje, da tako preprečijo operacije Francozov na jugu. Francosko vlado je ta odgovor sultana ogorčil. Poslala je svojega poslanika v Tanger in križarico »d' Assas«. V Parizu se boje, da bode prihod te kri/.arice pred Tanger začetek vojne z Marokom. Vprašanje pa je tem kompliciranejše, ker misli francoska vlada, da podpihuje sultana v Maroku angleška vlada. Angleški spletkarji so baje provzročili krvave dogodke v Margueritu. Da Francija res name -- -S »Veliki Bog, kako pa more vedeti vse to?« je mrmral tiho Posudin razburjen, »celo stvar o posodici je že znana, to je strašno«. »No, in ženskam se tudi ne moro ustavljati«, je menil kočijaž in se obrnil, namuznivši se, proti svojemu vozečemu so gostu. »Dve ima v hiši. Prvo — imenuje se Anastazija Svanovna — smatrajo za njegovo gospodinjo, druga, no, kako se že imenuje, da, res — Ljudmila, katera dela v njegovi pisarni. A Anastazija zapoveduje, ima ga v svojih krempljih, in mora jo ubogati brezpogojno, radi tega se je ljudje boje bolj kakor njega. Da, ženske znajo vladati. Potem pa ima še tretjo, katera stanuje na K.....cesti — v rudeči hiši na vogalu«. »Moj Bog, celo za njena imena ve in za stanovanja«, je mislil Posudin osramočen. »To je ostudno in naravnost nesramno. — Povej mi, kako pa veš vse?« vprašal je kočijaža v jeznem tonu. »Ah, to je obče znano. Njegovi lastni ljudje letajo okoli in pripovedujejo o tem, in sama Anastazija teka po ulicah ter se hvali s svojo srečo. — No, potem pa ima tudi to navado, da hoče ljudi zalotiti, ako ima svoje preiskave. Ako je hotel prejšnji sodnik iti kam, je dal že mesec prej razglasiti, in če je končno odšel, je delal čim rava nekaj nevarnega, dokazuje svarilo bivšega voj. ministra, generala du Ba-raila, »starega Afričana«, ki se je izrekel odločno proti ekspediciji. General je dejal poročevalcu lista »Gaulois«, da je rabila Francija 20 let, predno je dosegla v Alge-riji mir; še več časa pa bi bilo treba, da se užene Maroko. Vojna v Južni Afriki. Angleški listi poročajo sedaj pogosto o slabem stanju angleške vojske in svetujejo, naj bi se sklenil mir. To dejstvo je pač najboljši dokaz, da gre Angležem v Južni Afriki prav zelo za nohte, in da je sklenitev miru za Anglijo pereče vprašanje, ki potrebuje nujne rešitve! Iz Kroonstada je došlo listu »Times« pismo, ki slika položaj angleške armade v najtemnejših barvah. Poskus Frencha, da bi izgnal iz republike Oranje vse Bure, se je ponesrečil, ali vsaj ni dosegel uspeha. Nič manje kot 75.000 mož angleških čet je treba za stražo železniških prog. Razen tega so še na glavnih točkah zveznih črt močne posadke. Tako je samo tretjina aktivne angleške armade na razpolago za operacije proti sovražniku. Se ta tretjina je z boleznimi jako oslabljena ter so vojaki radi 18me-sečne sila naporne vojne utrujeni in apatični. Tudi niso čete dovelj mobilne. Armada je potrebna miru ter bode treba še novih čet, da se čete odpočijejo. »Daily News« nujno svetujejo, naj se napravi vojni čim preje konec. Pišejo namreč: Resnični vzrok vojneje bila strastna želja bogatih in uplivnih kapitalistov, da bi dobili nadzorstvo (?) nad onimi kraji, kjer so najbogatejša zlata polja na svetu. Ko je lord Salisburv dejal, da ne hlepi Anglija niti po zlatih jamah niti po novem ozemlju, so kapitalisti zahtevali, naj svoje besede prekliče. Samo oni morejo torej imeti korist od te dolgotrajne nesrečne vojne, a zakaj naj bi Anglija zanje nadaljevala vojno? Tako se morajo vprašati vsi premišljeni volilci. Sedanja vlada ne more storiti ničesar, ali liberalno ministrstvo bi moglo predlagati pogoje, ki bi ne le končale vojne, nego Južno Afriko pomirile trajno. »Central News« pa že poročajo, da se v ministrskih krogih govori, da je dobil lord Kitchener naročilo, naj začne z Botho zopet mirovna pogajanja, in sicer na temelju svojega prvotnega načrta. Buri pri Hartebeestfonteinu. kate**" »~ 1^c^1 general Babington prisiliti k odločilni bitki, so se razpršili. Buri pri Detuinu, zahodno Kenhardta, in na Swartskopu, južno Bran-doleija, so se utrdili. Razen teh dveh bur-skih oddelkov v Kaplandiji pa imajo svoje oddelke še Malan, Scheepers, Hugo, in Kruitzinger ki so se umaknili proti vshodu. Major Crowe je imel s Kruitzingerjem pri Driefonteinu boj. Buri so imeli pet ranjencev. Oddelek Kruitzingerja pa je pri Ravnerju vzel vlak z živili in ga zažgal. Delarey je 29. aprila pri Lopfonteinu pobil oddelek Babingtonovih čet. Vse topove so jim vzeli Buri, dva bataljona sta se udala. Drugi so bežali proti Johannesburgu, kjer večji hrup in šunder. Predno je začel za-slišavanje, se je dobro najedel in napil, in mej zaslišavanjem je tudi pil, zmerjal in bil z nogami ... A ta, katerega imamo sedaj, se vede povsem nasprotno ... Ko zavoha kaj napačnega, splazi se tiho od hiše, — se pelje z železnico — izstopi na stranski postaji ter se pelje z vozom dalje. Zavije se v svoj kožuh do ušes ter govori s prihuljenim glasom in potem misli ta butelj, da ne ve nihče, kdo da je«. »Da, a na čem ga spoznajo?« »Ah, saj se ga lahko spozna! Ako dospe do poštne postaje, mu vedno ni kaj v redu: ali je premraz ali pa prevroče in zrak v sobi mu tudi nikdar ni povolji. Potem zahteva vedno pečene piske s kumaricami ter vkuhanim sadjem. Torej če se pripelje kdo do postaje ter zahteva pečenih pišk in prikuho, vedo takoj, da je prišel Posudin. No, in potem se ga spozna po duhu in na tem, da čita v postelji. Predno gre v postelj, poškropi samega sebe in svoje perilo z dobro dišečo vodo, potem pa leže v postelj ter čita pozno v noč. ... Da, njega se lahko spozna, to je —!« »Obrni, tepec«, je zaupil Posudin na kočijaža, »ali hočeš takoj obrniti ter peljati na postajo, ti neumnež!« »Da, Vaša milost«, je rekel kočijaž v strahu ter je obrnil hitro svojega konja v_ono smer, odkoder sta dospela. jih je sprejel Methuen.Tudi pri reki Seacow so dosegli Buri sijajno zmago, radi cesar so bili dotični angleški oddelki — konjeniki in pešci — kaznovani. Tudi pri Phi-lippstownu so dosegli Buri pred dvema tednoma zmago ter ujeli več sto konjenikov. Položaj se je za Bure obrnil jako ugodno, zato ni čudno, da želi Anglija mir! Dopisi. Iz Rakeka, 6. aprila. »Slovenec- je v št 99 do 101 naznanil poln radosti zmago .katoli&ko-narodne' stranke pri občinskih volitvah občine Rakek, katere so se vršile 30 aprila in 1. majnika t 1. V teh noticah nahaja se dober košek lažij, in resnici na ljubo podamo sledeče v pojasnilo. Dopisun „Slov.B št. 101 omenja, da se je vršila občinska volitev to pot v drugič (!), in sicer popolnoma pravilno, in da se ni kršila nobena določba občinskega volilnega reda; nekako čudno pa doni nadalje: .Če bi vsaka malenkost dajala povod, da se volitev ovrže, bodemo volili še najmanj trikrat" ; — tedaj ti katoliški v družbi z nekaterimi takozvanimi katoliškimi možmi nimajo čiste vesti in priznajo sami zopetno sleparstvo. Temu se pa ni čuditi, saj ima oče župan kot steber poleg sebe čudne značajneže. Naši škodaželjni klerikalci se ne boje sleparij in časti kraje — Volitev bila je zelo burna, da, v III razredu celo interesantna. Tu se je šlo za žive in mrtve. Klerikalci prignali so na volišče vse do zadnjega moža, v tam ko smo imeli mi še dokaj v rezervi. Slabo vreme ni branilo priti na Rakek župnikoma Podboju in Rsgnu. dekanu cerkniškemu, in kaplanu Lavrenčiču. Ti so gnali na vse mogoče načine ljudi skupaj; odlikoval se je po-sabno konjiček krčmarja Korčeta iz Cerknice, kateri je neprenehoma prep«ljaval katoličane na volišče. Nesramno laž pa je izrekel .Slovenec", ko nam predbaciva, da smo vlekli ljudi iz postelje. Bilo je ravno nasprotno. Ko je uvidel oče župan, da gre precej tesna, je skozi okno obupno klical na pomoč: „Možje katoličani, pojte volit, tu se gre za vero in za naše duše!8 Na ta ukaz zapodili so se možje v hiše tsr vlekli ljudi, na pol opravljene na volišče. Najbolj spreten je bil neki Bombač, „kapo fakin8 tvrdke Peltrenelli, ki je zvlekel moža na pol opravljenega proti sve" ""»i* «■**• "~«»ieft«. kateri p» do besede ni mogel, tako da ga je vladni komisar opomnil, naj voli ali pa odide. Jednacih slučajev imamo še več. .Kapo-fakin" Bombač ima pa pri tvrdki Feltrenelli — čudo — prvo in mogočno besedo, saj se govori, da ima šefa pod komando. Tvrdki čestitamo na tako izvrstni moči! Pa saj je še kaj lesnih trgovcev na Kranjskem — kmet vedi to! Med volilce mešal se je tudi neki Štefek iz Ljubljane. Ta bi prišel kmalu ob prst, ko mu je stopil neki navihan liberalec na nogo. .Oh!" — je bilo slišati — več se pa fantič ni upal izreči. — Laž dopisnika je tudi, ko omenja, da se je pilo za tretji sto ta k pri „Jeršanu* na Uncu Možje volilci šli so res v to gostilno, a pili so za svoj denar! V If. razredu bili so klerikalci za 4 glase v večini in to, kakor omenjeno, ker je bilo prisiljeno mnogo volilcev, da so volili proti svoji volji. Prevarili so jih z ved-nim govoričenjem, da se gre za vero in njih duše. V I. razredu pokazalo se je pa delo prebrisanih in zvitih hinavcev; v tem razredu prišel je namreč voliti tudi zastopnik južne železnice s pooblastilom, a čakal je zaman, da bi bil poklican. Končno je vprašal, kaj da je to, da se ga ne pokliče. Zdaj je bil katoliški žapan razkrinkan, da je črtal, po r ekl amaci i s ki d o bi, južno železnico, ker-mu je bila zelo nevarna! Proti temu vložil se je protest. Tudi v tem razredu je bila udeležba polnoštevilna — razun nečega gospođa, kateri se je v resnici zbal za dušo — in tuli knez Win dischgratz čutil se je dolžnega, da je poslal na volišče svojega oskrbnika, g. Hanuša. Župnik Podboj došel je tudi in ni se sramoval glasovati, dasi je bil voljen častnim občanom le 8 pičlo večino ! Kot glavni agitator klerikalne stranke bil je pa o. kr. poštar L. Šavar. — Ta je obredel v zadnjih dneh z dobro znanim tajnikom Kobetom vse hiše in napel vse svoje moči v p id klerikalcem. Končno bodi omenjeno, da klerikalcem prav privoščimo veselje nad to zmago in čakamo rešitve ugovora. — Vsa čast pa možem volilcem, kateri so na svoje prepri- čanje se držali krepko, posebno naj omenimo one iz Cirknice in okolice, da so nam pripomogli do zmage v III. razredu, na katero fie npali nismo. S ptujskega polja, 7. aprila. (Postaja Sterntal). Nedavno poročali ste v cenjenem svojem listu, da je železniška postajica Sterntal najbrže edina v Avstriji, ki nima niti čakalnice, niti vozne ceste do postaje. To je resnica, in da se ta nedostatek popravi, poslalo se je že nebrojno pritožeb na pristojno mesto in nekaj občin s ptujskega polja vložilo je ob enem tudi prošnjo, da se postajica Sterntal razširi v postajo s potrebnim skladiščem, kar bi bila za bližnje občine, ki imajo dve do tri ure bliže do Sterntala kakor do Ptuja, z ozirom na veliki trgovski promet v teh krajih, velikanska dobrota. Občine Ptujska gora, Majšperk, Sv. Lovrenc, Cirkovce izvažajo vsako leto nebrojno množino poljskih pridelkov, sadja, vina, drv, svinj, živine itd. Iz ka-menolomov blizo Majšperka izvaža se neprestano na tisoče meterskih centov kamenja za stavbe, — in vse to mora na daljnjo postajo ptujsko, da si imamo skoraj pred nosom Sterntal, ki je kakor nalašč vstvarjen za postajo. Da se ptujski Nemci postaje Sterntal bojijo je samo ob sebi umevno, kajti mnogi vozniki, ki vozijo blago na Ptujsko postajo, bi izostali, in ž njimi izostal bi seveda tudi marsikateri slovenski groš. Komaj so toraj Ptujčani o postaji Sterntal slišali nekaj zvoniti, že so zagnali velikanski krik in vik in neki ptujski dopisnik javka v »Grazer Tag-blattu« o veliki nevarnosti, ki preti Ptuju, blati, kakor navadno naše voditelje ter jih dolži, da delajo vedno le za svoj žep, naj hujskajo kmečko ljudstvo proti nemškemu mestu in nemškim trgovcem, da jih bojkotira, pravi, da ne bode imelo ljudstvo od Sterntala nikakih koristij ter piše doslovno : »Ako hoče kmet svoje pridelke postaviti na trg, vpreže še le tedaj konje ali vole, kadar ima ob enem tudi druga opravila. Kmet namreč prav dobro ve, da je čas denar in da zamudi mnogo časa, ako vseh svojih različnih kupčij ne opravi na enkrat. On pelje torej svoje pridelke še le tedaj na trg, kadar potrebuje drugih stvarij, da jih s svojimi pridelki zamenja, — ali pa karlar ima opraviti pri uradih in drugod. Vzemimo torej, Sterntal ima velik kolodvor, veliko skladišče za blago in lepo privozno cesto. Kaj hode sedaj napravil kmet, ki je navajen in primoran svojo zelenjad, krompir, perutnino, svinje in živino na trg postaviti, z vsem tem v Sterntalu ?! Mora pa tudi radi davkov k davkariji, radi dedsčin k sodniji, radi drugih stvarij h glavarstvu, mora na pošto, mora k notarju, mora k hranilnici ali posojilnici itd. Da, za božjo voljo, kaj pa hoče potem v Sterntalu? On mora vendar na trg v Ptuj in druga opravila more vendar le samo v mestu opraviti, kjer so oblasti uradi in notarji. In če si hoče kupiti kose, srpe, obleko in druga potrebna živila, tako vendar ne bode hodil iz Sterntala, kjer prav ničesar ne dobi, potem še le v Ptuj«. Tako »Grazer Tagblatt«. Bolj jalovih dokazov pač ptujski dopisnik ni mogel navesti. Kakor smo že v uvodu povedali, želijo občine postajo s skladiščem v Sterntalu edino le radi tega, ker imajo v Sterntal dobre dve do tri ure bliže kakor v Ptuj. Kako bode naš kmet svoje pridelke prodal, zato naj pač Ptujski Nemci nikari ne skrbijo. Kmetje s ptujskega polja vozijo sploh svoje pridelke rajše v Maribor kakor v Ptuj, ker jih tam boljše prodajo in če bode Sterntal postaja, potem jih bode tudi lahko z železnico dalje peljali. Kar se pa tiče oblasti in uradov, dovolimo si dopisnika v »Gr. Tagbi.« samo vprašati: »Kje pa so na postaji v Mož-gancih, katere so ravno toliko oddaljene od Ptuja, kakor Sterntal, oblasti, uradi in notarji, kje je v Možgancih davkarija, sodnija ali glavarstvo?! In vendar je vsak kmet vesel, postaje v Možgancih ker mu ni treba blaga voziti v Ptuj, kamor ima dve uri dalje. Kar pa je za Možgance prav, to bode gotovo prav tudi za Sterntal in delali bodemo z vsemi močmi na to, da dobimo v Sterntalu postajo s skladiščem, bodisi to ptujskim gospodom prav ali ne«. Dnevne vesti. V Ljubljani, 8 maja. — Osebne vesti. Glavni davčni kontrolor v Kranju g. Anton Orehek je imenovan glavnim davkarjem v Ljubljani, davčni oficijal v Ljubljani gosp. Anton Ruda pa glavnim davčnim kontrolorjem v Ljubljani. — Občinski svet ima v soboto, dne 11. maja 1901, ob šestih zvečer v mestni dvorani redno sejo na dnevnem redu so : Naznanilo predsedstva in poročila o izidu letošnjih dopolnilnih volitev v občinski svet in o ugovoru nekaterih volilcev; o določitvi funkcijske pristojbine županove. Potem bo volitev župana. Glede volitve župana določa § 29. alin. 2. občinskega reda za Ljubljano : K tej volitvi, katero je izvršiti pod predsedstvom po letih najstarejšega občinskega svetovalca, povabiti je vse člane občinskega sveta z dostavkom, da tisti, ki brez veljavnega izgovora ali ne pridejo ali pred končano volitvijo odidejo, izgubo svoj svetovalski posel in tri leta ne smejo biti izvoljeni, in da vrhu tega zapadejo na občinsko korist globi, katero sme občinski svet naložiti do zneska 200 K. — Volitev podžupana (§§ 19. in 21. občinskega in § 31. občinskega volilnega reda.) Volitev osmero stalnih odsekov (§ 55. obč. reda) in dopolnilno volitve v posebne odseke, in sicer; a) v klavnično ravnateljstvo (1 član); b) v direktorij mestnega užitninskega zakupa (1 član); c) v direktorij mestnega vodovoda (1 član): č) v direktorij mestne elektrarne (3 člani); d) v kanalizačni odsek (1 član); e) v regulačni odsek (3 člani); f) v pokopališki odsek (3 člani); g) v upravni odbor mestne hranilnice (1 član); h) v disciplinarno komisijo (3 člani); i) v naborno komisijo (3 člani); j) v komisijo za odmer-jenje vojaške takse (1 član); k) v nadzo-rovalni odsek za mestno jubilejsko ubožnico (3 člani); 1) v nadzorovalni odsek za mestno dekliško osemrazrednico (2 člana — Zaupnice dr. Žlindri. Iz današ njega članka razvidijo čitatelji, kako st-kujejo zaupnice dr. Šusteršiču in kako gorostasna smešnost je trditi, da so te zaupnice izraz ljudskega mnenja. Nekateri duhovniki so se s posebno velikim oduševljenjem lotili kovanja zaupnic. Tako prijavlja »Slovenec« včeraj naslednjo brzojavko: »Poljane 7. maja. Živi naj dr. Susteršič ! Kveder naj gre po copatah. Farna knjižnica v Poljanah«. Torej tudi farna knjižnica izreki Žlindri zaupanje!! Upamo, da bodo tudi drugi duhovniki posnemali ta izgled. Kako impozantno bo čitati telegralične zaupnice s podpisi »Farovška vinska klet v X.« »Proštovska špajskamra v Y.« Število zaupnic bi se tako znatno pomnožilo, tako da bi imel Žlindra vsaj neko tolažbo za uničujoči poraz, ki ga je zadel v državnem zboru. — Obupni poskusi. Susteršič se kar ne more ločiti od mandata. Mož je tako zaverovan sam v sebe, da je izgubil tudi zadnjo iskrico prevdarnosti. Rad bi s svojo rabulistiko vsaj kolikor toliko premotil javno mnenje. V ta namen je sestavil po obsodbi državnega zbora neki opravičevalni spis, v katerem se opira radi žlindre. Po-slal je ta spis vsem uredništvom dunajskih listov. Klerikalna »Reichsvvehr« je ponatisnila nekaj tega žalostnega opravičevanja, ki ne obsega čisto nič druzega, kakor to, kar je Susteršič že v državnem zboru povedal, »Arbeiter-Zeitung« je z nekaterimi hudomušnimi opombami potrdila sam.> sprejem, priobčila pa tega spisa ni, drugim listom pa se sploh ni zdelo vredno omeniti ta spis, ampak so to skrpucalo vrgli v koš, ker so popolnoma prepričani, da je sodba vseh sodišč in državnega zbora docela pravična! — Duhovnik obsojen radi žaljenja Veličanstva. Notranjski regovilež V. Mlej-nik, kurat pri Sv. Ivanu pri Matenji vasi, je na jako slabem glasu. Nesrečni farani so že večkrat milo prosili, naj se tega človeka odstrani, a vse je bilo zastonj. Mlejnik je brutalno brezobziren agitator, in zato je moral ostati na svojem mestu. Tudi v listih se je neštevilnokrat pisalo o njegovem počenjanju, toda škof se z* vse to ni zmenil. Za časa zadnjih državno-zborskih volitev je Mlejnik razvil veli- UST 0«U* v prilogi. Priloga »Slovenskemu Narodu" St 105, dne 8. maja 1901. kansko agitacijo. Dne 24. januvarja je imel pri podžupanu Ogrizku v Rakitniku shod, na katerem je veliko politikoval, sramotil poslance, sramotil parlament in kakor kak anarhist na drzen način žalil celo cesarja. Radi tega je bil Mlejnik po orožnikih naznanjen sodišču in se je danes pri c. kr. deželnem sodišču v Ljubljani vršila obravnava proti njemu. Obravnava je bila tajna. Zaslišanih je bilo 13 prič. Vilko Mlejnik je bil spoznan krivim hudodelstva razžaljenja Veličanstva in obsojen na štiri mesece težke s posti poostrene ječe ter na povrnitev sodnih stroškov. Zagovornik je bil g. dr. Ferdinand Eger. čestitamo, gospod knezoškof, ki ste gluhi in slepi za počenjanje svojih duhovnikov! — „Pri nas je kcrajža, pri vas je pa ni". Z Bleda se nam piše: Poraz dr. Žlindre smo pri nas pozdravili z velikim veseljem. Se klerikalci so rekli: »Prav mu je!« Posebno smo se smejali Žlindrovi izjavi, da se ne bode nikdar dvobojeval. Seveda, ko bi bil nasprotnik brez orožja, bi se tudi Žlindra streljal. Ti klerikalci so pač grdi strahopetneži. Gredolčič v Gorici se groze trese, če kak liberalec le namigne, da mu bo dal zaušnico, in hitro teče po drž. pravdnika, Susteršič pa nosi revolver k sodnim obravnavam, ker se boji, da ga kdo od strani pogleda. To smo liberalci drugi ljudje ! Evo dokaza! Pri neki volitvi je jeden prvih klerikalcev položil revolver na mizo in rekel: »liberalec P. mora biti še danes mrzel«. To je bilo res hudodelstvo nevarnega pretenja. P. je šel vprašat odvetnika, kaj naj stori. Odvetnik je rekel, da lahko napravi kazensko ovadbo, če se je rečenega klerikalca bal. P. pa je odgovoril: »S puško in z revolverjem se ga ne bojim« — in ni napravil ovadbe. Kaj pravite, dr. Gredolčič, k temu V Tudi v drž. zboru so klerikalci pokazali svojo strahopetsvo. Nobeden klerikalec se ni upal braniti Žlindro, tako da se je moral ta sam prati. Gorenjci smo pričakovali, da se oglasi Pogačnik, pa tudi temu je zmanjkalo korajže. So pač junaki. — Unijatsko gibanje v Rojanu. Gospod Franjo Klemenčič v Trstu nam piše z ozirom na njega tikajoči se dopis v št. 99 z dne 1. maja: Ni res, da sem jaz potem, ko sem izvedel, da so »Sloven-čevi« krogi unijatskemu gibanju sovražni, se odtegnil sodelovanju in se preselil iz Rojana daleč proč. Res je namreč, da jaz nisem nikdar sodeloval na unijatski propagandi, ter da sem se iz Rojana preselil iz docela zasebnih vzrokov. Ni res, da sem jaz, da bi ne prišel ob tistih par kronic, ki mi jih plačuje »Slovenec«, pre-menil svoje prepričanje o unijatstvu. Res je marveč, da sem jaz glede unijastva še vedno istega prepričanja, da to gibanje utegne sicer imeti ugodnih posledic za tržaške Slovence, da bo pa škoda, ki nastane iz tega gibanja, za celokupno Slovenstvo večja. Sklicevaje se na Vašo pra-vicoljubnost, Vas nadalje prosim, da blagovolite dati mesta še sledeči moji izjavi: Jaz nisem zakrivil, da je »Slovenec« priobčil notico »Protikatoliško gibanje v Rojanu«, zaradi katere notice se je proti meni uprizorila tolika gonja v »Edinosti«, v zasebnih pismih in ustno. — Namestniški svetnik Schwarz ponesrečil. Bivši okrajni glavar v Postojni in v Novem mestu, Friderik vitez Schvvarz, ki je bil v časih hudih bojev mej njim in našo stranko znan s priimkom »Fe-kete«, je ponesrečil. Vitez Schvvarz je bil v Grinjanu pri Trstu na neki komisiji. Tam je prišel mej dva vlaka in bil hudo poškodovan. Prenesli so ga v bolnico v Trst, kjer je štiri ure pozneje umrl. Dasi je bilo vse polno raznih gospodov v tisti komisiji, vender ne ve nihče natančno povedati, kako se je zgodila ta nesreča. Uprav občudovanja vreden je hladnokrvnost, s katerim je prenašal vit. Schvvarz strašne bolečine. Ko so ga pripeljali v Trst, ga je tam čakal brzojavno naročeni duhovnik. Schvvarz je dobro vedel, da mu ni pomoči, in je vsled tega najprej zahteval, naj se ga prepelje na njegov dom, potem pa se udal in se pustil prepeljati v bolnico. Tu so mu grozno zmečkano nogo amputirali. Schvvarz se ni pustil narkotizirati pač pa mej operacijo rekel, da se smrti nič ne boji. Pomagala tudi ni operacija. — ,,Glasbena Matica". Ker je sedanji oddelek slušateljev pouka v harmoniji tva-rino predmeta dokončal, otvori se v soboto, 11. t. m. v šoli »Glasbene Matice« nov tečaj pouka v harmoniji in v četrtek, 16. t. m. nov tečaj pouka v kontrapunktu. Vse one, kateri hočejo svOjo glasbeno izobrazbo v harmoniji, kontrapunktu in pozneje eventuelno v kompoziciji spopolniti, opozarjamo na otvoritev teh tečajev, katere vodi koncertni vodja g. Matej Hubad. ©glasila sprejema v uradnih urah (vsak dan od 4.-5. ure) šolski vodja g. Fran Gerbič. — Dobrodelni bazar. Sestanek vseh pri bazarju sodelujočih dam pri gospe baronici Heinovi, ki je bil iz prva določen na jutrišnji dan, je preložen na petek dne 10. t. m. ob 5. uri popoldne. — Prošnja do rodoljubnega občinstva. Nadarjeni pesnik, vseučilišnik gospod Ivan Muren — Aeksandrov je nevarno obolel na svojem stanovanju v cukrarni na Poljanah. Mladi mož živi zadnji čas, ko mu ni več mogoče opravljati službe, v bedi ter je v tvojem žalostnem položaju navezan le na podporo dobrotvornih rodoljubov. Pripravljeni smo, poslane nam darove izročiti obolelemu gospodu. — Novi železniški projekti. Gospod Štefan pl. Danbach v Zagrebu je dobil dovoljenje, da sme izvrševati tehniške priprave za zgradbo normalnotirne lokalne proge od Brežic čez Kostanjevico v Novo mesto in od kake postaje na progi Zidani most-Brežice do Sv. Križa, kjer bi se proga združila s projektirano železnico Grobelno-Rogatec-hrvatska meja. — Nemški schulverein. Iz Maribora se nam piše: Podružnica nemškega „Schulvereina" za Srednje- in Spodnješta jersko imela je tukaj v nedeljo, dne 5 t. m., svoj letni občni zbor, pri katerem se je bridko tožilo, da pomanjkuje denarja, da nekatere podružnice ne plačujejo svojih prispevkov, in s kislimi obrazi vzeli so ude ležniki zborovanja poročilo referenta državnega poslanca dra. Wolffhardta na znanje, da so bili dohodki društva za leto 1900 Čez 30.000 K manjši kakor leta 1899, dasi so bili izdatki za 1900 okoli 30.000 K večji kakor leta 1899 Mi Slovenci moramo sa le veseliti takih neugodnih materialnih uspehov navedenega dtuStva, katero dela, kakor je dr. Wo)ffhsrdt pri zborovanju povedal, v prvi vrsti na to, da uniči na Spodnjem Štajerskem slovensko-nem-ške šole in ustanovi v vseh naših meetih i a trgih le izključno nemške šole, v katere lovi potem slovenske otroke ter jih ponem-čuje. Med raznimi govorniki čutil je potrebo tudi ljutomerski „nemški" notar Thurn, da se potoži proti ljutomerskim Slovencem, katerih se tamošnji Nemci le z največjo silo zamorejo ubraniti, ter poproii za ped poro za dozidanje tamošnje nemške šole, češ, da so ljutomerski Nemci veliki reveži in ne morejo sami pokriti stroškov za dozidanje Šole za tretji razred. Mi bi g- notarju Thurnu svetovali, nsj se obrne v tej zadevi na ljutomerske Slovence, kateri bodo revnim Nemcem gotovo radi segli pod roke. Saj se gre vendar za toli potrebno nemško šolo, v katero hodijo skoraj samo slovenski otroci! — G. Simon Kukec, narodni pivo-varnar v Žalcu in v Laškem trgu, je po slal pretečeno leto na svetovno razstavo v Pariz svoje izdelke marčnega, granatnega in cesarskega piva. Te dni je prejel veliko zlato svetinjo s pohvalno diplomo. Ako pomislimo, da je bilo v Parizu razstavljeno najboljše pivo skoraj celega sveta, moramo biti Slovenci pač ponosni, da se je naša domača tvrdka tako pohvalno odlikovala. To priznanje pa je tembolj pomembno, ker je g. Kukčevo pivo varjeno izključno le iz savinskega Hmelja. — Iz blaznioe na Studencu je ušel dne 5. t. m. znani tat Jnrij Rogel iz Zg. Bernika. — Dva prfsiljenca sta se danes zjutraj pri delu v jami sprla in stepla. Obdelovala sta se s kladvi in sta neki oba poškodovana. — Iž hiralnice je ušel včeraj popoldne umobolni Anton Solen. Policijski stražnik ga je ujel in odpeljal nazaj v hiralnico. * Samomorski poskus duhovnika. V Krakovu je blizu cerkve samostana Nor-bertink skočil v Vislo upokojeni vojaški vikar, pater Schlaghammer. Rešili so ga z največjim naporom. Delavci so pripovedovali, da je skočil vikar v Vislo z besedami: »Gnusno življenje!« Vikarje nevarno bolan. * Napaden škof. Proti klerikalcem nastopajo tudi na Portugalskem vedno odločnejše in zahtevajo vedno glasnejše, naj se vpliv in moč duhovščine omeji. Pripetilo se je že več demonstracij, nedavno tudi proti škofu v Coimbi, ki se sicer malo meša v politiko. Škof je bil povabljen k neki promociji na vseučilišče, da bi bil po velikošolskem običaju »boter« doktoranda. Ko se je med promocijo omenilo tudi škofovo ime ter se ga je imenovalo »boter«, je mnogo visokošolcev in tudi nekaj profesorjev začelo kričaje protestirati. Škofje hotel oditi, a dijaki so ga zgrabili za talar in ga ometavali s protiklerikalnimi oklici. Bil je velikanski škandal, ki dijaštvu ni na čast ter je liberalne težnje v Coimbri jako kompromitiral. Demonstracije so se vršile še na ulici. Škof se je komaj rešil v svoj voz. Več velikošolcev je zaprtih ali izključenih. * Samomor v obrokih. V Vel. Va-radinu je umrl samomorilec krojač Mijo Bedekovio na strašen način. Ustrelil se je z revolverjem dvakrat v glavo, a ni bil mrtev. Zato je sedel in napisal tele vrste: »Po dveh strelih pišem te vrste. Kakor vidim, ne morem umreti. Poskusim se še enkrat ustreliti. Ako ne umrem, se obesim«. — In res, krojač se je ustrelil še tretjič brez uspeha. Našli so ga obešenega! * Pariški pobiralci cunj. V Parizu je 40.000 oseb, ki se žive le z brskanjem po smeteh in gnojiščih ter iščejo cunje. Razdeljeni so v troje razredov: 15.000 je pometačev, 20.000 tekačev in 3—4 tisoč ponočnih pobiračev. To so najubožnejši ljudje, katerih posel jih kmalu uniči. Navadno namreč že v mladosti nalezejo ne-ozdravne bolezni. * Visoka starost. Metuzalem je živel 969 let. Baje pa so takrat računali leta drugače in so bila leta dokaj krajša kot dandanes. Pater Maffena, zgodopisec Indije, se spominja moža Nunis de Cugna z imenom, kateri je leta 1566 kot 3701eten starec umrl. Štirikrat so se mu baje obnovili zobje, lasje in brada. Tomaž Carn, ki je 18. januvarja leta 1588. umrl, je imel po župni statistiki Sv. Lenarta v Shoreditu na Škotskem, 207 let. Na Ruskem je živel leta 1825 mož, ki je imel že 202 leti. Don Juan Taveira de Lima, je umrl leta 1738 v svojem 198 letu. Gillour Macraine živel je na ednem domu 198 let. Opat Janez Baldek je dočakal 185. leto in toliko tudi Peter (J ar kan z Ogrskega, po rodu baje Slovak. Jan R o v e u, po rodu pravi Slovak, je umrl v 172. letu, njegova žena pa jih je dočakala 164. V Frideriktovvnu v Sev. Ameriki umrl je 1. 1797, 1801eten mulat. — Henrik J e n k i m, je v dec. 1670 umrl v 169. letu. V starosti sto let je še plaval, pa je obiskal tudi peš še ljudski zbor v Jorku. Leta 1743. postavili so mu v Boltonu lep spomenik. Norvežan Jonas Surington, ki je leta 1747. umrl, dočakal je 159 let Bil je večkrat oženjen, zapustil je vdovo, staro 103 leta in 91etnega sinka. Maria Prion je umrla leta 1838. v St. Bealnu na Francoskem, stara 158 let. Po smrti svojih roditeljev je podedovala majhno hišico, katero je v svojem 66. letu za neki znesek letnega prevžitka prodala. Nasledniki in kupci tega doma so ji morali torej celih 92 let plačevati dogovorjenih letnih 162 frankov. Poslednjih deset let ni uživala že druzega, kot sir in kozje mleko. Ko je umrla, truplo ni tehtalo več kakor 42 funtov. Tomaž D a nun iz Leightona je umrl leta 1635. v 152. letu svoje starosti. Par mesecev pred svojo smrtjo predstavljen je bil kralju Karlu I. Morda hi bil živel še dalje, ali poslednji čas se je v družbi nekega grofa udal pijači. Književnost — „Slavjanskij Vjek" ima v svoji 20. številki naslednjo vsebino: K Če ham. Svatopluk Čech. — XIX. vjek s slavjan-skoj točki zrjeni a G. A. Ilinskij. — K va prosu o nacijonalisme L V. Kamenskij. — Nacijonalnaja srednjaja škola i kirilica, kak asnovnije ualovija kulturnova vzaimaabščje- nija Slavjan. Pavlid. — Navajavljenie revni teli rnskova jazika. In A. Javorskij. — Njekatorije svjedjenija iz žizni M. G. Cerijajeva. A. M. — Slavjanskve blagatva-ritelnoe učreždjenije v Barlinje. V. G. — Slavjanskije kulturnije novosti. — Važdjam slavjanatva. Križanovakij. — U tkača. A. Finberk. — Listki Vjedi — kako. — Slav-janskoje tergovo — pramišlenoe abščestvo v Moskve — K vaprosu o vseslavjanskih 8jezdah. Pismo v redakejn. A. L. Lipovskij V. N. Karablev. — Vazvanije čeških sako-lov k bratjam Slavjanjam. Pačtavij ješčik. — „Dokumente der Frauen", dunajski polmesečnik, prinaša v svoji zadnji številki sledeče sestavke : Miidchenlvceen. Siegmund Kraus. — Die freie Ehe. Jacjues Mesnil. — »Die Kunst im Leben des Kindes«. \Vilhelm Spohr. — Zur Frauen-bevvegung. — Ta vedno zanimivi list tudi našemu inteligentnemu ženstvu toplo priporočamo! Telefonska in brzojavna poročila. Nova vas pri Rakeku 8. maja. Vse zaupnice konsumnih društev in neizkušenih kaplanov ne ozdrave žlindre. Bog živi narodne poslance! II. Bistrica 8. maja. Laž je, da je vse ljudstvo za Šusteršičem.Vsi ,ki nam je poštenost sveta, kličemo: Fej njemu in vsem onim, ki mn dajejo potuho. Trnovski liberalci. Vipava 8. maja. Živela kranjska prvaka dr. Tavčar in Plantan. Pereat žlindra! Slapenski naprednjaki. Trst 8. maja. Čast in priznanje tistim žlindrinčarjem, ki izrekajo Šu-steršiču zaupnice. Gliba vkup štriha! Zdaj vas saj poznamo! Liberalci. Dunaj 8. maja. 0 fuziji „Hrvatsko-slovenskega kluba" s Šusteršičevim klubom se nič več ne sliši. „Hrvatsko-slovenski klub" je imel včeraj pač sejo, toda ta stvar se niti omenila ni. Člani „Hrvatsko slovenskega kluba" stoje na stališču, da je sploh vsak razgovor o združenju obeh klubov izključen, dokler je Susteršič član tega kluba in klub ž njim solidaren. Dunaj 8. maja. Ministrski predsednik Korber in minister Rezek sta imela danes s parlamentarno komisijo češkega kluba dolgo posvetovanje v zadevi vodnih stavb. Korber je Čehom stavil povsem nove konkretne propozicije. Cehi so izjavili, da je na tej podlagi mogoče doseči zjedinjenje. Parlamentarna komisija mladočeškega kluba bo jutri klubu o tem poročala in stavila svoje predloge, kako naj se vladi odgovori. Takisto sta imela Korber in Rezek danes posvetovanje z zastopniki češkega veleposestva. Dunaj 8. maja. Danes je bila pri Korberju in pri resortnih ministrih deputacija hmeljarjev iz vseh dežel prosit, naj se pri sklepanju novih trgovskih pogodeb vpošteva velikanska inozemska konkurenca in hmeljarstvo varuje. Vlada je obljubila varovati korist hmeljarjev. Budimpešta 8. maja. „ Pester Llovd* priobčuje vsebino pogovora z nekim državnikom. Ta je rekel, da Čehi pri vodnih stavbah nimajo političnih namenov. Od uspeha pogajanj radi vodnih stavb ter investicij pa je odvisno, če je mogoče misliti na skupno delovanje Nemcev in Cehov tudi glede ne samo gospodarskih vprašanj. Sofija 8. maja. Naučni minister Slavejkov je umrl Madrid 8. maja. Povodom štrajka tramvajskih kočijažev v Barceloni so se zgodili veliki izgredi. Vojaštvo je z veliko težavo napravilo red. Vlada je v Barceloni razglasila izjemno stanje Narodno gospodarstvo. Kajenje, sredstvo zoper spomladanske mrazove. Društvo za varstvo avstrijskega vin-stva je izdalo za vinorodne kraje na Niže-avstrijskem naslednji oklio: . Na podlagi lanskih skušenj je društvo sklenilo pozvati vse vinogradnike v vinorodnih krajih, naj določijo kurišča, da se bodo mogli vinogradi s skupnim delovanjem obvarovati pred nevarnim sovrai nikom, namreč pred spomladanskim mrazom. Skušnje, ki so se s kajenjem dosedaj dosegle, in ki se vsem vinogradnikom priporočajo, obstoje v naslednjem: 1. ) V vsaki vinorodni občini naj se določijo kurišča, kakor sklene odbor. Vsi tozadevni stroški naj se izplačajo iz občinske blagajne ter naj se, če treba, pozneje poravnajo z občinskimi dokladami. 2. ) Namen kajenju je, da se z njim prepreči, da se ozračje ne ohladi tako, da bi trtni pogajnki zmrznili. Vse trte ne zmrznejo pri enaki toplini, marveč je to odvisno od vrste trt, od kraja, od starosti itd. Vendar zadostuje, če je toplina le malo pod 0 (ničlo). 3. ) S kajenjem se hoče doseči, da se v zrak vzdigne kolikor mogoče veliko pare, ki zmrznenje najbolj zabranjuje. Radi tega naj se kadi z vlažnimi tvari-nami, na pr. z vlažno steljo, z mahom, z gnojem, s trtnimi odpadki, s čreslom, itd. Smola, katran itd. stane preveč. Priporoča se, naj se najprej iz trtnih ali enakih odpadkov napravi kolobar, in v ta kolobar naj se namečejo tvarine, za kurjavo določene. Kolobar se zažge s slamo ali s petrolejem, da se hitreje vname. 4. ) Neobhodno potrebno pa je, da se to kajenje izvršuje sporazumno, kajti le na ta način se doseže dober uspeh. 5. ) Veliki ognji naj se napravijo na vseh za to pripravnih krajih v vinogradu, kajti čim več jih je, tem bolje je. Z majhnimi ognji se ne doseže zaželjeni uspeh. 6. ) Da se ve ravnati, kdaj preti nevarnost, naj se v kakem, mrazu izpostavljenem vinogradu postavi toplomer približno V«m nad zemljo. So pa tudi posebne priprave, ki z neko gotovostjo že na predvečer naznanjajo nastop mraza. Toplomer naj opazuje le dobro izšolana oseba. 7. ) Zažgati se mora, kakorhitro toplomer kaže med + 1° in 0°, in če še vedno pada, posebno pa če je jasno in tiho vreme. Kajenje se mora nadaljevati do solnčnega vshoda. Če se med kajenjem pooblači ali če postane vetrovno in kaže, da mraza ne bode, naj se ogenj uduši, da se kurivo ne žge po nepotrebnem. 9. ) Kajenje naj se ne izvršuje samo v nižavah, marveč tudi v visokih legah, ker se potem dim vleže v nižine ter tako najbrž vsled prenasičenja z vlago zabranjuje zmrznjenje. 10. ) Vse, kar je za kajenje potrebno, naj se preskrbi pravočasno, da je pri rokah, kadar se potrebuje, kajti majhna zamuda utegne imeti prav zle posledice. Vinogradniki! Boriti se moramo z mnogimi trtnimi škodljivci in z drugimi uimami, in v nekaterih vinorodnih krajih na Dolenjskem tudi s spomladanskimi mrazovi. Združite se torej ter poskrbite, da preženete tudi to uimo po nasvetih, kakršni so tu navedeni, in ki so se na Nižeavstrijskem dobro obnesli. Društvo za varstvo avstrijskega vin-stva v Kremsu podaja na zahtevo še posebna, natančnejša pojasnila ter sprejema naročila, in oddaja posebne za to napravljene toplomere po znižani ceni 6 K za komad. Poleg tega važnega opomina se vinogradniki opozarjajo, naj že sedaj, to je v prvi polovici maja izvrše tudi neobhodno potrebno žveplanje. Darila. Upravnlitvu naBega liata so poslali. Za družbo »v. Cirile In Metoda. Og. radovljiški naprednjaki 10 K, vzradofičeni vsled poraza dr. Šnateraiča in njegove stranke, prepričani, da more njegova politična smrt le koristiti slovenskemu naroda. — Gosp. Franjo Arh, c. kr. davčni pristav v Kranja 6 K. — Izgubljena stava gosp. Avg. Tomažiča 5 K. — Gg. ptujski Slovenci o priliki ŠusterSičeve jastifikacije 8 K. — Gg. ,fest fantje" v veseli dražbi v gostilni pri Valentina na Dobravi 4 K 30 vin. — Gospića Tonica Majzeljeva v Beli cerkvi 4 K 40 vin., koje so darovali neka gospa in več gospodov z željo, da bi se nase prekoristne družbe vsak Slovenec spomnil z malim prispevkom. — Skupaj 37 K 70 vin. — Živeli! Za Prešernov spomenik. Gospod Žarko Boltauzer, c. kr. davčni pristav v Vipavi 4 K 40 vin., nabrane v veseli družbi. — Živel! Ceneno domače zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavljanja se priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega „Moll-ovega Seidlitz-praska", ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse tež-koče prebavljenja. Originalna škatljica 2 K. Po postnem povzetja razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DTJNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 1 (2—7) Umrli so v Ljubljani: Dne 4. maja: Stanko Acceto, posestnikov sin, 4l/t leta Prisojne ulice št. 7, vnetje ledvic. — Vinko Prime, paznikov sin, 4 mes-, Poljanska cesta št. 66, božjast. Meteorologično poročilo. Vlilo m nad morjem 80«-1 m. Srednji mračni tlak 756 0 mm. čas opazovanja Stanje barometra i! B. zvečer 7. zjutraj 2. popol 7263 104 726 5 7287 Vetrovi Nebo si. sever sl.vzsvzh. dež oblačno 102 17*0 al. jzahod poloblač. Ljubljana, Šelenburgove ulice št. 6. Firm. 98. Posam. II. 30 2. Razglas. Objavlja se, da se je izvršil izbris v tusod-nem trgovinskem registru za posamezne tvrdke: Ivan Kramar trgovina z mešanim blagom v Idriji. C- kr. deželno kot trgovsko sodišče v Ljubjani odd. in., dne 29. aprila 1901. (954) Fino vino v steklenicah, Kulmbaško pivo v steklenicah, konjak, brinje-vec, slivovko, Klauerjev „Triglav" priporoča (12—101) Edmund Kavčič v LJubljani, Prešernove ulice, nasproti pošte. O-oto-v -aspeh imajo splošno priznane Kaiser-jeve karamele iz poprove mete proti nedostojanju apetita, želode-nemu bolu, slabemu In pokvar-(2117—12) J enemu želodcu, b Pristne v zavojih po 25 vin. v Ljubljani pri: Mr. Ph.^ Mardetschlaeger-ju, v orlovi lekarni poleg železnega mostu; Milanu Leustek-u, v deželni lekarn: pri Mariji pomagaj; Ubaldu pl. Trnk6czy-ju, v lekarni pri zlatem enorogu. V Novem mestu v lekarni S. pl. Sladojevlč. Jfova trgovina v zvezdi v Tambornino-vi hiši. Prijazno naznanjam p. n. občinstu, da sem isto otvorila s 1. majem v zalogi z nakitnim, perilnim in pletenim blagom, kravatami itd. Posebno priporočam cenjenim damam svoje podjetje in vabim uljudno na obilen obisk. vi . L velespostovanjem (945-2) JVIarija Uehovc. Sloveči profesorji zdravilstva in zdravniki priporočajo *tini:iiiro lekarnarja Piccolil kot želodee hrepeujoee in tek wim- Jajoee, dalje kot prebav- ljenje in te- letinu ocl- v Ljubljani dvornega založnika Nj. Svetosti papeža prtje pospešujoče sredstvo posebno onim, ki trpe" na navadnem telesnem zaprtju. AA Razpošilja se proti povzetju v skatljicah po H. 12 in več stekleničic. (1368-31) Ustinov- IJBDI Brata Eberl lita 1842. Ljubljana, Frančiškanske ulice 4. Pleskarska mojstra c. kr. dri. in e. kr. pri v. 20 južne železnice. Slikarja napisov. Stavbinska in pohištvena pleskarja. Prodaja oljnatih barv, lakov in fimožov na drobno in na debele. Velika lzbirka dr. Sohoenfeld-ovih b»rv v tubah za akad. slikarje. ■«•> Zaloga vsakovrstnih oopičev sa pleskarje, slikarje In zidarje, itedllnega mazila za hrastov« pod«, karboUneJa Itd. Posebno priporočava al. občinstva najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo za likanje sobnih tal pod imenom „Kapidol". Priporočava se tudi si. občinstva za vse v najino stroko spadajoče delo v mesta in na deželi kot priznano redno in fino po najnižjih cenah. urar, trgovina z zlatnino in srebrnino Ljubljana, Stari trg št 28 Si poroča svojo veliko zalogo raznovrstnih vleanUlh žepnih In stenskih ur. Nikelnasta remontoar ura. . . . od gld. l*tH>. Srebrna cilinder remontoar ara „ a 4*—• Trgovina vseh optičnih predmetov i očal, barometrov, termometrov, daljnogledov. Popravila se izvrtaj• jo natančno is i Jamstvom. Anton Presker krojač Ljubljana, Sv.Petra cesta št 6 priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, 20 jopic in plaščev za gospe, uepremočljivih havelokov itd. Obleke po meri as po najnovejših nsordh in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovjjajo. Prodaja na drobno in debelo. Ceniki brezplačno. Klobuke najnovejši facone priporočam J. S. Benedikt Ljubljana, Stari trg, tik moje glavne prodajalne na voglu« 1192 0TG Žrebanje. Glavni dobitek. Promese zemeljskih srečk I. emisija a K 4,—15. maje K 90.000'-Promese ogr. hipotekarnih srečk a K 4'—15. maja K 70.000'- Promese ogr. premijskih srečk {!;; i S"';':} 15. maja K 200.000' se dobe pri (957—2) ljubljanski kreditni banki v Ljubljani. Bazglas. Pri c. in kr. državni žrebčariji depot št. 3 v Selu pri Ljubljani, odda se naprava novega vodnjaka. Skušeni vodnjaški mojstri se vabijo, da podrobne ponudbe vpošljejo do 17. maja t. 1. do 10. ure dopoludne v pisarno gorenje postaje. Pobližna pojasnila izvedo se lahko tam. Štev. 14.429. (897-3) Ustanova za ženitno opravo. Pri mestnem magistratu ljubljanskem podeliti je za tekoče leto ustanovo zft ženitno opravo v znesku H. 200*—. osnovano po tukajšnjem občinskem svetu povodom srebrne poroke Njih Veličanstev. Pravico do te ustanove imajo uboga, poštena in v Ljubljano pristojna dekleta, ki so se v času od 24 aprila 1900 do današnjega dne omožila. Prošnje za podelitev te ustanove je vlagati tukaj do maja letos. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane "*~ dne" 25. aprila 1901. Vožnji sod* držaja© od 1. maja 1901. Xjjia."blja.33.a» — Trbiž 122* 122: 122S 1236 12" i 12» i Uf 1*2 1»: l£ 201 | 213 5>35 ' oTT I ijoš 3J5 ; 3" , * 705 1161 406 IO00 5*1 708 ]]64 409 lc,u3 5** 713 1168 414 10~ 545 722 1206 422 10^ 553 733 1216 433 1022 603 7*7 1228 445 10?* 615 g04 12« 457 10*6 6£: 8«9 12*5 501 823 12-7 513 1102 642 829 101 5" 8*1 11* 530 1118 853 125 540 11« 904 135 550 9" 1** 559 11*3 925 156 6ii 1153 942 2is 1203 1001 235 6*tf 12~ 101S 2*7 7uT 12« 1Q32 301 7" 12™ Ljubljane (juž. kol.) Ljubljana (drž. kol.) Vižmarje....... Medvode....... Škofja Loka..... Kranj......... Sv. Jošt (postajal.) . Podnart-Kropa . . . Otoče (postajal.). . . Radovljica (.postajal.) Lesce-Bled...... Žerovnica...... Javornik ....... Jesenice....... Dovje......... Kranjska Gora . . . Radeče-Bela Peč . . J| Trbiž......... iz g38 8£ i 8™ 82T. 81« 804 7*2 730 325 322 31Š 312 303 251 238 2~ 221 2~ 2~ 150 1*4 137 1™ i" 12&3 12« 1222 712 709 706 659 650 638 g26 620 6io 6°* 554 b*J 531 520 507 447 435 4T7 Hi« 1113 li" 1104 1055 10*3 1031 1026 1016 1010 969 953 940 933 927 910 852 8«i 825 438 435 430 423 41a 359 3*6 j 338 328 321 310 30* 2*5 237 231 213 153 1*1 I« 851 8*8 8« 836 827 815 801 752 7J2 735 724 718 65» 65i 645 627 605 553 536 Z * zaznamovani vlaki vozijo samo ob nedeljab in praznikih od 1. junija naprej. Xj3-u."fc>13an.£b — Straža — Toplice. 717 728 739 7*6 801 809 817 830 8*1 855 904 909 922 930 9** 950 1003 1023 1028 10*6 106 116 127 134 1*9 167 205 218 229 2*3 252 257 310 313 332 338 361 411 425 443 655 7 06 7" 724 73S 746 761 804 815 829 838 8*3 856 904 91*8 9~ 937 957 IZ I v i Ljubljane (juž. žel.) Ljubljane (dol. žel.) Lavrica....... Škofljica....... Stnarje-Sap..... Grosuplje...... Žalna (postajal.) . . Višnja Gora..... Zatičina....... Št. Vid pri Zatičini(p.) Radohova Vas .... Št. Lorenc u. K. p. . . Velika Loka..... Trebnje....... Mirna Peč...... Novo Mesto..... Straža-Toplice.... O-ros-mplje — Kočevje. 8** 834 822 816 802 752 740 727 717 703 653 6*8 635 623 616 607 555 534 232 222 210 20* 150 140 128 115 105 1251 12*i 1236 12i3 12»« 120* 1156 11*3 1122 lO5« 848 838 826 820 806 757 7«7 734 724 72 7™ 655 6« (J35 623 61* 6oa 5*" 5" 453 821 209 801 835 223 815 8*5 233 825 86» 247 839 911 259 851 930 318 910 9*6 334 926 10« 36» 951 1013 406 _ 95! Grosuplja...... v Predole (postajal.) . Čušperk....... Dobre Polje..... Velike Lašiče .... Ortenek....... Ribnica........ Srednja Vas..... Kočevje....... Iz Xj j"U*."fc>lja:n.a — 3Caaaa.xxllc- 7*6 732 7*5 712 701 6*5 627 601 554 134 120 113 100 12*» 1233 1216 114» H*2 738 71S 7H 658 6*7 631 613 5*" 5*° 7- 1 206 7*1 218 744 221 805 2*2 813 250 823 300 888 305 8*2 1 319 gso 704 707 728 737 748 753 807 1025 1038 10« 1102 1109 1118 1123 1137 iz Ljubljane (drž. kol.) v |J Tavčarjevdvor(post.) A\ Črnuče (postajal.) . Trzin......... Domžale....... Jarše-Mengiš .... >jr Homec (postajal.) . . v Kamnik.....• . iz Z * zaznamovani vlaki vozijo od l. maja do konca septembra in sicer samo ob nedeljah in praznikih. Nočni čas od 6. ure zvečer do 5. ure 59 minut zjutraj (6°» do 55») označen je s tem, da so podortan« Številke minut. 6*9 636 638 612 608 552 5*3 530 1106 1053 10*» 102» 1028 101» 100« 953 610 567 553 533 586 5« 508 455 9» 9*a 937 917 9{o 96o 863 840 Najboljša EMI kolega The Premier Cycle Co.Ltd. znamka (668-6) Coventry Angleško Heb (Eger) in Dunaj Odlične novosti. **frm Cene brez konkurence, astopnik: Fr. Čuden, trgovina z bicikli v Ljubljani ^Tsl proćLsi] je krasno posestvo na Spodnjem Štajerskem komaj pol ure od železnice oddaljeno : Gospodska hiSa, posebej Se dve stanovalni hiši, prav pripravni sa letovišče in sedaj v najem oddani, poleg tega veliki, novozgrajeni hlevi, kompletna gospodarska poslopja, poldrug oral velik vrt, 18 oralov prvovrstnih njiv, 38 oralov preizbornih travnikov, okola 60 oralov gozda, 6 oralov vinogradov itd. Posestvo je jako pripravno za kakega kmetskega gospodarja, kakor tudi za gostilničarje, vinske trgovce in za vsako drugo podjetje, ker leži ob državni cesti. Plačilni pogoji so jako kulantni in se lahko prevzame 24.000 gld. hranilničnih dolgov, tako da bi ne bilo treba takoj plačati velike svote v gotovini. — Tudi se proda posestvo brez vinograda. Pojasnila daje e. lir. konrrHiJoniranii pisarna za nakup in prodajo po«eiilew M-mr. JW«jp>. lBlautz^ v LJubljani, Rimska cesta it. *«. (966—1) i morsko kopališče Postaja: Devin-Sistiana fA avstrijske južne železnice. Lastnik: knez Aleksander pl. Thurn-Taili. |V Klimatično zračno zdravilišče za celo leto. Iz Trsta */4 ure vožnje po železnici. Odlično biva- 'mt fM lisce pri zmernih cenah. Penzija. Dunajska kuhinja. Tople morske kopeli. Hotelski "A voz na postaji. KT _V (487—20) Ravnatelj Frane fiansmuller gA JWA poprej hOtel Munsch in nadvojvoda Kari na Dunaji. JkJ Objavljenje. (926-2) Od cestnega odbora za sodni okraj Senožeče se naznanja, da bo pristojbina mitnice na Reški deželni cesti pri Vremih za tri leta, to je od 2. junija 1. 1901. do 1. junija 1904 na javni dražbi d.xie 22Q.ao8i 1901 ob 9. uri dopoludne v hiši gospoda Maksa Dekleva v Vremskem Britofu v zakup dana pod sledečimi pogoji: 1. Zakupnik zadobi pravo mitniško pristojbino pobirati, katera znaša: a) od jednega upreženega voznega živinčeta po................8 vin. b) od jednega teškega gnanega živinčeta, (vola, konja, bika, krave, junčka, junice, mezga in osla) ali neupreženega živinčeta po..................4 „ c) od jednega lahkega gnanega živinčeta (teleta, ovce, koze, prasca, in svinje) po ... 2 „ Zivinče, neseno ali peljano ne spada pod odrajtilo mitniške pristojbine. Zakupniku stoji v porabo mitniški hlod s pritiklino, potem stanovanje v mitnični hiši proti letnemu ponaprednemu izplačilu najemščine 50 kron, na cestni odbor Senožeče. 3. Zakupnina se mora vsak mesec na slavni c. kr. davkarski urad v Senožečah ponazadno od-rajtati, sicer pa 5 od sto obresti od vsacega zapadnega obroka plačati. 4. Dražbe se zna vsak udeležiti, ki ima za to postavno sposobnost in zamore dati pogojeno varnost ter iz mitničnih zakupov ni izrecno izločen. 5. Kdor bi v imenu katerega druzega ponudbo staviti hotel, se mora s sodnijsko poverjenim pooblastilom svojega pooblastitelja pri komisiji, pred dražbo izkazati in taisto njej izročiti. 6. Pismene, s postavnim kolkom previđene ponudbe morajo: a) Varščino (Caution) vsled odstavka 8 teh pogojev v gotovini ali pa v državnih papirjih po zadnje spoznanem borznem kurzu ali pa z dokazanim spričevalom, da je ta znesek pri jednej eraričnih zalog v gotovini ali pa v državnih papirjih po kurzni vrednosti uložen ali hipotekarno ali pupilarno utrjen bil, tedaj če je kavcija hipotekarno zagotovljena, mora biti taista z deželno ali zemljiško-knjižnim zastavnim vpiskom ali izpiskom in sodnijsko cenit-veno listino od hipoteke previđena. b) Take ponudbe morajo 8W~ d_o ±3. maja 1901 ~W5 okrajnemu cestnemu odboru v Senožečah zapečatene doiti. c) Pismene ponudbe morajo znesek v številkah odločno in razumljivo povedati in mora ponudnik svoje ime in priimek, potem stan in stanovališče podpisati. Stranke pisave ne možne, naj svoje lastnoročno znamenje k pismeni ponudbi pridend, v kateri mora biti podpisan tudi jeden podpisalec kot priča in še jedna priča ter obeh stan in stanovališče. Če je več oseb skupno jedno pismeno ponudbo uložilo, morajo v taisti povedati, da se kot nerazdelni soplačevalci jeden za vse in vsi za jednega, na dopolnitvo zakupnih pogojev zavežejo. Ob jednem morajo v ponudbi tistega soudeleženca naznaniti, na katerega ime se bo ' napisal zakupni objekt. d) Take ponudbe ne smejo imeti nobenih pristavkov (klausel), katere bi utegnile prikrajševati dražbene pogoje, ampak morajo odločno izraževati, da hoče ponuialec vse v tem objavljenji zapopadene in one pri ustntaoi dražbi prečitane, v dražbeni zapisnik zapisane pogoje natanko spolnjevati. e) Zunaj morajo pismene ponudbe imeti ta-le napis: »Ponudba na zakup mitnice pri Vremih". f) Pismene ponudbe so pravovezilne za ponujalca od časa njih uloge, za cestni odbor pa še lo od dneva, katerega se potrditev ponudbe dotičnemu ponujalcu na znanje da.. Pismene ponudbe bodo po dovršeni ustmeni dražbi v priča zakupnih dražbenikov odprte in razglašene. Zakup se bo potem, ne da bi se naprej dražilo, tistemu priznal, kateri bo ali po ustmeni dražbi ali po predpisani pismeni ponudbi največ ponudil, pa naj si bo, da je ta ponudba izklicani znesek dosegla ali presegla, če je za sklepanje dotične zakupne pogodbe pripravna. Omeniti je, da, ako bi pismena in ustmena ponudba jednaka bila, dobi ustmena, od dveh ali več jednakih pismenih ponudb, dobi pa tista prednost, za katero bo žrebanje odločilo, izpeljano po dražbeni komisiji. 7. Zakupnik je navezan kavcijo šesti del cele zakupnine poloviti, to se zna odrajtati v gotovini, državnih papirjih ali fidejusorično. 8. Vsak mora predno se sme dražbe udeležiti, znesek 200 K dražbeni komisiji kot začasno kavcijo izplačati; to izplačilo zna biti, kakor zgorej rečeno, v gotovini, zemljiško-odveznih obligacijah ali c. kr. državnih papirjih po zadnje spoznani kurzni vrednosti. 9. Precej po dovršitvi dražbe bodo kavcije nezakuphikom povrnjene, zakupniku pa bo taista še le po dogotovljenju kavcije (v zmislu točke 7) povrnjena; to dogotovljenje mora se zgoditi pred izročenjem zakupnega objekta. Vsi drugi splošni zakupni pogoji se morejo ogledati pri cestnem odboru v Senožečah in v Postoj ini. Odbor skladnih cest v Senožečah dne 1. maja 1901. Obrazec za pismeno ponudbo. Jaz ponujam za nakup pobiranja mitniške pristojbine na Reški deželni cesti pri Vremih za čas od 1. junija 1901 do 1. junija 1904 zakupni znesek (ponudni znesek v številkah) piši: (ponudni znesek v črkah), in storim zagotovilo, da se hočem pogojev, kateri so v dotičnem objavljenji naznačeni, točno držati. Kot začasno kavcijo prilagam tu znesek 300 K. (Podpis mora biti po objavljenem predpisu.) Za večjo tovarno se išče spreten korespondent. Zahteva: Kristijan, 23 — 26 let star, samec, popolno znanje slo-venskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, kakor t adi izborna, navadna in trgovska znanja, lepa pisava, veselje, pridnost in zmožnost za samostojno delo. Želi se tudi znanje stenografije. Obširno pisane ponudbe, s fotografijo in s prepiski spričeval opremljene, naj se pošilja pod W. 5275 Haasenstein & Vogler Dunaj I. (974-D 1 Poštna hranilnica čak Stav. 849.086. Talafon itav. 135. hranilnica in posojilnica ragiatrovana zadruga z naomajano zavazo pisarna: na Kongresnem trgu St. 14, Souvanova hiša v Ljubljani, sprejema In Izplačuje hranilne vloge In obrestuje po 4'|2°|o od dne vložitve do dne vzdige brez odbitka ln brea odpovedi« Uradne ure od 8—12 dopoldne ln od 3—G popoldne. Hranilnične knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo. (40-18) Dr. IVI. Hudnikp predsednik. Ustanovljeno 1872. Us tu n«»v IJ eno 1872. —* Zopet z zlato kolajno 1900 odlikovano. _ Hermana Janke svetovnoslovit obnovileo barve las Je najboljše sredstvo sveta za barvanje las. Brez Hiinru In žvepla. Po dvakratnem namazanju dobe* vsaki osiveli lasje zopet svojo prejšnjo pravo barvo, ne da bi se polt onesnažila, ali lasje prišli ob barvo. Jamstvo za uspeh. Vporaba dosti ugodnejša in jednostavnejsa, kakor pri navadnih barvilih las. Jamstvo za brezpogojno neškodljivost. Uradno preiskano in k prodaji dopuščeno. Najvišja odlikovanja, Častna darila in zlate kolajne. Na željo se v finih salonih med česanjem povsem neopaženo vporablja. Zahteva naj se pri nakupu vedno izrecno %Ja:cx3EQ-j©T obnovilo© foa^vo ~3KI Cena za karton srltl. *•— in jgld. . Herm. JTanke, Berlin XIV.. Mlttelstraase Ol. Spričevalo: Gosp. dr. med. Bredow, Berlin, piše: Obnovilca barve las sem skrbno preskušal in potrjujem v polnem prostem prepričanju, da je zmes za organizem, posebno za glavne in poltne živce povsem neškodljiva. Ako se po predpisu vporablja, je vspeh nedvomen in trajen. *7 VS. TlTPlHp! Po Herm- «Janke-jevi „nedosežnl" vodi za obveze brk ohranjuje se brke dZu