""71977/78 I
10011653
COBISS s
!
IQ'
T I
10011653
P1303 ¡fltífci
/i&n
s¿f>p
K PRAZNIKU
DOLGA JE BILA P OT NA DRUGO ZASEDAM
AVNOJA POT POLNA NEVARNOSTI, KI -JO JE MQ-ŠALO 142 ODPOSLANCEV IZ VSEH POKRAJIN JTJGG-SLAVIJE .BUDNIH OČI IN PAZLJIVIH UŠES PREMA-GATI. USPELO JIM JE , V JAJCU SO 29o NOVEMBRA 1943 SPREJELI IZREDNO POMEMBNE SKLEPE,
■
DANES, ŠTIRIINTRIDESET LET POZNEJE. OBČUDUJEI.IC LJUDI, KI SO J NAŠI ZGODOVINI POSTALI LEGENDA,
UTRINKI OB MLADINSKI KONFERENCI
Bila sem na konferenci naše 00 ZSM(S)., Pravijo, da smo sprejeli nekaj dobrih stvari* čeprav je v začetku slabo kazalo,, V tistem začetnem delu se ml je zdelo vse skupaj neumno: "Zakaj sploh imamo svojo o~ snovno organizacij o, če nam ni nič do nje? Zato, ker je normalno, da jo imamo? Zakaj volimo, sestankujemo? se dogovarjamo, če je vse le črnilo, v obliki besed nanešeno na boljši ali aiabši papir?" Pogreznila sem se v ironijo in pesimizem? "Volimo, ker nam nekdo reče, naj volimo., Gremo na sestanek, ker rečejo,, da je obvezen* Se dogovorimo (dvignemo roke), ker pač nekdo nekaj predlaga (se mu da; in na njegov predlog moramo nekako reagirati,- Smo prav taki kot delavci na svojem zboru ali delegati v občinski skupščini, katerim se tako radi in vzvišeno posmehujemo, češ da le telovadijo: roka gor; roka dol.. Le zakaj se zbiramo na svojih konferencah, če nam ni do tega, da bi bili povezani, da bi skupaj delali za svoj lep naslednji dan? Če nismo in nočemo biti nič drugega, kot v X razredov nametano Število ljudi? Če smo se nekoč slučajno kot neznanci srečali in se hočemo tako tudi raziti? "
Potem se je pogovor vendarle nekoliko razživel in začela sem skoraj verjeti, da nam bo vendarle uspelo razbiti ta zid nedostopnosti, nedotakljivosti, molčečnosti, lenobe in zaspanosti, s katerim se je skrbno obzidala večina izmed nas o Pomislila sem na to, kako čudovito bi lahko bilo na naši šoli, če bi bilo v nas več volje do aktivnosti o Zdaj smo vsi nekam zaspani, nezadovoljni, nepotešeni in delno zato polni slabih očesu Če bi svoje odnose do sošolcev, učenja, dela spremenili, bi nam morda tudi uspelo spremeniti naše nezadovoljstvo v dobro voljoo
Morda nimam prav, ampak zdi se mis da so bili ljudje po vojni, ki so v raznih delovnih akcijah, kjer sta jim bila edino plačilo pohvala sotovarišev in zadovoljen pogled na opravljeno delo, srečnio Zakaj danes tega ne poizkusimo več? Smo prefini za lopato Veste»
včasih 8« je mogoče pri napornem fizičnem delu zelo du-Sevno sprostiti in udobrovoljiti* Velikokrat se zdi rezultat dela z lopato mnogo boljši, smiselnejši, kot rezultat učenja kemijske formule *
No, spomnila sem se na pripombo tovarišice profesor Severjevs, da nam gre le za tisočake o Ne vem, kako to 9 ampak zdi se mi^ da ljudje z mesečnimi plačami zelo težko razumejo, da dijaki včasih potrebujemo denaro Stroške našega šolanja sicer nosi družba, ampak še vedno ne vseho Ostajajo namreč stvari, ki se imenujej os mesečna vozovnica, malica, maturantski izlet, maturantski ples, članarina, prispevek za polomljene stole, obvezna filmska predstava, gledališče, angleška, francoska, matematično-fizična, prirodoslovna revija, zvezek, knjiga, svinčnik, ekskurzija«00
Potem so tu še razne stvari, ki pa niso nujne: kino, ples, alpinizem in drugi športi, nešolske knjige, potovanja s počitniško zvezo in brez nje, smučarska o-prema ali gramofon s ploščamic»s
Skratka, nekoč sem svoj položaj primerjala s položajem moje nekdanje sošolke: obe stanujeva in se hraniva doma. Obe si sami kupujeva obleko in obutev« Stroške za lastne hobije, zabavo krijeva samio Ona je v tovarni, jaz sem v šoli* Poleg oblek in obutve jaz kupujem zvezke in knjige. Njena plača je 6,223 krat večja od moje štipendije» Ona osam ur sedi za šivalnim strojem, jaz sedim pet ur v šoli in najmanj tri doma o Torej?
Čeprav se strinjam - lahko bi šli tudi mi v veliko večjem številu v delovno brigado*
Obveščenost, ki je na šoli slaba, bi se dala še najbolj izboljšati z našo večjo zainteresiranostjo0 Kako zvečati zanimanje? Z boljšimi, privlačnejširni predlogi? Morda bi veljalo poizkusiti0 Treba bi si bilo u~ pati predlagati« Saj, če bi bili polni življenjskega e« lana. Če bi podedovali kaj udarniškega duha? bi našli gotovo veliko prediogor, ki bi jih nedvomno uresničili o Spominjam se, da so pred leti celi razredi šli trgat grozdje na družbena posestvac Mislim, da so tako prišli do denarja, potrebnega za izlet, nedvomno pa so se tudi njihove medsebojne vezi pri tem poglobile 0 Poleg tega so spoznali to vrsto dela o Zakaj si tudi mi ne
0 0 0
Da delegat v razredu ne poroča- ni vedno njegova krivda» Velikokrat so tudi dijaki ne zainteresirani Delegat ae je v Dašem razredu trudil, da bi vsaj malo povedal, kaj so na sestanku šolske skupnosti sklenili, vendar se sanj sploh nismo zmenili* Ko je povedal razredničarki, kaj 2eliP pa smo vsi v en kup kričali, de. sploh ni nič povedal, da ne vemo, za kaj gre, da naj razloži, Ko je bilo potrebno povedati nekaj predlogov, ki naj bi jih obravnavali v šolski skupnosti;, se je velika več ina šalila o
Dokler ne bodo posamezniki spoznali,, da so jim do polnilni1, krožki le v korist in pa dokler se jih ne bodo bolj aktivno udeleževali, ne moremo pričakovati boljšega uspeha»
KEKAJ UTRINKOV IZ TESTA
Pri uri psihologije smo bili vsi učenci tretjih letnikov testirani o Test je obsegal dve vprašanji? namen visokošolskega študija in kaj je sreča? (oziroma kdo sem?)
Ker sem prepričana? da bo tudi prvo, druga in če-» trtošolce zanimal ieifl, objavljamo nekaj rezultatov» ki pa ho skupni za 3 ■ a in 3o b razred.
Kamen visokošolskega študij a s
I	je bilo več odgovorovv od katerih je mo-
ral vf.ak izbrati dva»

1 Splošna izobrassba, širše obzorje 2o Prestiž in ugled 3 Uresničite^ poklicnih želja
4,	Možnost napredovanja Razvijanja sposobnosti
5,-	Višji dohodek 7, 'Socialna varnost 8- Samostojnost
9C Temeljita strokovna izobrastoa Skupaj
Zanimivo je, da se nihče ni odločil -sa višji dohodek kljub temu<; da je v zadnjem času precej glasen rejcs »Več kot imaš j več veljaš5" žanim vo je pa tudi to. da se nas je največ odločilo za splošno izobrazbo in širše obzorje, čeprav je za vsakega človeka pomembnejša temeljita strokovna izobrazba^ ki jo potrebuje za e voie ua= tvarjanje >
Pe še nekaj naših razmišljanj s Kaj je sreča?
-Pravijo, da sreče ni in da je je neumno iskati, Nisem Sega mnenja« Sreča se nam nikoli ne ponuja aams ampak jc moramo pcoskatio Zame je sreča, če lahko komu nekaj nudim, dajem. Bolj od materialnega razdaj.anja cenim duhovnoo
_ Sreča je čustvo, katerega vrednota se veča s človekovo zavest^o, z, znanjem Čim bolj človek razmišlja življenju in čim bolj se zavedamo Življenja» tem težje dojamemo pojem sreče.
-	Mislim, da je sreča z malo volje in odrekanja dosegljiva za vsakogar- ki si je želi o(
-	To ni nekaj, kar lahko otipaš ali izmeriš» lahko jo le občutiš o
-	Sreča je visoka gora, na katero s trudom priple = saš, Preden postaneš alpinist in "preplezaš" srečo je
potrebno, da se opremiš z ljubeznijo,, z nasmehom, ne p* s sovraštvom^
MOŠKI ŽENSKE 11 8
24	25

Kdo sem ?
-	Sem Človek., ki misli- Hočem ae boriti mir» svobodo3 enakopravnost, Hočem biti samostojen- Cilj? ki si ga postavim^ moram doseči, čeprav je pot do njega dolga in ima veliko ovir,
Velikokrat ne vem, kdo v resnici sem, Bolje pa vem, kdo bi hotela biti, Včasih se varam, mislim o sebi bolje, kot bi bilo pravilno, včasih obupam in ugotovim, da sem neinteligentna, sa karkoli nesposobna
.ca ■ " Zelo kratek odgovor na vprašanje, ki ni preprosto0
-	Tudi sam prihajam večkrat dc vprašanja kdo sem o Sem človek, ki ne more spoznati in pravilno oce niti svojih zmožnosti* ki ne more nikoli priti do konca svojs osebnosti ® Zmeraj ostane še nekaj in tis-to me
žene dalje do novih spoznanja
Sem človek*.
Moje želje; Srečno življenje.
Moja misliS Kaj je svet?
' pBíu^ da vas bodo ti izseki iz našega testa pri-"silili k razmišljanju In da, boste vašo osebnost čimbolj jasno pojmovali.
SAMA MEGLA
3
gla znotraj• Megla v možgaaih, megla v srcihc Vse je zamegleno, Bezati meglo rs .ožem- Rezati možgane9 rezati srce. Rezati druge, fesa t i sebe - o, ko bi se dalo na tisoče koščkov narezati, izničiti tudi tvojo sliko, ki v meni ži/i. kriči, Vse je t megli, vse fe 'požrla megla, puščobno i, sivkasti somrak jeseni, 5....me - 2vo-je slike ni p ožila,' Ni j# mog. a požreti. Ker ne znam
v jutri

Jesen, na vragih Kima Drevjeoropano listja, gr. movje. oropano soka, trava, oropan?, zelenila, nebo, o-ropano sonca in .jas - oropana tvojega nasmeha -
Bil je le nasmeh, nasmeh, ki je človeku vlil e ''O t življenje, zaupanje v soljudi» Nasmeh, ki mfi je trenutek, prepričal, da je svet lep, ker si ti ¿0^ 0« val - povedal je tvoj nasmeh. Nasmeh, ki -e reke L. ne hodijo mimo tebe zamaskirani ljudje, xi se tv na srpe hu čudi j o in p o smehu j e j o
raza tebe. Prepovedano je z nasmehom -zražatl ?ese¡.33 na cestiPrepovedano je s so. zo poto:.:.r> bi Prepovedano je čustva sploh imeti
bro zamaskirati, da ne bi nihče prodrl do nas Nikogar ne smemo osrečiti,, nikogar potolažiti. Ne sme nas migati trpljenje „ žalost» nesreča soljudi:, ljudje» Kaj ne veste, kako nepnje no ;je poslušati vaše tožbe? Zaprite se vase, tevayi.te navznotraj, ka:: nem mrl Delajte, kar hočete, kaj nas tega, le mir nam dajte s svojim trpljenjem, ne rušite našega udobja, našega prepričanja, da je naš oklep objem sr^ae
Kako si moirel. le kako si mogel nositi sredi te ffa sveta robotov na obrazu iskren nasmeh» v duš. pa tako ne i zrn» rac upanje v dobro m, ljube „en ljudi se nisi spoznal., da je vse zastonj? Da ljudje nočejo oi-ti dobil v ds, jih celo tvoj nasmeh draži* ker jih aponíala na pravo sreč o j na pravo lepoto, icer ruši njihovo prepričanje, da je sreča v oklepu, da 3© lepota v železu? Tvoj nasmeh mimogrede pomete njihovo pajče-vinas t o misel'; da so srečni« Uniči jih, morajo si svojo neresnico znova vtepsti v glavo
Pa vendar - ob tvojem nasmehu je bilo tako lahko verovati v sonce. Tako preprosto je bilo biti lekrsn in/ iskrenost najti tudi pri drugih. Pa je bil ie na=» etriehfc ko sva se slučajno srečala *
Zdaj ni več tebe, ni več tvojega nasmeha, ni
jala moja vera i Ob tvojem nasmehu sem iz dneve v dan na sme ha. bres maske o
Biti brez oblega - to pomeni, biti ranljiv* Ker te ni, nimam več moči za nasmeh» Nadeti bi morala o-klep, pa ga ne morem ob spominu na ta tvoj nasmeh, na tvojo moč, na tvojo vero v sonce0
Ampak tu je jesen* In prišla bo zima«. Vse je v megli, tudi maske ao megleno sive0 Ne morem le iz spomina črpati moči za nasmeh in želim si, da bi megla Čimprej potopila vase tvojo sliko, da bi brsz zavesti , da obstaja iskren nasmeh, lahko čimprej spet izdelala svojo masko, se zaprla v svoj oklep, kjer se počutim neranljiva, neobčutljiva o
Bojim se, da mi nikoli več ne bo uspelo biti zadovoljna pod masko* Tvoj nasmeh je vame zanesel dvom* Ker je bil nasmeh na licu, ker ni bilo pločevine,



ASOClACi'.—
v c}	»acnJfcs ocf	nI <.aeaet »t ufr ^bobiA
, - iWiiGl	et.stfecfo afc « ITBSV
Vedno se. je poigraval s gx«KM^ ^ m£;x#5ai
. , - j jv ip in i in. spreminjal pomen. Premetaval jih J® ^ J1"-
Poznal'je samo velite tiskane
Tudi dajati je znale Podaril mi je enostavni L « v dlan mi je stisnil široki	, ^
iz živžava otrok je ukradel vese 2-ko je vame prevrnil stolasti j\j
C"
in navadni i— «
I ]
Zasmejal se je kot čisti 1J ,
P
podaril mi je prvi ! o
C
ko se je poslavljal z običajnim L 0
s

BALADA O BEL3M, ČRNEM IN R^&fijlr

, y
'O,

Da ne g je jfcvi* MS}}h	Ij^di
Prišli 'so ¡na' njegovo žetev,, v, t Rekl;/§o, da je z zorenjem konec, v/v
t-
da se njegovo*„ k las je prip ogiba k tlos^ in da bodo njeg.oyi sokovi pijača žejnim* Spravili 30 s ve tli, si"p skrbi	.
in posegli' po zarjavelem rezilu samostojnosti
"Na," so rekp.0 "Vet
t «

Potem so močnoj močno Zavrteli globus / ;
in vrtljaj se je-'zarezal globoko v zoreče telo
«. S *'■■ .
P ti tekla je ferL Njegova kri . Črna od -eo* rastja, bela od nezrelosti
: H V
in rdeča «A
n


~ i • *

/ Rdeča od krikov upora&
Zdaj- bleda-ženska joka v svoje bele čipke » > in moški poleg nje z molkom kriči O mati > Njegova mati i'
Ne, ona ni kriva., da e priteklo belos črno in rdeče,-. Ni kriva!
„s«»»-
Vedno je zalivala v belih travah njegovega srca „
Svet ga je zastrupil, spoznanje sveta/"''




ccv
1 ^ . ?\3T£ ¿fa
, G	o®
&	O* °<
<V	' J? O
&	' A
ft	O
5	T; \ *
O - ctrí t « • Ç
o
C
ca
M A' X v
A	00 V
O
uj	60 <c c

1 X D ú¿ ^ d

¡ cA
oa



SEDIM
SOBI.
V MRAČNI

ČUTIM, KAKO

vSLIŠIM

DUŠO.
KAKO IZGINJA,
^ AKO °q 0163 fij"896 bf<,loftfil8 čom
U
jC^ q i taGČštrzg c q ai>' .
A p
Ifiis dt tpitem Isr' .. d0&



a M	d.OB Bt « i'f
A
v



RADA IMAM SVET, V KATEREM SEM
ležala sera na žebljih, da, bili so ostri, dolgi« Vsak posebej se je zapičil v meso in kričal: "Rada i~ mej ljudi, ljubi jih bolj kot samo sebe!" Težko, pretežko zame *
Spominjam se izleta v muzeje Bil je velik, prostoren, svetel, Niti trohica 3ence ni bilov vse je bi lo stekleno, krhkos prozorno. Ljudje so bili čisti; brezmadežni, brez senc« Lahko si jih iskal za zatohlimi in Srvl.virai omarami* po stropu med pajčevinamio Ni me bilo strah* Spoznale sem. da se bojim le senc«
Vrt v muzeju je biJL ves zelen, rdeč, teman, svetel.- Ubijal me je. Zahotelo'se mi je sladoleda. Mati ni imela drobiža» Toda tam med lovori je bil bazenčeko Obrastel s sluzastim, gnusnim mahom, V njem so sa svetlikali novoiči: rjavi, beli, veliki, majhni o To so mi dali lju<i;je. Prav gotovo je bil to denar zame, za moj sladoled« Segla sem po prgišče kovancev, ki so me vabili, pritegovali in hiteli pripovedovati, kako dober je sladoled v taki vročini, S smehljajem na obrazu sem stekla po gruščasti poti o
Prehitela me je senca* Ooo! Bolečina! Solze! U~ darec! Krohot? Kletve! Denar se je izgubil med kamenjem, porazgubil se je v travi, med cvetjem. Ne bodo ga dobili o Pred menoj je stal človek, velik, zaripel v obraz, s široko odprtimi očmi in s krikom na ustnicah: "tatica mala» predrzna!"
Premlada sem bila, da bi razumela pomen teh besed, Toda ;edaj9 po neskončno takih trenutkih, se jih še kako zavedam» Ko sem si najbolj želela nežnostih ga ni bilo človeka, ki bi me pobožal» ki bi mi iztrgal razočaranje iz mojega telesas ki bi me varoval* me vzpodbujal, Sedaj ti vsiljujejo tisto nežnost, ki je napisana v knjigah, ki so se jo naučili zaradi civiliziranosti o
Noč'j m take nežnosti! Rada bi človeško, njegovo lastno, neizumetničenc besedo, njegov preprost gibs od krinasmehr
Sovražim ljudi, ki se sladko nasmehu je j o, nekoli. ko pripre j o oči v znek spoštovanja - ali prezira - ko te pozdravijoo Nočem živeti z njimi - s hinavci! Ne moreš biti srečen med njimi» In Če že živiš, postaneš sčasoma puhel, ohlapen9 brez življenja, mrtev0
Nikoli se ne bo resničnost spojila s sanjami.5 Tu pa tam se bosta približali, toda križali nikoli,
Bog jo poslal sina na zemljo, da je trpel, učil in s svojim trpljenjem odrešil ljudi - Zemljane® Nihče se ne zaveda tega, ali pa se tega tako zelo dobro zavedajo, da si vsak mislii "Nekdo drug bo trpel name. sto mene ! "
Je mogoče to reči med ljudmi?
Ni.'
SVINJSKA KATARZA
Kot sanjski privid se ti zdi, ko vidiš ljudi, ki plavaj ov drvijo iz dneva v dan z nasmeškom na obrazu o Srkajo COCA COLO in so srečni« Ne potrebujejo ničesar» Svet jim vse daje-, Globoka čustva} to 30 le parole in fraze, ki jih lahko srečaš v kaki boljši knjigi o Važno je lepo živeti, biti srečen«, (Srečna sem, ker je mož kupil nov mercedes»)
Ljudje, pojte si, veselite se, bodite srečnU Živ Ijenje je Iepo0 Svoja čustva zaklepajte globoko v notranjosti«, Koga brigajo vaša čustva, vaše mišljenje o Če greste na ulico, si itak lahko nataknete masko«
Ne hodite po ulici brez maske, saj vas še kdc pre pozna o Ne pozabite si je nadeti zjutraj, ko zdrviU v nov dan (pa še na protezo ne pozabite)« Ljudje bi lu-Ijili v vas in vas ne bi spoznali0 Z masko gre lažj-j v življenju.
Tudi sam jo nosimo Lepo je govoriti o pokvarjenosti, izumetničenosti sveta.. Lepo se je dreti in učiti druge lepega vedanja, dobrosrčnosti, še lepše pa se ¿e nad drugimi zgražati» MI SMO BOLJŠI.,
_Iode Ml Btt.»3® idfti ki a 2	t * ofcs* y svetnik v
o i -bejfcih objekti} in,- viwrcntf^iin-j foss <, v? * ce z man i k -
fti aom, a-za kate^imixitvria^^o* ■ injarijft današnje -
Senga afetiiviž eS si nI .-.itnit^ 6eo nečeie
Tudi sa vi sem bil ptfa^iiMk'r'	Smehljal se m
se, e jezikom sem hjLgwpek? wafcfmnrilisal rit, b i sem mirna duša,
A stegnil sem roko in vzel., Vzel nekaj? kar ni bilo mojec Stlačil sem v torbo in si nadel lep nasmsšek na gol čeki, In jazt pravični ogel, 1 sem stal tam in čakal" obsodbe* Razkrinkan sem bil ( v meni je razbijalo le i "Delikvent, delikvent .... delikvent , o e") Vržen sem bil v posmeh vsem, Padla je maska pravičnosti z obraza. Počasi je tonila na dno blata, Z očmi sem ji sledil in počasi začel tudi sam polzeti., Pričel sem se valjati v blatu kot svinja, da bi izpral greh s sebe,- A bolj ko sem se valjal v blatu, bolj je v meni vpilo: "Tat si, praseo kot drugi I" "Pusti masko, pusti hinavščino, razkrit si junak!"
"Bil si svetnik z lepim gobcem, kje si zdaj? Bil si svetnik v beli obleki. Tvoja rit je us rana,- tvoja ha Ija je umazana. In tvoji nohti? Umazani so od svinjarije, ne izpreš jih več,"
"Pokazal si se v pravi luči, Hveia ti! Zdaj smo te spoznali, ti hinavsko prase, Ne liži nas večš Mi smo či sti, ne vidiš naših lepih ust, naših belih oblek, naših čistih nohtov? Studiš se nam! Izgini in poišči si tovariše' Išči blato in pogrezaj se vanj,prase,,epraae,,, ras,c 0as,.oseooos,oos®o«o,

ODREŠITELJ
Ko smo prebrali oznako filma Odrešitelj, smo
pričakovali nekakšno napei;o9 pogrošno filmsko predstavo c Znanstveno-fantastični trilley0 Vse to je dišalo po King Kongu, ki'zadnje čase na Zahodu polni dvorane o Na naših filmskih platnih smo doslej gledali največ strašnih obiskovalcev z drugih planetov, ki seveda nameravajo uničiti zemljo ali pa vsaj človeštvo c Njim nasproti se postavi hraber znanstvenik, ki po raznih peripetijah ukani zlobne vesoljce in zemlja je rešena o Po tej šabloni je bilo na žalost narejenih preveč znanstvenofantastičnih filmov in ti so oblikovali okus občinstva o Toda nekateri med nami se spominjamo častne izjeme filme 2001 Odiseja v ve so« ljuo To izredne delo nam je vsem pokazalo drugo stran fantastičnega filmac Avtor nam kaše nastanek-, razvoj in bodočnost Človeka s pomočjo raznih fantastičnih., vendar znanstveno dopustnih idej, nam pokaže človeka, njegovo nemoč In majhnost« Mac
nih del temelji na domnevah- ki jih-fiziki in astronomi poskušajo že desetletja potrditi ali ovreči? vendar jim to ne uspe o To na primer; nevidnost materije3 potovanja v preteklost ali prihodnost, prehitevanje časa, magnetne s časovne, prostorske zanke in podobno c Pravi mojster takih trikov je Isao Asimov, ki j® v svojem delu Zvezdni dnevnik uporabil cel kup takšnih prijemov, hkrati pa prikazoval napake družbe in posa-mex:i±.kB ter se iz njih duhovito p ©norčeval« Potem so tukaj še pisci, ki pišejo o prihodnosti človeka in človeške družbe0 Mislim, da j© med njimi najuspešnejši George Orwell s svojim 1984o
Ne bi red predolgo pisaril o znanstveni fantastiki in bi prešel na Odrešitelja, vendar bi vsem, ki bi radi spoznali- v kratkem času, kaj je to znanstvena fantastika, priporočil delo Ta čudoviti Sveto To je knjižica, v kateri so zbrana najboljša dela iz vseh zvrsti fant as ti ke
No, zdaj pa k Carošitelju Ogledali smo si ga in prepričan seia, da ste po predstavi zamišljeni odšli domovc To ni bila takima znanstvena fantastika, kot smo jo vajeni p Ni bilo robotov, ne raket, vendar mnogi
o o o
groze o Avtor se je v tem filmu odločil prikazati podtalno živalsko stran človeka in pri tem ni bil prav nič obziren» Vsem nam je bilo tako^ jasno, zakaj je za preobrazbo Izbral ravno podgano.. Dovolj je , da pogledaš te bistre9 lokave, brezobzirne oči o Podgana t stiski poskusi vse, da bi se rešila» Tedaj ima velikanske, neizmerljivo močv Spomnimo se dobrih štirideset let nazaj na nacizem, NemčijOo A niso oči. S S--ovca podganje? A ni Hitler vodja, ki obupano propadajoče ljudstvo zaslepi z vero v njihovo nadmoč in poklicanost spremeniti svet? Avtor nedvomno meri prav na te čase o Spomnimo se zabav, oblek, glasbe. Spomnimo se j inih besedi "Vedno več nas je o" Obupano ljudstvo, lačno kruha, je zelo lahko spremeniti v krdelo podgan^ morečih vse po vrsti in ne obzirnih celo do samih sebe« Lačnemu, brezupnemu človeku ponudiš samo upanj® in človeka, ki je "kriv" za njegovo tip-Ijenj«; in šel bo s tabo* Mislim pa, da je avtor u-porabil podgane še iz nekega razloga. Bojimose svojih živalskih nagonov, skrivamo jih, mrzimo, prav tako se bojimo podgan, čeprav smo močnejši od njih«
Vendar avtor veruje v dobro v človeku, ki je sicer večkrat na robu propada, vendar končno zmaga,. Film kaže ta boj med dobrim in zlim kot boj med podganami in mladim znanstvenikom,.
Mislim, da je v prikazu tega boja popolnoma uspele Zato upam, da bodo takšni filmi postali rednej-Si gostje v naših kinematografih.
o o O

GLASB2NA MLADINA
Glasbena mladina je organizacija, ki ima namen združevati mlade v dulra glaabe .
Tudi na naši šoli deluje ta dejavnost, in sicer v obliki nekakšnega krožka.
Enkrat na teden imamo glasbeno oddaj o., ki se je udeležujejo največ dijaki prvih letnikov o K tem odda-■jem zahaja približno trideset učencev0 Toda čeprrv je številka ša kar lepa ir bi si mogoče kdo mislil, da je zainteresiranost dijakov za to dejavnost velika, je resnica na žalost drugačna Glasbene oddaje ne potekajo tako, ko bi morale, Pri sestavljanju programa dela GM smo se dogovorili, kaj bomo delali in poslušali? Veliko dijakov kaže nek odnos do dela» vendar so pri poslušanju plošč tako ne zainteresirani in neaktivni p -i razgovorih, da hodijo ven in klepetajo rt«d seboj, tako da nas na koncu ostane samo kakih pet*
Zanimivo je vprašanje ; zakaj dijaki kažejo najprej celovni odnos, ko so pa postavljeni pred dejstvo, začno odpirati " ob re kovalne krožke" in pasti dolgčas o Dobro bi se bilo tudi vprašati, kdo bi tukaj lahko bil
V -oliki meri je kriva ne resnost dijakov, drugi važen dejavnik pa je za moje mišljenje nepravilna glasbena vzgoja o Dijaki se učijo pisanja not, učijo se o skladateljih; zfi to znanje dobijo potem oceno/ Iz tega je razvidno, da se skoraj vsi dijaki učijo glasbe samo za oceno,. To bi se dalo izboljšati tako, da bi se pri glasbenem pouku posvetili malo tudi razmišljanju ob poslušanju glasbeni tam pa ne mislim.-, da bi vse dijake morala zanimati samo glasba» To ni mogoče, Okusi in nagnjenja so irazličnio Vsak ima svo^ liobi, v katerem naj.se ude j stvu-je r Vendar pa je na naši Šoli precej dijakov, ki jih glasba zanima j» vendar se ji ne morejo približati.c
Zato priporočam vuem tistim, ki jih glasba zanima, naj pri ajajo poslušat glasbo, o kateri se 'potem tudi pogovarjamo*
Za konec pa naj povem še tos da poslušamo »elo do=* bre stvari: Simon and ffarfunkel9 Animala, Hačaturjar. in še nekaj ansamblov ter izvajalcev,.
Zato še enkrat ponavljam, ne iz propagandnega name na, da bi se glasbenih oddaj udeleževalo več mladih©
To pa predvsem zato, ker če je nekomu dobra glasba všeč in jo razume, lahko najde v njej marsikai lepega*
GIMNAZIJSKI PLESI V LETOŠNJEM'LETU
Organizacijo plesov je v letošnjem letu prevzela MO za razliko od prejšnjih let, ko so jih pripravljali posamezni razredi o S tem se je dokoncao urednil večni problem z denarjem; vstopnice so naprodaj, kupi jih, kdor jih hoče, MO pa plača vse potrebne dajatve«
Za organiziranje plesov deluje v okviru KO posebna komisijao Zaenkrat je pripravila tri plese, s katerimi smo lahko zadovoljni» Ker ni bilo mogoče najeti nobenega, ansambla; 3e je plesalo na glasbo s plošč0 Že na prihod-njem plesu pa bo morda igral 3MB;
Glasba na dosedanjih plesi'i ni bila najbolje izbrana o Veliko gimnazijcev se pritožuje, ker "narod bolj uspava?, kot pa razživie Za to pa ni vzrok samo glasba, ampak tudi premajhna udeležba gimnazij cevP saj srečuješ vedno ene in iste obraze , združene v ewe in iste .skupine in skupinicee To je še posebej opaziti pri prvošoloih: nekaj jih je, ki so se vživeli v novo okolje, drugi pa 30 še vedno ob stra=-ni0 Tudi z njihovo udeležbo ni mogoče biti zadovoljene
Plesi so končno postali kolikor toliko interni, tistih nekaj "od zunaj" pa še niso povzročali problemovo Tudi čez vedenje gimnazijcev se ni še nihče pritožil in nič še rji bilo uničene ga o To pa e ti: eden izmed pogojev za. nadaljnjo organiziranje plesov.
Zadnji ples je bil združen s pogimnazovanjem., ki so ga pripravil, če trto dole i in MO,. S. "krstitvijo" in sprejetjem prvošolcev medse smo lahko zadovoljni» čeprav ce-
otni proceduri lanko očitamo rahlo dolgočasnost in pomanjkanje dinamike o S pripravo plese pa je bilo precej te.-
ve ;al gostoljubje in sledilo je tekanje od Doma kulture pa do Tekstine 4 iskanje hišnika in ključa, gramofona, in ozvočenja» Ples se je končno začel ir ze razmere, v katerih ;je "b?l pripravljen, dokaj dobro potekal:
SPOZNAJ DOMOVINO, DA JO BOŠ BOLJ LJUBIL
UPOZNAJ DOMOVINO; DA BI JE VIŠE VOLEO
U?OZNAJ TATKOVINATA , ZA DA JA SAKAŠ P OVEKE
Po dolgem izbiranju je določenih pet srečnežev, ki se bodo udeležili zborovanja počitničarjev Jugoslavije na Ohridu *
V Ljubljani smo bili že dve uri pred drugimic Ob pvlhodu vsakega zaspanega in manj zaspanega počitni-čarj a se je razlegel počitniški pozdrav, ki je tudi pomenil uvod v spoznavanje družbe, s katero smo preživeli ted«. , inio Z avtobusom, okrašenim z nalepkami PZS in P3 ter reklamami, sme do 19oQ s spretno vožnjo "Niklja Laude" - našega šoferja, srečno prispeli v BeogradPo nočnem ogledu kongresnega centra Savav savskega mostu, gazele, stadionov, cele vrste skupščin in posrečene vožnje po tramvajskih tirih (kar je Spotilo tudi hladnokrvnega sekretarja P3J Vlada Dimi-trovskega, ki nam je bil za vodiča), smo se nastanili v domu Miadost o Ajdovski mladež je utrujen zaspal. Drugim pa so se ob 6*30,, ko smo odhajali iz Beograda, poznale posledice nočnega krokanja.-, Pokrajina je bila bolj razgibana, čeprav je bila še vedno na eni strani ceste koruza, na drugi pa kukuruz» Zaradi dolge in naporne poti do Ohrida smo se ustavljalij da smo lahko Šli "lia minus dva deci" in napolnili praznino s "plus dva deci"0 Čeprav smo v Ohrid prispeli v dveurno zamudo, nismo zamudili svečanega govora in "logorovač-ke vatreUtrujenost nas je minila ob neverjetno mrzli sapi, ki je pihala čez jezerOooo 3eveda s albanske stran,.Prespali smo v sindikalnem hotelu, v sobi s čudovitim pogledom na jezero« V soboto smo se priključili množici štiri tisoč ferialcev na vzpetini nad Ohridom pri spomeniku iz N0Bt kjer je bil govor, pesmi, recitacije in nastop folklorne skupine., Določene so bile tri skupine, ki so ponesle cvetje in vence k trem spomenikom padlih iz N0Bo Po raznih popoldanskih formalnostih smo le dočakali "plavi večer", ki je bil vrhunec našega zborovanja^ Podrobnosti ne bomcopisali, ker se bojimovaše prevelike nevoščljivo-sti. Naslednji dan smo izvedeli več zanimivosti o Ohridu in njegovih kulturnozgodovinskih spomenikih! Za-nimiva je legenda o nastanku imena Ohrid, Star Makedonec se je povzpel na hrib nad jezerom in ves poten
in utrujen vzkliknil; "Oh, ridei", kar pomeni "kakšen napor. V samem Ohridu je 81 cerkva» v okolici pa še §4. Mi smo si ogledali sv» Sofijo, sv« KIimenta in prvo evropska univerzo. Imeli smo tudi uro časa, da smo lahko kupili razvpite ohridske bisere„ Pot od .Ohrida do Skopja je bila dolga j sa: smo se ustavili samo enkrat pred Tetovirat. Ves čas nas je kratkočasila družba mladih iz Skopja z makedonskimi narodnimi pesmimi. Večer je bil posebno zabaven» saj smo praznovali dva rojstna dneva ixi krst šestih novincev« Naslednji dan smo se vračali skozi Prizren, Pečg se dvignili na prelaz Kula (1796 m), kjer poteka meja med Črno goro in Kos^vim* V Titogradu je bil prvi daljši postanek, tako da nas je obalno letovišče Budva sprejelo v soju tisoč luči, k: so se poigravale na mirnem morju„ Odpočili smo se v doslej najlepšem ferjalnem domu - mednarodnem» 18 oktobra smo sledili razgibani obali do Boke Kotorske m se prepeljali s trajektom čez zaliv3 Dubrovnik nas je pričakal prazničen ovit. v zastave in s salvami, izstreljenimi v počastite^ *neva osvoboditve. Zaradi pomanjkanja časa smo si na žalost lahko ogledali le manjši delež bogate kulturno-zgo-dovinske dediščine; smo pa toliko boljuživali ob pogledu na jesenska drevesa, ki so se kopala v zeleni barvi Neretve., Kratek postanek smo imeli le v Mostarju, v Sa= rajevo pa smo vseeno prišli šele zvečer,, Ko smo se dvignili na planino Trebevič, smo pod seboj občudovali morje luči Sarajeva^ Ta večer je bil večer žensk, ker smo me pripravile slovenski plavi večer., V eni izmed konkurenčnih tekem je drugo mesto v tekmovanju najlepših nog zasedel naš moški predstavnike V prijetnem, domačem vzdušju v ¿'orskem stilu grajenega doma nam je zadnja noč hitro minila« Dopoldne smo kolovratili po Bašoaršiji«, si ogledali Principov most, Gazi Husrev-begovo džamijo in mesto Sarajevo«
"Niki Laudarf je mislilj da je na tekmi, da mu merimo čas9 zato smo brez prestanke. drveli mimo Jajca, Banja Luke v Minuto postanka smo imeli le na ^rhu, za nekaj fotografskih posnetkov kanjona reke Vrbasao Žalost slovesa
smo občutili že v Zagrebu, ko so nas zapustili Mariborčani .> Najtežje slovo pa ;je bilo v Ljubljanig ko smo se razšli še ostali,.,
V tem tednu so se skovale tako močne vezi prijatelja stva, da smo bili v mislih skupaj še takrat, ko smo že brisali prah šolskih klopi .
Z .. D » H - A . V - 0

. IZVIR
GLASILO ŠOLSKEGA CEOTRA AJDOVŠČINA

uredniški odbor?
HVALA ALENKA ŠELJ MILAN
koren ema

ME NT ORs
IVANA PROF, SLAMIČ
TISKž
ŠELJ MILAN KERKOČ BARBARA










1303


i«J 'tli
PRED VAMI JU NOVi ŠTEVILKA IZVIRA, V KATEREM
JE OB KULTURNEM PRAZNIKU OBJAVLJEN IZBOR
PESMI NAŠIH MLADIH USTVARJALCEV»
UPAMO, DA BOSTE GLASILO Z VESELJEM PREBRALI
IN TUDI SAMI POOtMNO PRIJLI S PRISPEVKI
NA JANo VERUJEMO« DA BODO TO DOBRI PRISPEVKIc
UREDNIŠKI ODBOR

VIDELA
sens
nebo
Nebo
ki vass me 3
vabilo
Videla
sam
te h o
teme
i»* KI
v njo 1)1 se lahko
vse moja dalo pogre milo
BOLEČINA♦* 6
zajeda se vate
grize, as* ta.....
Boli te
boli duš a f aro <a V tebi kriči, kriSi in te boli Rana,. rana je
v tvojem srcu Rana, ki je ne more
pokriti skorja pozabe
Rana,
ki ne celi se rada Prosim ne dresajs
ne drezaj v rano
Na drezaj,
ne sprašuj j
samo molči , molSi
Is moje rane kaplja k« kri kdo sad jo nadomesti kri kaplja kaplja
Kukanja Taa, 2.c

'»«ftffT.ANO
V»«povsod
alikant srajce poškrobljeni ovratniki čist namizni prt papirnati bogovi v svojih mislih pa nikomur riiS srca
nekje daleč zmečkane rjuhe popa ckan. papir Slovnična napaka neobrit obr az v svojih mislih pa tudi tebi del srca
Sarce c Al enka „ 4. c
Preskakovati
mučne trenutke.
Igrati se z
resnico»
ljubiti se a
zlobo. Hrabriti neodkritost, Kazens
steklen stol« brez elektrike» brez iglic -
le 3teklsn stol
Batagelj Nives, l.a
VZROKI IN POSLEDICE
Koledar kaže uro, maček filozofira, miš mijavka.
Kvadratif O kvadrati! Krog? In paraleopiped ee na glavo posvaacvi, in od sreče skače v ater, diagonala zori
in premica napolnjuje čas. Voda se v zraku razblini, opice jejo banane Časnik se bere in Vampir kleči.
Urar popravi koledar,
mačku zraste brada,
miš izgubi gla s«
KVadratii 0 kvadrati! Krogi
In paralelopiped ai zlomi vrat,
eter pljuskne čez robove,
diagonala oodpade
in premica teče čez rob.
Voda ste koncentrira,
opicam poči trebuh,
časnik je prebran
in Vampirja bolijo kolena.
Koatanjevic Gregor, 1
Zadnji akord Je izzvenel,
rodil 3e je nov in nov in nov..,,.
Izrazil si se z besedami
bile so tople in nežne,
čeprav si sprstno mežikal
sem večkrat sliSala odSumevanje
tvojih pogledov.
Jezik nemira Je tvoj glas
predpotopnih ribičev, ki
kličejo jelene.
Srebal si mojo kri. Tudi mojo senco si rad Česal in Ji pripovedoval... Izžgal si protoplazmo mojega življenja.
Batagejlj Nives, l.a
Rotacija tvojih misli,
preplesanja strun, tvojega življenj
prežanje na vnebohod tvoje matere»
ki te je rodila
na poti v Betlehem»
Pozdravljeni atomi
paradižnikove zrele barve.
Toni tvojega brenčijo
kot kolesa kočije drdrajoče
čez ožarjeno nebo.
H-lej jo! Ravnokar se je povzpela
na most.
Bliski mi parajo mislil Z grozo slišim rdeč krik, ki je ae^el do praznine v moji duši in jo napolnil z lučjo.
Batagelj Nives, l.a
Ljubi vse kar vidič: Tiivo in neživo, ljubi ir. bo3 ljubljen.
Če znaš ljubiti, ni treba govoriti Nasmeh je vso. Poljub je vse.
Sovraži vse, kar ne vidi5 - sovraži nič, sovraži in boš osovražen.
Sovraštvo da besede, sovraštvo hoče besede. Besdeda ni vse.
Polnoč je odbila na našem zvoniku. Tema. Mir. Turobnost. Samo pijanec 30 ziblje po usti s kozarcem v roki in z dušo visoko nad glavo.
Polnoč je odbila na našem zvoniku.
Tema. Mir. Turobnost.
Ekstaza pijanih misli.
Utapljam se v iluzijah z dušo v roki
in s kozarcem visoko nad glavo.
Černigoj Janja, 2,c
Kam odhajate duhovi mojega srca, nikar ne hitite v prihodnost, tan je tema.
Tavala sem sredi trav poletnega sonca, med zvezdami^
hitela sem skozi oblake s-ominov in jokala«,
Skozi solze sem čutila tvoj glas, ki mi pravi, naj te ne iščem* Zdaj vem
da sem te zaman iskala
sredi trav poletnega sonca,
med zvez-laai in na oblakih preteklosti,
Nes na bojim se, sama
sredi množice ljudi
spet tavam med temnimi sencami
in skrivam žalost % nasmehom.
nekoga une bom spet čutila eol«s v ubitih sanjah.
frekega dne bom vzela novo ljubozen in v naročju tistega dne bom umrla v uolgi beli obleki4.• nekSga dno..•!
Iščem ta v nasmehu pomladnega dne, gledam te r očeh sanjskega privida. V mozaiku rimskega boga iščem tvoj nasmeh in moje solze.
Prijela sva ga za roke
in ga peljala skozi svetlobo in temo.
Ko sva prišla na konec,
tja kjer ae poti življenja križajo
sva se ozrla nazaj
in se zgrozila v praznino.
Pustila sva najinega otroka
na križpotju
in odšla vsak svojo pot.
Alenka Vodopivec, 2.b
Hladan je kamen v mojih rokah. Tople roke božajo kamen. V dlani mi pade znančev "Dober dan!"
Hladen,
mrzel.
Veliko bolj hladen kot kamen.
Ali ni škoda lepih besed za mrzlo vsakdanjo frazo?
Dober dan
Dober dan Jober dan
Dober dan Dober dan Dober dan
Zabolel me je znančev "Dober dan!"
stisnila sem ga v dl^ni.
Pogrela ga bom,
dala mu bom malo topline.
Rada bi imela topel Dober dan,
Dober dan, ki bi g a lahko dala človeka.
Saj smo vendar še vedno ljudje,
ljudje, ki potrebujemc topli
"DOBEK DAN"
IZVIR
glasilo Šolskega centra ajdovSčika
UirSDNI^KI ODBOR
HVALA ALBK'A ÖrJW JO LAK KOREN EH?IA
liTiTOH
1VAKA prof o SLAHIv
1303


Talce• Izvir je zopet tu» Tak kot vedno? Boljši? Slabši?
Dragi dijaki.p se boste ob njem namrdnili? Če se rm b© zdelo upravi5enoE se kar namrdnite <> Ampak to ni le vaša stvar, Sa se namrdnete* To je stvar vae gimnazije in gleda na to, da je Izvir glasilo Šolskega centra Ajdovščina, bi moralo biti stvar Teega šolskega centra« Naiar&nite se in razložite9 zakaj at« se na^r&ailic In povem vam, vi nimate pravice do namrd©vanja0 To pravico imajo naši profesorji Neupravičena pravica), naši starši (neupravičena pravica) in petem jo imajo Sisto upravičene vsi, ki se jih naš šolski center in naše del© prav nič ne tiSe, ki na na« s® delo morejo vplivati in ki jim Izvir slučajno ali pa neslučajno pride v rekeo
To s da. j® Xs;vi?r slab, ni krivda tistih, ki v njem objaT«* Ijajo, ampak tistih» ki ne objavljajo in tako ne prispevajo k izboljšanju Irralitete glasila® pa je mogoče Izvir kolikor toliko dober, je to zasluga tistih, ki v njem objavljajo, saj tisti, ki v njem ne objavljajo, nimajo niS pri temo
Vsekakor ni nobena stvar tako zelo dobra, da bi ne megla biti boljSa, pa. čeprav jo pohvalijo na RTV in čeprav s© ustvarjalci poleg šstalega tudi pohvaljenis ko se predstavijo na Naši besedi w Idriji«,
gakaj sem rekla, da je pravi©a profesorjem in staršev d® neustrarjanja neupravičena? 2ato, ker so oni tisti, ki nas vzgajajnam svetujejo, ki nam pomagaj©, ki imajo nož« nest na nasTin na nas nadaljnji razvoje
Ker mi sesal ne morem® najbolj objektivno oceniti nag J h stvaritev* imamo pravic®, da. dvomimo v njih kvaliteto in .imam© pri tem dolžnost vlagati svoje sposobnosti in napsrg v napredovanje v boljši smeri»
Iz tega sledi? če bom videla koga, za kogar vem^ da je sposoben dobro pisati (taka je naša večina, zato smo prirlnili
do gimnazije) in ki ni š® nikoli s prsvzvišenega trona,lastne samozadovoljnosti niti s prstom mignil za Izvir, če ga bom videla, da se je ob glasilu namrdnil, mu bom z veseljem uničila ušesao
Ne boM res, ampak povejte, Če si tega ni resnično zaslužil? Ne bom storila tega, ker bi bilo neumno * Neumno bi bilo aa-to, ter bi bilo pametneda postanemo pridni, zagnanie
uresničujočih načrtor politi ljudje» ki vedof da je neumno» če eo nekdo s prevsviš enega trosa lastne samozadovoljnosti in lenob« posmehuje bratom in ga treba vleSi za ušesu * da e« vb&;4 oe bi posmehoval tem» ki sto«
tisto, -lesar ae rsjemu ne ljubi, če ž« nošt «a vefiao odvreči s sebe svoj« le njemu; znane in la&ae prevssviSe-nosti ter storiti česa sebi in drugim koristnega,
No preden boste,naspali » pretshtajt®, Je Isvlr neko-dietna zadeva» ^e ae rte bi splačalo včasih v nje« objaviti svojih mt sli, 5$ je bol je, da ob napakah molčiš» da teds ostala, ali da kriči8v zaSo.- da fe©do Izginile» Do« kler kriliš le v mislih, ta ne šliši nihSs., K® poveš prijatelj^ tre tudi ono Ko napišeš Izvir, v® sto ljudi, ki ti lahko pomagajot ser nasilje podobno kot ti» ker so ¡Bledi kot tis ker imajo podobne probleae kot ti» ker ei želo boljšega sveta kot si ga želiš ti* In literumi as» tva^euci* zakaj stvaritve skrivati dc*ia psd blazino in dvomiti % njih vreoncet? Veliko laže je človeka9 ki isre -a vrednost tega» kar je napravil, ko mu. kdo pomaga z naletom in dobro besedo«, gaj vsi vemo, da pri šestih letih nismo bili čudežni otroci» a to vendar še ne pomeni da sušo podpovprečna s&eneta5
M@;t-da sem preostra, afpak to nikoli ne lk!>di in jas» brat se» i a ena fcošaol - pe^em namrelo
Brna Koran
N J 1 M U
DALEČ SI ICC T SONCE1 f.
KI 241 NIKOLI OBSIJALO ZEMLJO
IN BOL*' BL22U,
KOT ATOF HO-JEGA JBUSSA *
TEA
Siedl oktobra se je: «bral.-a noro predsedstvo 10 «a naši
>; - "I ' „
F- •
l&hkz> reee» da samomvesti in volje do dela v te» prst-» ¿-däsfeyu ni manjkale a Eridružil se nam 3© Se n©v mentor in talcoj prijeli sa del©* Nastavili smo si obsežen p: 2gpoln sanimivoatl in novosti o ¥ njem smo vklju«* C-.- u- vas aktivnosti mladih na naši äoK $ od plesov@ Bpof*»
ih srečanj ¿a d© srečanja s mladimi 4« drugih šola Pi.-J.ni el&oa in vestnosti smo zadeli s izvrševanjem
fsnili lu&tfrcv« Vendar' nas je že mladinska, konfersnca ras: karala« Ugotovili smo^ da se pojavljajo stara, imrjs*-vela vprašanja?
" Zakaj imamo mladinsko orgftnieacijo na naši šoli?" in MKd© bo delal v mladinski ©rganimsiji? Ali naj bo to prisiljena,-, Se ne *©l?retEnaw oblika rdruževanja mladih na gimnaziji? Ali pa naj to© to pravica in dolžnost vseh mladik* ki naj bi s skupnimi mošmi ustvarili in zgradili neka:)» kar bi dokazovalo toda smo mladi» da smo delavni, da siao del družtoe* v kateri živimo a"
Že ko te vprašujemo» kaj naj bi delali mladi, se lahko vprailamo; Ali ne bi bilo prav, da bi «apustili naši gisu-nafiji tudi nekaj drugegag ne sam© zguljene klop-? Saj ne9 da je aktivnost mladih le to» da sama sestankujejog
Bi pogovarjajo in vse ©stane samo ob praznih besedah« Nee še lil res, Vendar si mladi v predsedstvo- želimo? da bi prišli tudi drugi na. aaše stank® in bi videli t da t© niso le obrabljene fraze» ampak da se na sestankih pogovarjam©e ,kakor kaj bi skupaj naredili, kako bi bolj popestrili naše gimnazijsko življenj«»
Žalostno Je dejstvo» da jih ¿d približno 27o dijakov na aaši Soli dela le sede»,- To pomeni, da toh ."edem opravlja delo še Mi vse ostale, Teh pedem p©skuša9 da bi naloge bim bolje ©pravili? ob kakem neuspeha pa tistih 263 povzdigne glas in seveda krivih je tistih sedemo Pri tem pa a« p©-mislijo* da so tudi sami 'Slani .mladinske organizacije o
Prs prida» #ems da. bi bili uspehi veš j i* Se bi več mladih prijelo za delo. Mi posku®* da bi predsedstvo razširili, da fei ustanovili komisije m Greamesne aktivnosti» ni r&~ dil uspehov., Ostalo j« 1® ©to predlogih » mladih voljnih dela pa ni bilo nik£er3
>im%iH p^edsedst*? a a ti orguiisaeiji naprti p Iredit«-«-
po bol¿áih uetjQbih. da izpopolnjujejo ¿Mtcfäfeni prog* aw. Že *or	da -jif- lete» akavnih , medte©. à
bili Imi et ;<fc tespoh« U&ptH ijudi t?o, da amo a . priborili sir©j prostor»
v prve» p©Hetji\ smo se »Jcrar^ali s organi as¿¿4© jüae organi asi rali amo apz^jess prriSt letnikov, Predsedsr ' deležfila d-.-, «dnernege. mmitwju v Sarai Trli P k,;-?: .v.o pogovarjali © nalogah SLO» © adele Sevanju mltóK », in povezanosti vseh mladiä na ebmo&^r»
'.a&lîi r mladinsko deloim© tr^gs.? >, ki e® bc v ¿aei^c; g-wtu udeležila delovne okel;)« Kcbáo-.-ko
V merecía m adee- L t e fc , naša no&caetna e&ipa ufoLog*!« p-vaaa¿ek«ga turnir; a Predme j a T8«
izdelovali pa bomo tudi v jtal&nwm in oitaleas pregrm; ,jl
; à njegov rojstni de- prispela / A¿dov3B : ¡¿o j mja* Spre« sli je t-oao od acvjgoriSke m adine,
1. 't-žka in Šolskega, radia- Akcija Že te.?}« po raaredir in w ■&Limf da zdaj ?afeke dokažem©» kaj zmoremo«»
radio ,ie &e dolga Ista ©bilka mformirsßja, i sot: v-'inja in zabave mlad^fe pij	' šoiafe SlovèM je-
¿atontó fell© prav J da šolski radio as bi mac* -;al na nafi -, Mislimo, in pa®,,, da bomo & pomočjo profesorskega «bora ir vnsh mladih zc tudi uresničili«, P
■
c ••■4juMl^ da bo lahko vbdšl krožek r naslednjem ñglmm
nagi Soli kljub mnogim preœalc kr.vžkov«
Velik» je stvari * ki bi jih labko spremenili i z based v
«j* Zavedati pa se »©rame, da j« tre'-.a delati - sodelomti
tarjan Pise•
JAZ» Slovak Sloveku
Govoriti o odnos« med 'rasami je lahko, Teže pa je kaj narediti o Saj ni treba iti v Južno Afriko«. Primere ras-likovanja po »asa© tudi pri naso
Zedinili smo m9 da 'bi se nam pogovor a črnim človekom sdel sanimivcst-o Soda na vprašanje» ali bi priee&li k omisju %TBh prodajalo©-? tepihovr ni nihče naravnost odgovoril m t da ne s nea
V	naši državi, so vsi narodi enakopravni« Naše bratstvo % drugimi aarodi Je pretrgalo veliko preizkušnjo v drugi' svetovni vojnio
Pa kljub temuoooo
Zakone ¿s lahke spreminjati* teže je spreminjati srca® N& a odnos do južnih narodov je §e posledica tistega? sredajeve» 6kegB.0 Turki so divJaki» sato tudi vsem drugim Ijudem^ta® doli" raste jo rogovi o Vsakega Soma takoj prebcdemo e pogledom s Ali aa pošta«? Kje ima skrit nož? Na kakšen način ms bo opeharil? K: temu pripomorejo še matera, ko straži jo svoje otroka s wCe ne 'boš . pride»,* to bodo vseli Cigani Po
Dajatve? cJ.a si vsi prizadevamo »a enakopravnost na. vseh pof-lroSjih<» Joda teže j s to v praksi« Zato se tudi godijo taks fcr: viee koroški a Slovencem«, V ereih Avstrijcev so sapi sani kot manjvredni ljudje., sato se jim sdi sama po sebi umevno* da jim ne dajo vseh pravic««««
To- i.a mi ,>ih obsojamo o Hočemo enakopravnoet* pravico«, Toda
kl^ub temo« o o
V	Ameriki j« veljalo pravilo t f,I»e mrtev Indijanec je lahko d v Indijanec"» Kaj pa živ? Naj postane Se on dober J foda, to je preostro« frefea i® vladaš? vsem dati enakopravnost«
Ljudjt smo vsi enaki! Pa kljub t@muooo<r
«ooo ne -vem» Se bi prisedsl k omisju» !le vemo Res ne'vem»
Gregor Kostanjevi® l®a razred
Je u#tv«ri4 ««• fl
* . • '£* ,.,	*
«■■vid*.» 0Jt*gl;	bn? otiq B t nt
4i. »¿tJtfmj	tit 0i9 iirf
i» t tioiuici ibvix
r- • -
In prU«5«l r.% ave* «tro*e ^¿c ^
TBk kot vel » -	«rc-	l^Lezen«
Najprej ja zagledala \sveta glavica,
Malima in drcbcana	• ^ b
tri vsega taS&ka pre^ ilovekom*
tf glavi ¿e bil» lobaajav.
in v lobanji juožgani. ' n
Beli in Sisti «cigari.
,,, rojstvoo
In prilepil jff «a svet otroia DrcVes* in majhen.
Tak kot vsi o». - njegovo srse je «budilo hinavstvoo Ljtfbszen je postala um&sana. Ljubile so se baract in lepotice» 3lepar11 in device, pofitenjaJci in cipe*	j
Ljubili 90 ae dvatiaoS leto Ljubile «o aa kače s. «maji o Tudi možgani v .Tkanji 8© peetali umazanih
roaatvo« In m vsi eo^ križan?!». Možgani umazani,, usta ¡strupena in
oži steklene ko"$ so stekleni naši bogovi*
Konec eveta **■■>	>
'<>•»" »a vsa enak.
Todas ~
nekatere kn^i bodo stale» druge ležale, nekatere roka toočo prosile, druge grozile, nekateri bomo sevra&ili %■ peklu
<h*ugi ljubili v mtosihc
a o © • o
In vendar-1 VSI S3:o BILI LJUDJE
auo pue»	* ! •••	n
:«-« ptic pel
iiift ;« f»o ta >1«. ijr
ljudi milijo« in »n ;•«• t ..
taejfdo BVOt	.OVJ*!,y1 ...
F*>laaprta knjig*	nt «a «(
vsi ac tojAfaAŽt	.«¿¿j* a'*
avet knjiSiTOi ovo»*C<i - .. bcg*ta	¿»^tlsas »t t'»- i »H
tragedij« irx «cnodra®«	Mtmočvtb
komedija brez vsabift* 4 ' ?
V*{aMfof 9i ¿v*i* v
mraličnc Stkano	tMfio« .
na zvonec cto dv en	t
konec bo dela konec trpljenj« gacetrtk ljubezni
nedolžen kot soIz4 ki v ranem ffism s® blešči ko sonc« ga. čes dan obalie dobi cl^lgo t osmo seneo in ni veS nedol-Sen
j
Taa Stibilj
-H
SPOÜNANjK
■taJjuHla 8«¡ti. a« tñ\nr> ?att -
.oí ¿istega lepaga dna tfo
j[£s"ív-.dim &amo 9o IHH v
piVa •*'.< v «fjhn ¿n ,nonoe -9.fije J f t |>*t	Uia\*-,1oXa učenj*	°oa
* ! ta	aa*čaa va» 4«to	al ¿x
pv« ¿¿ig aesS-rríí ,¿¿08 .¿¿ova Y Í£SBV
'
' Ivi d-ak apoaln »« pr%éina .
• icó oe ttjKMnriiai	y •	áafcárxfll *
" j*:*ti ga - ni aatf i'it r saVSátao ,¿£>¿¿1 isfeaísí si
•-oda ja* 3.¿utei»/o e¿vo*xí> ¿lacees. -¡a M r-FBK '	«•tlfBíat i*<¿*< a m
teg* ©1 no core nihfca
l	1 jttlMU* tam B¡¿t C&1 'Ciileisitiiq uua mit
re ; />rem m.kcffiur i taque om ,o-ron ,oqaX ¿fcami:
dati	,*l>eec>e fio-afifcXstf rJ 5ar
•
O HW-sBW LJUBUZNI
rake) ¿e moja Ijubesen
vedn> tako nesrečna
■
vprašanj« j t to "brea odgovora.
nifcčs	■:•■■'
©i ga qs to da,\	. . .
i« ga t ¿di ne pričakujem
Toa Stibiü
DOLGA PRAŠNA CESTA
Dolga praSna cesta, hi8e ob tej costi, velike železo-betonske stavbe, mest čez reko,, ki oa leno vije na drugam koncu mesta» Velika okna na hišah, lepa zaprta vrata, ble^^ijo se v 3oncu, ki neusmiljeno žge na prazno cestOo Ha csati ni ljudi0 Ob cesti ni dreves in zate ker ni dreves» ni ptic»» Ni trave, ni rež na oknih,. ni mačk da bi pglegale na toplem 3oncuf ni rib v reki o Same ljudje so0 Ljudje za zaprtimi 0jcni in vrati. Za lepimi okni v lepih oblazinjenih stolih, za dragimi mizam. Vsak v svoji sobi o Brišejo prah s knjig, prak g umetnih rož v vazah.» Sami so«, Sedijo v lepih stolih in gledaje predsa ©
Lji:dje brez duš so<> Brez srca» Niso več ljudje0 So samo ša teleia ljudi? oblečena v fine obleke, s najmodernejšimi frizurami„ telesa ljudi» ki so gojili rože na oknih, skrbeli za mačke, ¿asajali drevje ob cesti. Ljudje so brali knjige» Imeli so prijatelje» Pogovarjali sose o sebi in tarnalio Tožili so o 3vojih tegobah, jih delili z dru« gimio Pomagali so si med sebej.
Kaj jim mar prijatelji? Kaj jim mar ljudje? Glasno je, da imajo lepop novo, moderno euper hišo, še boljši avto, glavno je, da iaajo veS in beljšo od soseda* K"aj morem jas sama na tej dolgi prašni cesti? Ne morem v Mše» Vrata so zaklenjena» Ne morem do vode v reki, struga je pregloboka,. Ne morem do ljudi« ljudi ni» Ne morem pobožati mačke, mačka.je mrtva. Tudi knjigo ne moraai prebrati» Listi knjige so porumeneli in črke zbledele» Risala bi? Risala? Kot otrok bi vlekla črte po pair^u. Vsaka Črta bi bila nekaj, Ta bi bila reka, reka s polne voda x*eka, ki bi dala življenje. Namočila bi suh© zemljo in na zemlji bi pognala trava« Veliko majhnih pokončnih čr^ •-» to bi bila drevesa» Na drevesih bi bilo veliko' gnoad* v g!lerdih majhni ptički, ki Se ne snajo letati» Teko majhni in nebogljeni ,, toda zanj9 bi skrbela starša» Velik krog v kotu zgoraj bi bil sonce» Tudi sonce bi dalo življenje» Iz zemlje bi privabilo veliko, veliko ©vetio, na katere bi sedali metulji in čebele,	.	i,-. Na koščku papirja je življenje-.. Življenje, ki je že samo po sebi lepo» Treba je imeti voljo do življenja» Treba je hote ti -živeti,
Se riše m črte» Še rišem rože, travo, m W) :<e, pti"e««c Tudi	bom risala® L; udi z duše., ki isaarc radi ta
svet® Svfin6jr.dk mi drsi po papir;-g v endar so packe, ki pri te» nastanejo» podobne vsemu drugemu prej kot Xjtt-dem® Ne morem narisa?;;, ljudi, ki jih ne pozna®,- ker jih ni Tudi se te ne poznam vež« Preveč sanjam. Sanjam o življenju, ki ¡ga ni,, Ni •
Kj, življenja brez vode, brez som>a? brez živali in ras t lir • Tudi, če vse te je* m Življenja brez ljubezni, Ljudje morajo biti ljudje, če hočejo imeti Življenje» Hastr&ala sem papir, na katerega sem narisala črte Spustila se» drobne koščke papirja v neb©» Beka- je odnesla sanje* Sarge enega popoldneva ob reki« San^e o življenju;. Po cesti se vračam \ mestih Cesta a.e suha* vroSa» Sonce j «j že zašlo« Prijeten mrak ofcda;a hiše, hiše iz opeke in feelezobetona* Us-javim če pred hišo» Odklenem vrata, stopi» imačnc veže in vrata za sebsj zaprem« Zaklenem jiK. Lagala &ssi cel popoldan ob reki® Tudi jaz sem ena .¿.med ljudi	duše« Lagala sem. Ne mam biti člobek«
Ks eni,;: a Če rni go
r	SVOPAM
¡tkanja v avei t, •.tratsu^erv pciiž»
pre.-saa divje^ Sadi, da as o Pet «in p-,'«d
Man, ka mi §e košček naloga» Ga e sploh kom» utj-
^epo/fiemtno* En fcoScek naloge v enem dolgem ke,4 pa ¿e to .
i emg srak vpraša* «e pričakujem danas kakšen ©vak "fJpai3i? da Ampak nikoli ne vaš"«
,7® k? j«, '-danes v nsmoo Morda ni prav, ampak svo;:a »zada*, pa mi M p?ar M3 do tega, da M ¿o od-pra i: a. Mislim j, fla ni pre/oš velika,, «aio Jo pnetiia le-rrr. Vsiier.? bon morala počasi «agrianiti v na.3feo!! & predmeta Ke;£no se» prišla d© tega tpotaanaa" JV, .	da j® pa&atr.? te učiti, Da je K>tr«fcno, vrtino*
? m i da ae i^st.onj nekomu pripovedovati» da se dokler oam hs pridi do tega. »pomanj«, doki®?
■ kriterij I^fidi paijat^Sa« Sva* gledaš s pi-
«¿.j» U «« apomr4š na kakšen lep na'5H.«a Novo
j -	in ¿a sivar*. in lo ta® s& traba -naredi-
«ate;-*ega i* ireiifcj privatnih spominov in oistc -•vi j3' s,- zave.«, da je mod vsemi temi hribi Vipavska dolina, 'xi e Po a b po dolge- ifi počoi žo od takrat« ko- ]e oc© vale7- U s-1 caplja: poleg rosa i» Planino in rsa.j ds at s jas t1. , vo.4\l njani raeo* ,}ka r Roža© delane ,
■'■•>. mali sveto	,vit::*;; i-a^ši od Amerika, aa
iiou,. Lap«i cd lafxh ¿apo^miL -vrvav« Kar ga perr-aš, Ka* r-fe ic Ker ima . -5.' ¿n ^ue ,
Ker «c vladarji narave» ki «e ¿a boje» Vladarji v zraku, a le v letalih, vladarji na zemlji» a le na cestah« v tih» tam? kjer so križpotja a kažipotji, kjer so markacije0 V fcraspot^u. ï-a ne. V brezpooju sr«di gozda «o kaj lahkoisgu-biÔc zaloti t« mrzla» temna noč* požro te volkovi in 5® ni teh* te požro strahovi in mladih let9 Se že najde kaj« kar t« peSre, Se nisi tam* k^er vsak normalen Slovak pričakuje, da boš v civilizaciji človekovega sveta«
Obstajata namreč dva svetova -	je narave » svet slape
icondorj&v, vrabcev» taščic, slavcev» svet slonov in levov in zeber» pametnih in nespametnih epi©* svet 3« neraziskanih džu ngel pod Kcrdiljero Blanco, svet starih prič» indijanske« kitajske in japonske kultura» svet tundre» ledu, in Bvet m morske» dntt, svet» ki ga ne poznamo» v katerega postavljamo' svoj« strahote» svat» ki sc ga bojimo in v katerega straho-ma, a(po)SlcVeško radovedno obračamo sv o ¿se oži? ne da bi ga mogli rasumeti s kakšnega drugega» razen s človeškega gledišča»	j *
Drugi je človekov svet« T© je umeten in včasih ?.e ir-umetni» čen kot marsikdo od nas, vsemogočnih 2 eus o v nad vsem, kar je, rasen nad seboj o To je svet mest z vodovodno, električno in plinsko napeljavo* svet avtocest in Selesnic» svet opra« vljivib dam in tereijalk» svet junaških in strahasobih mo2„ svet eks»ra Športnikov in znanstvenikov» svet poln razuma ®n človekovih zakonitostio
Ta svetova si med ssfeoj nista nič kaj preveč podobna» ker v snem vladajo naravni zakoni brez vsakih omejitev, v drugem pa človeški zakoni» omejeni z naravnimi« Eno je svet Slovaške dražbe » drugo je svet narave « Svet narave lis dela napak» ne zločinov, kar je značilno sa premiSijeni* pametni svet«
Potem pa nekoč ugotoviti, da vse to ni preproste» Da odraščaš in da oba svetova pričenjati zahtevati cd tet© vs.sk svoj delo Da ne spadaš popolnoma v svet družbe» ker si nekakšen romantiko Ker ljubiš sončni vzhod in zahod» kar sa rad çe« tepeš po brezpotju» ker imaš rad skale in sonca in morje in slapove in mavrico in ker se ti smili umirajoči svet naravee Ugotoviš, da ne spadaš v svet narave kot žival» ker si vesel dejstva* da boš kmalu prišel s brezpotja na stezo» se spustil po nje,j v dolino» domov» kjer te čakajo čaj» znanje, jabolčni zavitek in topla voda» udobna poataljao Vesel 3i mestnih luči, migljajočih skozi .temo is doline navzgor proti tebi, Slo« veku o
In zaveš se, da. boé marea najti prave pot« .Da ne so«:« popdlnoma sapa*ti «vet« družb«, tehnike» kir te lahtfo oropa za .marsikaj lepega is sveta narava in sla se rtu smeš predati le svetu narav©? ker to ni mojo Seker ne bi preživel, ker so dosežki rabana» tehniki lepa stvar, ki ti piareil&j koristi;-
Ia po tea, ko bo S t® uskladtl* stopil na pmvo pet, ti ostane fe© veliko stvari, ki jih mtraS urediti, proden b®S postal odrasel, vreden Slan družbe0 Najti ooS moral pri -raerao pot med uSancstjo lit rtesn^jem, md dobrim in ali», md Ispim in grdim, koristi» in nekoristnim, vrednim tebe in t<ebe nevrednim o
Spoanaii boš moral Se mor&ikaj o Še velikokirat boš razoča-preden boš odrasel» Rušili ss bodo tvoji z&xsuskk ideali v lepot*.* ijabe&ni» bistvu, fcoitenju/ moral boi ake-tí veliko preiakuftenj? kjer boš ishiral med bogastvom in poštenjem* sreSo in denarji», iskrenost30 :ia uspehom in še med ntarsiSéml
To b©. tvo¡j a P®t v sveto Poi,f/ polna težav llorda polna zmfcg, morda polna poraziv... Trajava pot Horda bo vdasih kje robida vacíetela,, tudi to ®e agodi, Tudi sonce vSaoito ai-3® te potem ¿o lep seh&d sahed, Ta pot i,ma dva konca, a sil¿ j© edetio Siirt je olij^Vsaj biološki, eil j o Ne tr® dim» da js to eilj rasufta, cilj dela-, To'lahko Sloveka preživi o A dva sta ftbnea poti ^ Tisti F ki m smatramo «a dobrega, poštenega, Sloveka vrednega in tisti* ki 33 aa-n-Pzanji prvega.,
Pa stopaš takole v svet GrreŠ korake v lev«» ali v desno in ae pri tem sploh ne aavadaš pomembnosti svojih korakov» teli? obeh svetov, ki visi nad tabo In terja «svojec Se pelješ se včasih v Šolo in si misliš, da koSCok domača nalog« ni važen.- Korak v l«voc Ko prideš po pouku domov pa steSoš naaaj v »ent-s po sdravila aa s tero t tarao. Korak v desno-	ji
Na kneu pa? J5e te nt povoai avto in imaš feas ti, pogledal in oeeniš in preh- j ar,o, pot preneseno a IS. preplašeno k HvttljOo
3?© je bila tvo ja pot skoai sve t s
VEČER DOLGIH TRENUTKOV IN SENC
Večer je bil skrivnosten in tih. Na mizi so gorele sveče o Sedela sva drug nasproti drugemu in molčala. Oči so brezporaeneko begale is kota v kot? na da bi ka;< iskale, ali potrebovale o. V srcu morje nepovedanih besed in misli» Tiščale so me v želodec in grlo. Le buljil sem fcn molčalo Besede in misli ao prihajale, a so se ustavljale Žs v grlu in se lepile na jeziku« V sobi tišina, le tiktakanje ure in kapljanje vode« Prcsketanje ognja., Plameni sveč so risali dolge sence na stene, ki so nemo lebdele in molčale.
Sedela sva tako in mučila drug drugega» V možganih eva Bdela svoje mislic Kdaj pa kdaj je kdo od naju dvignil kožar® o, ga nagnil in napravil požirek ali dva„ Ta večer nisva mogla hliniti drug pred drugim in se pogovarjati o vremenu in vsakdanjostio žato sta najini srci ostajali zaprti kljub tesnobi in žel^i po izpovedi« Čutil sem potrebo, da bi izbruhal vse? srce, dušo in skrbi, trpljenje« Izbruhal bi vse na mizo, razgrnil bi dušo kot namizni prt in bi s bencinom in krpo drgni!« Drgnil bi,. da bi ssdrgnil s du~ še 'vso umazanijo, vso pokvarjenost, hinavščino in ponare-
'•r o: t r. odvrgel bi sebičnost od sebe kot odvečno kožo« Prelevil bi se kot kaža, & pralnim praškom bi pral delčke razstavljene duše« Želel sem,, da bi to storil, a spone so me vezale na stolico* spone so ste povezoval® in hromile možgane Le zdel sem v praznino in čakal« Dvojica oči nasproti meni ¿e nemo begala iz kota v kot., kot" bi nekaj iskale-. Vem kaj so iskale njegove Oči. Pogrešale so nnen pogled, klepet, njen gromki smeh,» ki se' je nekoč m razlegal, manjkal«, j® toplina, ki jo je znala dajati» Tako hitro je usahnila,' sapa živi j en i a je za vedno pihnila njeno luč« Videl sera, kako je poslušal njeno šepetanje» Počasi e?em začel razločevati njen® glasove« Bila je nežna kot vedno» Govorila je tihop kot bi se bala, da naju prebudi iz sladke dremavice» N^ena podoba je napolnila sobo» plavala je kot lahen dim pri tleh in kot topol zrak pri vrhu»- Polni so je bili kotički v mraku in lonci na štedilniku in odtisi njenih rok so počivali na zlikanih zavesah» Dihala je k nam is onostranstva in nama šepetala v zimsko noč» Pripovedovala sva ji vsak svoje tegobe, svoje skrbi, žalosti in razočaranja» Razumela naju je» sva-
Ib ~
rila je in treuia preudarjalai, Čutila s ve, božanje njenih nežnih rok, ki ni bilo lizanje hinavca, temveč iskreno bodrenje» Nevidno energijo je vlivala v najini srci» dojila naju .je z «o&jo. Njeni srebrni glasovi so nihali, zamirali in neme je odhajala, tako kot je prišla., Slišala sva njang nem® korake, njene neslišne besede ao nemo ddmevale v ušeaih« 1'oplota njenega telesa ,1® zopet samirala* dotik njenih .'ok j« bil vse hežncgši, dokler niso popGla6ma zamrli« Tako j<3 odšla, odšla vsa nema»
Zdrznila sva se, se nemo pogledala s ssaSučen;.¡m v očeh z neznanim izrazom na cbrasuo Zopot sva i i-gnila kozarse, vse je bilo kot prej, ms nemo in tiho» ustnioe sc ostale zlepljene naprej, ¡jetik je oi> tidal na svojeu mestu in le trenutki in sence na stenah so postale dsiljše«
•• 2T/0K SVST-A fP
V okviru GM smo poslušal i	wJ8vo« sveta"-, Glasba ne
pozna me^a , edina meja, ki jc 'bistveno deli,, je kvaliteta.'» Nekatera vp ašarga se stalno poravljajo <*.:* vsakt> obdobje jih reš't iia svo,- način,, Bh® izmed teh vprašanj je odnos vstvarjalaa: poustvarjalee<> Izvajalci tega'koncerta so • nam pckzali ,-'na kakSen način reSujejo ta problim t «aŠSm stol#tjus
Spored in način izvajanja sta bila raznovrstna, pri takem izvajanju ima pomembno vlogs organizacija prosuofas ki omogoča stik med sami mi izvajalci o Klavir kot celota in«središče vsega dogajanja -je izgubil klasičen pomeno"To ni ved Inštrument večglasnegatia: melodijskega in ritmičnega izražanja« Vedno bolj postaja tolkalo« Skladba za klavir, kot naprimsr Ostrčeva Pravljica, zahtevajo od izvajalca dokaj3» njo mero ustvarjalnosti, pri kateri je večji poudarek na ritmu, kot na melodiji® S tem, k© se melodijsko izražanje potiska v ozadje, stopa v ospredje uporaba raznih delov, ki so bili do tega trsnutks pri izvajanju nepomembni® Tudi izgled klavirja je draga讫o Namesto elegantnega ohišja nehote pokukamo v njegovo drobovje« V celotnem procesu stopajo tolkala na položaj klavirja«, Vendar ne v smislu klasičnih tolkalo Sklop raznih zvončk^T ljudskega porekla in dragih mehanskih predmetov nam da celovit obseg ton >v i« Sumov ¿> 'Skladbe ni30 napisane na peti& šrtah notnega črtovja0 Največkrat je ustvarjalec in izvajalec en sam človeka	t.
Nekaterim so zdi tak® ustvarjanji neumetniško0 Prvo vprašanje pa 3», kaj j® umetnost«.«»« in potem naprej* Taka vloga klavirja in tolkal ne ni pojavila danes, saj ;jo 2§ upošteval Se Bartok v Sonati «a- klavir in tolkala» Kitara se v svoji vlogi še ni povgpela na todilno mes^o orkssiftruo ■Kitara «i brez vlog®., vendar ¿staja problem proglasitve ostalih instrumentov o Tega m kakor-ne more- rešiti elektrtc la' kitara, Bariera red. njima je vieofcfta Ostane nam še magnetofon* kot najmanj subjektiven "inf^rument" v skupini« Ima enakopravno vlogo» M6go5a ima prednost» saj nam predstavi "gla&bs", ki 30 je mogoče izvesti w dvorani o Vsekakor al ni mogoče- .predstavljati slučajnosti magnetofonskegp. posnetka., £a tako predstavitev je potreb a dobrSnn mera kompozicijska ustvarjalna sposobnosti*	•
Skupina nam je prikazala ustvarjalnost današnjega 6as«, ki ji žal ne anamo prisluhniti ali pa se do nj* obnašamo kot snobi in je ne pcznamo*
Tiar čina
FI i. M i POSEBNA V Z O O J A HEZISSHî Goran MarkoviČ SCENAEOST: Miroslav Siraič
'-ema filma je vagoja mladih prestopnik©^ v vzgojnih, do«, movih.-, Film nsa? prikaže odnoae med gojenci » vzgojitelji in gojenci ter problem vključitve gojencev v normalno življenjeo Sema filma je aktualna* Pojavi so problem dvojno moralo p
Film nam v svoji čpici prikaže družinsko življenje Pera in njegove matere. Mati je Ženska, ki s© uè zanima za sinap je alkoholiharka in menjuje moâkej saradi tega mora v umobolnico o Pero je prikazan kot odrasel /ant, ki pa je v nekaterih primerih ëe pravi otrok». 3'crbetà -mora zase in sa mater, pomaga-si pa J kol^ve in znaa tako postane pravi mojster v tatvini o Edini človek,, kj mu hoče pomagati in ge ima očetovakg rad, .33 nL.li.anik ome, Oaaeta in Sera veže prijateljska vez» eau* ga tu*» ii pripeSfc v popravni dom* ïu ju sprejme upravnikf. ki
,-.jU grobo loi i in vrže vsakega na drugi breg» Po dokaj n*prisrčnem apre^amu upravnika doživi Itero avoj "vhodni" kx^to Tu se prikaže prvi način vzgoje v domu, Ob prihodu novega vzgojitelja pa se med' gojenci začr.a drug način vzgc j*, Vzgojitelj Žarko pojmuje gojence kot lv,udi» vzgaja ,;ir / ljubeznijo«. 2 novo metodo pa se pojavijo navskrižja raed vzgojitelji. Paihclegiwjâ je negativna. Prikazana je kot teoretik in pri ataS nasilne vzgoje o Tudi upravrJLkcvo hva~ .j je nje ni plod njegovega dela, -ampak človeka samega ~ jajti le nekateri so uspeli* To je prikaz nepravilne ran-,-telitve gojencev- ka.ni med seboj so pomešani kriminalci, liiuševno prizadeti in normalni fantje, Pojavi se 'fcroblem ! -manjk» ; a pravilnih domov in vzgojiteljev Ka,1~i iska^ istca popravnega donta ■ bo opremljala vsakega i an ta» bodisi zasluženo ali po krivici» Tak primer primer L^bčeta» i:> ne spada v popravni dua» v mak protesta Ljubde mu""; Spregovori, ko zaduši prijateljstvo in ljuba 14«. ; lel'i mm trudi, da bi svoje gojence vključi;', - v normalno ii '	šče r1im službo» pu
Ôi'ôl-i tisti nepravilni »id» ki je naatal med gojenci in--nji nep.veben, k&ji- na obeh straneh, is.
Dobro je ':udi prikazana Mira kot dekle, ki išče le svoje koristi o Ped krinko "poštenega" dekleta in poštene družine ukrade denar in sum pade takoj na fanta iz popravnega doma. To dejanje požene tjubčeta in Pera v beg, ki se konča z LjubČetovo smrtjo o Dekle vine denar in vse .1© urejeno, le LjubČeta ni moč več oSiveti Smrt Ljubše ta je prizadela le Pera in vzgojitelje. Žar» ka* ki* sta ga tudi po smrti spoštovala kot človeka in ne' kot. številko o Bili so prijatelji - začeli sp,i« ni 5 in zgradili novo življenje, novo metodo vzgojo*
Karmen Štrancar Renata Gnezda
Posebna vest
DVEMA AJDOVSKIMI SODOMA
Da je čista studerčnica izum in dar božjih vemo vsi. Da je cviček nekaj, po čemer naslednje jutro glava boli, tudi vemo vsi» Brez vsakega omahovanja lahko is tega» že i% tega izpeljemo sklep* da je voda nekaj dobrega, osvežujočega;, duha povasdigujočega in da je vino nekajp kar človeka pijanega, sebe nevrednega, včasih že kar grdo bruhajočega naredi,
No» oni dan sem eno kapljico» na ajdovskem la-sniku pridelano poizkusila. In bilo mi je od nežlahtne m,Sanice dveh sort tako slabo, da sem morala bolno, boleče*čelo še dva dni v čiste» nepokvarjeno izpod Pilonovsga hrama
izvirajoSo vodo namakati o
Kako je 'le mogoče, da se lapa rečna st riga, v Ajdovščini• štiri leta vzgajana in negovana v dva soda pretvori? Včasih je i« njiju kemijsko Sista F^O izvirala, zdaj pa neko dolenjsko kisliso po svojih žilah pretaka?
O, •	b	ñ& ivc:., ':-a9 da bemo , k: ere
isvi^ajé posIyiStóu &&.;;X<&pe« miaüv C?. wiaiic5 ja Bv-*. g;m2iííe, && «a fas#, m áan»-. p.-^ -1,1:.
¥3JSM -OS TAI IU ájJ)9V SKIM ^ WJJMW l'CM
Traba casíit-itf ráem ¿¿idQvskiBt	"a ;a¡:
r'ssisnjeniüM 'k. 3f *, ¡Sala.¿ v
■


ití	fa	ne	-i |lí#ii
• .- udoli v 0vbj¿tk	glavah delatéis

v p^m-ms fuSe rss poo vkaXl* ksr se jira ne b? .,} ■MI.o rail 3 pratc!^ ciigr •••: ra délo °XavaÜ so \
Ii- ka,5 peéno ssdajf tuije rilso«
0\~oreka'^* ►•>.» s^.«..-. $i*»«-* •« ¡t .tú;i;o deXall»
adr>í élmi d:<>.2be« feati jiro 'ue borno imali Ilesa«-• kdos ne. déla. íkot sta fallía seda) x- sai ráeí.'fá*:, "'i
?©rej Jim res iahko óestitamo? saj ©ni 2a suiaju -












	
	
	
	
	
	
i