21. štev. Po vnio?ovin1ana V Ljubljani, dne 28. maja 1927. izvod mn iso Leto VIL UredniStvo in npravništvo v Ljubljani, Izhaja vsako soboto. Mesečna naročnina ... >* Narodni dom, L nadstropje. Telefon 77. Priloga: »Tedenske slike". ca inozemstvo Po svetovni gospodarski konferenci. V Ženevi na svobodnih švicarskih tleh so v ponedeljek zaključili svetovno gospodarsko konferenco'. Kakor poročila pravijo, so bili vsi sklepi storjeni soglasno. Proti so glasovali samo zastopniki Rusije in Turčije. Konferenca je priznala potrebo gospodarskega sodelovanja s sovjetsko Rusijo, kar se more označiti kot možnost gospodarskega sodelovanja Evrope in ostalega sveta z Rusijo, kljub temu, da vlada tam popolnoma drugačen gospodarski red, kakor v Ostalih delili sveta. Toi priznanje je dragocene važnosti tako za Rusijo) samo1 kakor tudi za ostale države. Znamenje, da se Rusija vrača k mirnemu presojanju gospodarskih vprašanj, ki so življenske važnosti tudi zanjo, toi priznanje pa tudi kaže, da je Rusija sposobna in voljna opustiti svojo komunistično propagando v ostalih delih sveta. Torej, konferenca je preko različnih gospodarskih in poli-tičnih sistemov, ki vladajo v državah sveta, zaključila, da je miroljubno gospodarsko sodelovanje vseh držav nujno potrebno za obnoivO gospodarstva v industriji, trgovini in poljedelstvu. Vsi storjeni sklepi se predilože svetu društva narodov. Jugoslovanski zastopniki na tej konferenci so poidali svojo posebno izjavo. V njej sta značilna dva stavka. Izjava pravi: «Potrebno pa je naglasiti, da je taka obnova mogoča samo, ako se zajamči popolna svoboda produkcijskih sil tako pri velikih kakor pri malih narodih,» in nadaljuje: «Naša industrija ni posledica inflacije, marveč odgovarja notranji potrebi, ker omogoča zaposlitev presežkov prebivalstva«. S temi besedami je razjasnjena vsa skrivnost gospodarske krize in razjasnjeno, zakaj se tako ostro poudarja potreba sodelovanja vseh držav. V izjavi pa je tudi izražena bojazen, da mali narodi pri razvoju svojih produkcijskih sil ne bodo deležni sodelujoče pomoči drugih večjih narodov. Za lepimi besedami gospodarskega sodelovanja se skrivajo-wikriti nameni in načrti gospodarsko močnih držav, ki hočejo odstraniti vse ovire, ki stoje ob novih državnih mejah novih mladih držav, da gospodarsko zavojujejo industrijsko mlade države, ki so pa ravno zato potrebne in postale politično svobodne, da se tudi gospodarsko osa-mosvoje. Naša delegacija je s svoja izjavo slutila nevarnost, ki z gospodarskim sodelovanjem preti mladim državam. Za vsako! gospodarsko osamosvojitev je potreben razmah lastnih produkcijskih sil v svrho lastnega kritja potreb prebivalstva. Nastojanje novih industrij v krajih, ki so pred vojno predstavljale tržišče industrij in trgovine gospodarsko) dobro razvitih držav ali dežel, n. pr. Nemčije, Anglije in nemških avstrijskih dežel, pomeni avtomatično ogroževanje gospodarstva teh držav in dežel in neprijetno občutijo! vsak« oviro1 uvoza in zaščito lastne industrije m adiii držav. 1 o< boli in peče in ta rana stalno kliče lc svetovnim gospodarskim konferencam. Jedro problema ostane: gospodarsko razvite države hočejo prosto konkurenco, ker vedo; da bi taki konkurenci vsako mlado gospodarstvo podleglo. Mlado gospodarstvo pa se mora braniti in to le na škodo onega gospodarstva, ki1 najbolj želi odstraniti vsak odpor. Že predi vojno močne industrijske države so’ radi izgube tržišč ogrože-vanc v- svoji normalni predvojni kapaciteti, ker pa se je po vojni njih gospodarstvo! deloma dvignilo, deloma pa usmerilo svoj razmah z večjo intenziteto na druge strani, je naravno1, da jih tak položaj duši in da hočejo pri ostalih državah izposlovati olajšanje uvoza z znižanjem carine in tarif ter z raznimi drugimi udobnostmi. Izjava jugoslovanskih delegatov pravilno poudarja, da je naša mlada industrija naša notranja potreba, predvsem zato, da prebivalstvo dobi zadostno zaposlitev in zaslužek, dalje pa tudi zato, da si prebivalstvo svoje potrebe krije doma. Naša industrija ni navadno povojnO veriž-ništvo ali špekulacija, ampak nujna socijalna in gospodarska potreba. Naš človek mora dobiti doma zaposlitev. V gospodarskem sodelovanju z ostalimi državami moremo iti samo tako daleč, da ne ogrožamo življenskih pogojev naših delovnih moči, ki v poljedelstvu ne najdejo zadostne zaposlitve. Res je, mi potrebujemo dober in zanesljiv izvoz naših poljedelskih pridelkov in moramo zato biti pripravljeni k protiuslugam. Ne sme nam biti vseeno1, ali se države, ki kupujejo naše žito in živino, gospodarsko^ razvijajo ali pa hirajo. Le v prvem primeru bodo dobri kupci. Na drugi strani pa tudi svoje lastne industrije ne smemo zanemarjati, ker se nam v tem primeru naseli v hišo brezposelnost in z njo zvezane socijalne posledice, ali pa morajo naši ljudje v Kanado. Kdor hoče k nam uvažati, mora tudi od samostojno, od: vsakega tujega gospodstva prosto življenje, združeno z brati Hrvati in Srbi v skupni jugoslovanski državi. Bil jc to velik dogodek za vse, ki so sc nahajali na bojnih poljanah, kakor tudi za ostalo prebivalstvo v zaledju, čutili smo, da smo blizu dneva svobode, videli smo, kako vzhaja zarja naše boljše bodočnosti. Kdo si je upal kdaj misliti, da bo ležal nemški kolos strt na tleh in da borno Slovenci peli svojo* državno himno? Niti največji optimisti niso pričakovali, da se bo zgodovina tako hitro završila v naš prilog. Najmanj pa, da bo naše meje čuval naš vojak. Toda vse to se je zgodilo nekako čez noč. Solzam je sledilo nepopisno veselje — saj'smo bili osvobojeni stoletnega robstva, stoletnih ve-| rig. Vsi smo se veselili konca vojne in postanka svoje strani pripomoči k temu, da bo naš človek, ki ne živi samo od1 izvoda poljedelskih produktov, tudi dOber kupec tujih proizvodov, t. j. da bo gospodarsko močan. To je mogoče le, ako ima polno zaposlitev in dober zaključek. Najti pravo sredino med vsemi temi nasprotujočimi si interesi,' je vsa umetnost bodočega gospodarsko-političnega in gospodarsko-kultur-nega udejstvovanja posameznih držav. In tu je naša delegacija dala pravilno smer: z bodočo državna politiko je zaščititi naše lastne produkcijske sile predvsem v panogah, ki so na naših lastnih tleh zmožne življenja. To je potrebno za našo lastno gospodarsko' pOvzdigoi. Za gospodarsko obnovo sveta je brez dvoma potrebno tesno sodelovanje in sporazumevanje držav med seboj. Izločiti jc medsebojne boje ali vsaj ostrino boja omiliti. Le gospodarski mir bo prinesel blagoslov. To velja za meddržavno gospodarsko življenje. To načelo priznamo brez pridržka. Toda svetovna gospodarska konferenca je pri svojem razmišljevanju o potih in sredstvih za obnovoi sveta, pohabila na zelo važno, morda najvažnejšo stvar. Pozabila je poudariti potrebo po socijalne m miru v posameznih državah, pozabila je poudariti potrebo tesnega sodelovanja z delovnim človekom. Gospodarska povzdiga delovnega človeka je predpogoj vsakemu gospodarskemu napredku. Napredek po ramah bede in revščine je mogoč samo en čas, navidezno. Pride čas, ko ta maska pade. Oni, ki sc bodo pečali z vprašanji, katere je nastavila svetovna gospodarska konferenca, morajo vedeti razumeti, kaj socijalni mir in socijalna zadovoljnost za razvoj gospodarstva pomeni. Kdor zida preko tega, zida na pesek in vara sebe in druge. Tudi to spoznanje naj prinese svetovna gospodarska konferenca. — Ne vse na račun delovnega človeka! veseli nove svobode, ker je moral v vojni največ trpeti, noseč najtežja bremena. Delavec pa se je veselil novega časa tudi zaradi tega, ker je trdno upal, da napočijo z narodno osvoboditvijo zanj boljši dnevi tudi v socijalnem oziru. Vedel je, da je Jugoslavija bogata in plodovita država in da je v stanu, nuditi svojim sinovom dovolj kruha, ako vladajo v njej urejene razmere. V tem pogledu se je, žal, zmotil. Poteklo je več let in namesto, da bi bilo opaziti izboljšanje naših socijalnih razmer, se vidi vsepovsod splošno nazadovanje. Možje, ki vodijo krmilo) naše mlade države, nimajo dovolj zinisla za splošni napredek, marveč jim gre predvsem za svoje lastne osebne in strankarske koristi. Vsa prizadevanja delavstva, da bi jim predbčilo, kam vede tako postopanje, so ostala brezuspešna. Trpin pada v vedno večje dolgove. Starčki so Majniška deklaracija in naše delavstvo. 30. maja poteče deset let, kar je Jugoslovan-1 jugoslovanske države. Delavec ni bil med zad-ski klub podal v avstrijskem državnem zboru njimi. Ravno on je imel največ povoda, da se pomembno deklaracijo, da hočemo živeti svoje primorani zgrabiti za delo, akol nočejo umreti od i lakote, ker se jim ne prizna na stara leta niti 1 mirnega življenja z najskromnejšimi dohodki. S tem povečavajo že itak' veliko brezposelnost. Nezadovoljni so delavci v zasebnih podjetjih istotako kakor državni uslužbenci. Nezadovoljni so sploh vsi delojemalci, ker se pri nas ne vodi nikaka pametna socijalna politika, pa četudi imamo ministrstvo za socijalno politiko. Ne more se ravno reči, da bi bili slabi naši zakoni, v kolikor jih imamo, ki se tičejo delavskega vprašanja. Zakoni so dobri, toda ljudje, ki jim je poverjena naloga, da se brigajo za izvedbo teh zakonov, ti ljudje nič ne veljajo, ker nimajo ne zmisla ne srca za ubogO delavsko paro. Kaj sledi iz tega? Ali naj zabavljamo čez Jugoslavijo, kakor to delajo mnogi marksisti, zlasti oni nemškutarskega mišljenja, ki jim nikdar ni ležala pri srcu naša Jugoslavija. Ne, ne bomo jim sledili, ne bomo zabavljali' čez našo ljubljeno Jugoslavijo. Nič manj kakor pred desetimi leti jo ljubimo danes. Se pač zavedamo, da nam je samo v lastni državi zajamčen popoln nacijonalni in kulturni razvoj, brez katerega si ne moremo misliti uresničenja socialističnih teženj delavskega razreda. Delavstvo se bo radi tega z največjo vnemo udeleževalo deklaracijskih manifestacij, ker se vedno z največjo srečo spominja dnevov, ki so oznanili našo svobodo. Ce je v sedanjih razmerah še tako hudo, se počutimo srečne, ker smo dosegli svojo narodno svobodo. Vse drugo se lahko uredi. V okviru mej, ki so nam bile priznane, lahko delamo na to, da se naše razmere izboljšajo. Sedaj ni več tistih težav, kakor takrat, ko je šlo za ustanovitev Jugoslavije. Pri ureditvi naših notranjih razmer pa bo zmagal tisti, ki bo pokazal najjačjo voljo in največ discipline. Včasih je bilo v tem oziru delavstvo na najboljšem glasu. Ponekod je tudi še dandanes. Pri nas se je na žalost pokazala nediscipliniranost v delavskih vrstah, ki so jo v prvi vrsti zakrivili socijalni demokrati, tako da je delavstvo v zakonodajnih zastopih brez vsakega vpliva. Narodno delavstvo jim v tem ne more slediti, tudi se je že naveličalo moledovanja okrog njih, zato gre svojo lastno pot. Naj se marksisti razmesarijo med seboj, ako jim je tako malo do delavskih teženj po izboljšanju razmer, narodno delavstvo za take traparije ni- ma časa, ono se organizira, da bo v stanu odločilno vplivati na našo socijalno zakonodajo. S tem, da priznava sedanje stanje, h kateremu je tudi samo veliko doprineslo, ima narodno delavstvo tudi moralno pravico, da najenergičneje vodi boj proti zasebnemu kapitalističnemu izrabljanju in proti socijalnemu reakcijonarstvu v Beogradu in v naših oblastnih skupščinah. Ali ni bilo narodno delavstvo na delu za Jugoslavijo že tedaj, koi so mnogi drugi slavili Avstrijo? Spominjamo na narodno delavsko organizacijo v Trstu, na njeno podružnico in na razpuščeno «Bratstvo» v Ljubljani. Nihče nas v tej nacijonalni borbi ni omajal. Pridružila se ji je samo še socijalna borbenost in to v tem večji meri. čim bolj stopa socijalni problem v nacijonalni državi v ospredje. Borbeni in dosledni v svojem boju stojimo tudi od desetletnici majske deklaracije. Dosledni v tem, da ljubimo svojo nacijonahio državo kakor tedaj, in borbeni, ker nam je srčna potreba, kakor nam je bila takrat Jugoslavija, sedaj ureditev Jugoslavije tako, da bo lahko izvrševala S 1. novembrom preneha stanovanjski zakon. Ponovno smo že poudarjali, da bi imela popolna ukinitev stanovanjske zaščite nedogledne posledice za najemnike. Ministrstvo za socijalno politiko je zahtevalo od Delavske zbornice mnenje, ki ga zavzema glede ukinitve stanovanjskega zakona. Delavska zbornica se je nato v posebni s statističnimi podatki utemeljeni spomenici izrekla proti popolni ukinitvi stanovanjske zaščite. Delavska zbornica ugotavlja: Iz statističnih podatkov je razvidno, da bi se moralo graditi v Ljubljani od leta 1914. do leta 1926. 1750 stanovanj. Dejansko se jih je zgradilo 550, torej jih manjka 1195. Glasom «Statistike stanovanjskega urada v Ljubljani« je prosilo, odkar je ta urad obstojal, za stanovanja 1989 oseb. Stanovanja pa so se mogla dodeliti le 687 prosilcem, medtem ko so ostale 1302 prošnje nerešene. svoje materinske dolžnosti uapram vsem svojim sinovom, napram onim, ki so dOrna, in napram onim, ki so se morali podati s trebuhom za kruhom v1.daljne kraje. Ako< se bomo od negativnega nerganja obrnili vsi k pozitivnemu delu, se bodo naše razmere kmalu izboljšale. Druge pomoči ni. Pomislimo na strašne vojne dni, ko smo trpeli pod avstrijsko soldatesko, ko smo gladbvali in bili kot Slovenci zasramovani1, in odleglol nam bo. Videli bomo, da smo ipalc napredovali. Kar nismo imeli tedaj, to imamo sedaj. Narodna svoboda je neprecenljive vrednosti. Bilo bi pogreš-no, obupavati, ko pa vidimo, da smo toliko dosegli, kakor doseže malokateri narod, ako! izvzamemo naše brate v tujem robstvu, katerih osvoboditev pa je istotako odvisna predvsem od naših urejenih razmer. Biti moramo optimisti, ki vedno upajo na boljše čase. Le taki' ljudje so v stanu izvršiti velika dela, ali, kakor pravi sveto pismo, prestavljati celo gore, dočim so pesimisti vnaprej obsojeni na neuspeh. V tem znamenju hočemo tudi mi narodni proletarci proslaviti' desetletnico majske deklaracije. Maribor bi moral zgraditi v letih od 1914. do 1926. 960 stanovanj. Zgradil jih je 250, torej mu jih primanjkuje 710. Tudi ta številka je potrjena IX) cenitvah stanovanjskega urada. V najvažnejših krajih Slovenije jo torej doseglo pomanjkanje stanovanj leta 1026. do 1927. svoj višek. Popolna svoboda pri razpolaganju s stanovanji in pri določanju najemnin bo imela tc-le posledice: Ona bo dvignila najemnine do te višine, da jih del najemnikov ne bo več zmogel. Za gospodarsko jačje sloje, ki bodo te najemnine zmogli, bo pomanjkanje stanovanj prenehalo. Oni bodo lahko dobili v starih hišah dovolj stanovanj. Gospodarsko šibkejši sloji bodo stisnjeni deloma v slaba stanovanja, deloma pa izrinjeni iz njih. Mesto gospodarsko jačjih slojev, bodo postavljeni baš gospodarsko najšibkejši sloji pred nalogo, da bi bili reflektanti na najdražja stanovanja v novih hišah. Pomanjkanje stanovanj bi Ukinitev stanovanjskega zakona. Ivan Albreht: (Nadaljevanje.) Prva ljubezen ne zarjavi. «Prvič si zadela dobro ?» «Nič se ne morem pritožiti«, pravi Franca. Potem hitro: «Saj mi je rajni Groga še celo na smrtni postelji naročal, naj po njegovi smrti ne ostajam sama, toda do danes res še nisem mislila na možitev.» «Ta je pa trdna», je premišljeval line. «Kdo bi si bil mislil?« Vdova pa: «Bogve, če nisem rekla preveč. Da bi se le ne zbal —» Nato se je spet oglasil čevlar: «Viž, Franca, to je tako! Sama ti nikakor ne kaže biti —» «Težko je res, težko,» se je jela počasi in previdno umikati vdova, «pa vendar —» «Težave ima pa tudi vsak človek svoje —» «Mislim res, da ni nobeden brez njih«, je potrdila Franca. «No, pa dokler je človek mlad in nič zavezan —» «Ni nič drugače«, jo je prekinil Tine. «Saj veš: mladost — norost!« «Pravijo res, da —» «Zato sem pa mislil, zaradi Janeza —» Vdova se je komaj vidno nasmehnila. «Pošten ko solnčna ura,« je nadaljeval čevljar, «ali mlad je bil pa tudi in pod kožo krvav, saj razumeš —» Franca se je prestrašila, rekla pa ni nič. «To je bilo še takrat, ko je odšel —» Franca šc vedno molči, Tine pa: «Saj veš: jeza, žalost —» «Tako hudo menda ni bilo?« «Tebi ne, njemu pa«, zavrne Tine. «Ta-krat ga je zaneslo, pa se je zamešal z neko žensko —» «No,» pripomne Franca, «to ni nič hudega, saj je bil fant in prost!« «Fant že, prost pa ne, ker je vedno mislil le nate. Samo toliko, da ga je enkrat zaneslo, pa ga je spet premagal spomin nate.« «Oh, ti pa znaš», se je nasmehnila vdova, še sveto Genovefo bi premotil, tako znaš biti sladak.« «Viž, moja stara pa pravi, da sem ko skisana smola«, se smeje Tine v nadi na zmago. «Škoda! Da sem danes še fant, se ne bi poganjal za Janeza!« Med razgovorom obema odleže. Vsak je prepričan, da dobro igra svojo vlogo in da spretno vodi drugega na svojo pot. Tine je celo prepričan, da lahko pride z odločilno besedo na dan. «Viž, kakor sem dejal, se je Janez takrat nekaj zmotil tam nekje po svetu. Zapletel se je tako, da je cvililo z,a njim. Otroka je sicer Bog vzel k sebi, njej mora pa šteti, če hoče biti prost!« Franci so se zaiskrile oči. «Zdaj ga pa imam«, je zavriskalo v njej. medtem ko je čisto mirno rekla Iinetu: «Naj jo pa vzame, ali ne? lo je najboljše !» Besede so jo sicer stale mnogo premagovanja, vendar sc je ojunačila, ker je upala, da bo tako zanjo prav. Tine se je prestrašil. «Kako naj jo jemlje, ko misli samo nate!« Vdova je skomignila z ramoiii. «Koliko ji pa mora dati?» «Pet —» «— tisoč?« «Pet tisoč, mislim -7» «To je lep denar, Tine —» «Kaj? Za pet tisoč bi si ti pomišljala —» «Nič ne rečem, ali danes je hudo. In otroka imam, saj veš. Ce bi se kaj menili, tak mu le povej tako, da bajta ostane na moje ime ■—» «Se razume«, s kislim obrazom pritrdi Tine. «Ali lahko prideva?« «V hišo vama ne boni branila«, se vzravna Franca. «Saj smo ljudje, ali ne?« Ker si ne upa dobiti bolj vabljivega, je Tine zadovoljen tudi s tem odgovorom. S pripombo, da prideta pod noč oba z Janezom, moglo prosto razpolaganje s stanovanji le v toliko in v tem primeru omiliti, v kolikor bi navajalo k prezidavanju obstoječih velikih stanovanj s tem ciljem, da se napravi z enega stanovanja dvoje stanovanj. Vendar svobodno in Deregulirano razpolaganje s stanovanji ni najboljše sredstvo, da se to doseže. To sredstvo bi učinkovalo še le v tem primeru, če bi ostajal radi previsokih cen del stanovanj po ukinitvi stanovanjske zaščite prazen, tako, da bi silili na prezidavo gospodarski razlogi. — Stanovanjski zakon se zato iz navedenih razlogov ne sme končno likvidirati, ker bi bilo prenesene s tem vse posledice pomanjkanja stanovanj, na rame socijalno najšibkejši h slojev in ker bi to povpraševanje po stanovanjih v novih hišah še zmanjšalo. Glede določil novega stanovanjskega zakona smo mnenja, da naj ostanejo najemnine maksimi- rane. Morejo pa se valorizirati. Večji del valoriziranih najemnin pa se mora stekati v občinske fonde za zgradbo novih stanovanj. Odpoved stanovanj naj bo dopustna le v tem primeru, kjer da lastnik! hiše stranki na razpolago drugo, če tudi manjše stanovanje ali pa v tem primeru, kjer more posredovati lastnik hiše ali občina, da stoji stranki na razpolago stanovanjc v novi hiši proti najemnini, ki ne presega določenega dela mesečnih dohodkov stranke. Odločilne važnosti je, da vpliva zakonodaja na kreditno politiko v tem zmislu, da bodo oskrbovali hipotekarni zavodi zainteresiranim občinam in drugim interesentom gradbene kredite in da se bodo pospeševala potom zakona vsa prizadevanja, da prispevajo občine in država delno h kritju nadnormalno visokih obresti, ki povzročajo danes, da se dajo graditi nova stanovanja le proti nezmagljivo visokim najemninam. Ljudska univerza in izobrazba delavstva. M a r i b o r. 18. maja 1927. Predsednik «Ljudske univerze« v Mariboru nam je poslal sledeče pismo: Glede na članek z dne 14. maja 1.1. v Vašem cenj. listu, ki se v njem peča Vaš dopisnik z delom «Ljudske univerze* v Mariboru, si Vas ušojam prositi, da priobčite nasledhje pojasnilo1: «Ljudski univerzi« v Mariboru se očita, da premalo skrbi za duševno hrano delvaskega stanu in da so naše prireditve take, da ustrezajo samo inteligenci z najmanj srednješolsko pred-izobrazbo. — Vodstvo «Ljudlske univerze« se zaveda v polni meri, da mora naša naprava služiti v prvi vrsti slojem, ki jim je onemogočila bridka usoda, da bi si prisvojili že za mladih let zadostno pred-izobrazbo. Naš program in naše delo upošteva v veliki meri to potrebo. Radi tega prirejamo že več let tako zvane strokovne tečaje iz vseh srednje- in meščanskošolskih predmetov. Ti tečaji se priključujejo samo na ljudskošolsko pred- izobrazbo. V tekoči seziji sta organizirana dva izobraževalna tečaja v obsegu meščanskošol-skega programa za železniške in druge delavce, ki si hočejo z velikim trudom izboljšati svoj gmotni položaj. — A hvala Bogu moramo ugotoviti, da niso zgolj gmotni interesi pripeljali teh mož v naše kurze, temveč imamo marsikaterega, ki si je naložil velik trud zgolj iz ukaželjnosti. Naj se le pomisli, da so to večinoma rodbinski očetje, ki so ves dan vprežen} v trdo, naporno delo in nosijo v srcu hude rodbinske skrbi; vsak večer pa se zberejo za dve do tri ure na trdih klopeh — kakor nekoč pred dvajsetimi leti — in slede kot pridtii učenci z vso pozornostjo učiteljevemu razlaganju! Naj nam da naš narod mnogo takih mož! 1 eh tečajev — za kakih 70 do 80 mož — seveda nismo mogli prirediti zastonj, a učnina je bila tako odmerjena, da je krila skromne honorarje požrtvovalnih meščanskošolskih učiteljev. Imeli pa smo brezplačen tečaj iz domoznanstva, ki ga je posečalo prav lepo število slušateljev, a delav- stvo se ga je žal manj poslužilo, čeprav ni zahteval višje predizobrazbe. Razen navedenih smo’ imeli tudi medicinske tečaje, ki so jih vodili najboljši strokovnjaki in dobri, poljudni predavatelji — a tudi za te se je delavstvo manj zanimalo. Iz navedenega se menda pač dovolj vidi, da nismo pustili slojev brez višje izobrazbe iz našega kroga. Narobe: posvečali smo jim vedno največjo pozornost, trdno prepričani, da so ljudem s samo ljudskošolsko izobrazbo predvsem potrebni taki tečaji, pri katerih obstoji popolnoma druga vez med učiteljem in učencem kakor pa pri predavanjih. Če je snov predavanja šc tako zanimiva in predavatelj kar najbolj poljuden, vendar ne dosežeš s predavanjem mnogo več, kakor da slušatelja opozarjaš nal ta ali oni problem in ga vzpodbujaš k lastnemu duševnemu delu. Pri predavanju sledi' slušatelj le zelo pasivno razlagi in pozabi radi tega prav hitro' vse, kar je slišal. — Ha ostane kaj več v slušateljevi glavi, mora biti le-ta prav bistra in predvsem šolana, živeti mora trajno v nekem duševnem kulturnem ozračju. Manj ali več mu mora biti tudi že znana predavateljeva snov. Interes delavca, ki ni -toliko vajen duševnega dela in ki je prikovan ves dan k telesnemu delu, pritegniti tako močno in krepko h kakemu predavanju, da bi imel trajen dbbiček od njega, je skoraj nemogoče. Naš institut je imel mnogo predavanj, ki niso zahtevala posebne izobrazbe (medicinska, zgodovinska, juridična, literarna), celo v Studence smo šli z njimi, a odmev delavstva je bil prav majhen. V pravem spoznanju vsega tega so ustanovile druge države «Ljudskc visoke šole« za delavstvo in za kmeta, ki so pravi internati in kjer se odrasli učenci vežbajo' sistematično in z aktivnim delom na vseh poljih znanosti in umetnosti, seveda vedno le v takem obsegu, da odgovarja njih praktičnemu življenju. Najvišji princip mora vedno biti: nič več znanja, kot ga resnično uporabiš v življenju. Taka šola za odrasle, za kmeta in za delavca, bi nam bila najbolj potrebna in bi dobila šele z njo «Ljudska visoka šola« svoj pravi pomen. V sc poslovi in odide, medtem ko vdova Mctla-kovka sama ne ve, kaj bi počela od radosti Ko se vrne Matildka, jo vzame v naročje ji' jo ljubkuje, da je mala že vsa prestrašena, ker ni vajena pri materi tolikšne nežnosti. «Ali bova res dobili nove jaslice?« «Res,» pravi Metlakovka, «in tudi novega °četa, če boš pridna.« „ deklica se zasmeje, mati pa se skrije v čumnato. Njeno telo podrhteva v strasti, vendar jo ne zapusti popolnoma vsa razsodnost. «Naj 1c dela Janez pokoro, čc tioče kdaj biti Metlak! Zdaj se mi ne izvije kar tako. Samo naj se skusi kaj opletati, pa bodo takoj vse Griče vedele, da mi je bil za pet tisoč na prodaj. O, ie čakaj, fant! Rada te imam, da ni te kar pogoltnila, Metlakovka pa sem le, to boš moral priznati!« Tako se veseli Franca in se vzravna da se visoko izbočijo njene polne grudi. Ko bi jo Janez videl v tem trenutku, bi njena bujna zrelost gotovo premagala vse maščevalne misli; kajti prav globoko v srcu je le še tlela v t-okljacu resnična ljubezen do lepe France. XI. «No, si kaj govoril«, je s potuhnjenim nasmeškom prišel popoldne Janez k Smrekarjevemu čevljarju. «Sem, pa je trda predla«, mu pove Tine. Janez sede in posluša, ali dalje posluša, bolj je nemiren in kar barve ga spreletavajo. «Šinent,» pravi, «pa se mi le ne bo obneslo, kakor vidim.« «Kaj bi se ti ne, samo držati se moraš«, bodri Tine, ki ne sluti, zakaj je Janez tako iznenaden. «Popoldne, sem rekel, da prideva, tako pod noč.« «Ne vem —» «Kaj? Ali si že izgubil korajžo?« «Nak! Samo tako se mi zdi, da se bom brez potrebe dal ljudem v zobe.« «Misliš, da bo ona komu pravila?« «Bogve —» «Ne bodi neumen!« Janez začne bobnati s prsti po mizi. Naenkrat se zasmeje na vse grlo. Tine se kar prestraši, tako bučen je tesačev smeli. «Salamensko sem ga polomil«, pove nazadnje Cokljač sam. «Zakaj?» «Ker sem neumen«, pravi Janez in začne pripovedovati, kako je tam v jeseni govoril s Franco in kako je bila tedaj vdova prijazna z njim. Počasi razloži, kako je kuhal jezo, ker ga jc pred leti odpravljala s praznimi obljubami. Sklenil da je maščevanje, zato jc tudi natvezel tisto o nekakšni ženski, kar vse skupaj ni nič res. Zdaj da mu je žal in da sc sramuje. Tine gleda, posluša in skimava z glavo. «Zdaj ne vem, ali sem prismuknjen jaz ali ti ali oba. Ali si me imel za norca dopoldne — ali me imaš zdaj.« Janez se zasmeje: «Tako je, vidiš, če človek začne noreti, ko že minevajo prava leta. Kar je, to je, samo reci mi, kaj naj storim.« «Sam si skuhal, sam snej«, zagodrnja Tine in začne nejevoljen gledati skozi okno. «Ne bodi no hud, ko vidiš, da sem v zagati. Po pravici Li povem, da sem bil tako jezen, tako jezen, ti pravim, da se je kar kuhalo v meni —» «In se je skuhalo«, se še vedno nejevoljno nasmehne Tine. «Poslušaj ■—» «Kaj?» «Ali ne bi šla vseeno tja?« «Hodi sam —» «Ne, ne tako, Tine! Veš. zdaj, ko vidim, kako je pametna, jo imam spet tako rad, da bi jo kar —» «Pusti orodje, pusti, da mi vsega ne polomiš«, se razvedri Tine, ko vidi, da Janez strastno stiska, kar doseže. «Kaj naj storim, svetuj mi!« Tine premišljuje in se začne nazadnje smejati še sam. «0, ti salamensko budalo ti! Pa sem toliko brusil jezik za prazen nič! Ce se zdaj Franca razjezi, se boš pa spet kisal, kaj?« Sloveniji naj se napravi prvi poskus! Prav nič drag bi ne bil in izdatki bi se bogato izplačali! A tudi za čas, ko še nimamo take šole, bi se dalo marsikaj izboljšati glede delavske izobrazbe, samo da bi našli več pravih, požrtvovalnih kulturnih delavcev. A med Slovenci je velik križ z njimi. Kritizirajo vsi zelo radi, a ko se gre za pravo, resno, ustvarjajoče delo, potem jih ni! Sama kritika ubija še to malo resnega idealnega dela, kolikor ga je še med nami. Takega dbla ne zmore samo par ljudi, ki se razen tega ne morejo' posvetiti popolnoma temu prosvetnemu delu, ker imajo še svoj drugi poklic. Dolžnost države, oblastnih samouprav in mesta bi bila tudi, da bi poskrbeli vsaj za majhen, a stalni administrativni aparat, kot ga imajo drugje ljudske visoke šole. Poživljamo vse kulturne delavce, ki stojijo-blizu delavskih vrst, da stopijo v naš krog in posvetijo svoje moči našemu velikemu kulturnemu delu! Potem bomo dosegli tudi že v sedanjem okviru glede delavske izobrazbe prav lepe uspehe. To so vzroki, ki so onemogočili bolj uspešno delo za delavstvo. Vsled tega je tudi postal naj-zanesljivejši in najstalnejši kader naših slušateljev naš srednje izobražen inteligent, o katerem-sodi Vaš dopisnik, da mu ni treba našega kulturnega dela. To je velika zmota! Najtežji problem našega časa je ravno problem razumništva, ki se nahaja v hudi krizi. Največja nesigurnost in nejasnost našega časa izvira ravno iz njegovih vrst. Temu odpomoči je lepa naloga «Ljudske univerze*. Vaš dopisnik nam končno očita, da predavamo o čeških kopališčih, ko naš delavec ne more posetiti niti naših kopališč. Res je tako. Ne samo delavec, tudi naš inteligent se jih ne more poslužiti. Sicer se pa ni iz teh pogledov priredilo* predavanje o kopališčih. Popolnoma drugi vzroki so nas k temu privedli in o tem bi sc Vaš dopisnik sam prepričal, ako bi posetil predavanje. Slišal bi, da je podal predavatelj-zdravnik zelo interesantno fiziologično predavanje o učinkovitosti različnih vod na človeški organizem. Videl bi čarobne češke in slovaške pokrajine, občudoval bi ob veličastnih zgradbah in na lepi urejenosti kopališč češko podjetnost in «Saj tega se bojim», meni Janez. «Drugega ti prav za prav ne bi smel voščiti®, ga draži Tine, vendar spozna tesač iz njegovega glasu, da ne misli tako resno. Polagoma začneta z združenimi močmi ugibati, kako bi bilo najbolj prav. «Ne kaže drugače, nego izpeljati do kraja», meni Tine. «Nak! Potem bo lahko očitala, čim bi prišla kaj navkriž, da me je morala odkupiti.» «To je tudi res», potrdi Tine. «Veš kaj, prepustiva sreči, bo že kako. Ker si ne ve drugače pomagati, tudi Janez samo prikima. Ko se zmrači, odideta na pot. XII. Metlakovka je trdna, to spozna Tine takoj. Crno ruto ima na glavi in še nasmehne se ne, ko vstopita. Nekam drveno sedeta. Tine pogleduje Janeza, Janez Tineta, z: besedo se pa nobenemu nič kaj prav ne mudi. «Ja —» pravi Janez. «Pa res —» vzdihne Tine. Potem molčita. Franco sili smeh, a sc premaguje. «Zima, zima,» pravi in obmolkne tudi ona. Zdaj Tine šele opazi, da Matildke ni doma. To sc mu zdi dobro znamenje. Zato se ojunači: «Saj veš, Franca, da sem bil dopoldne tukaj.» zmisel za lepoto, kar vse nas more le vzpodbujati k lastnemu boljšemu delu! — In to vse je brez vrednosti? Nadalje ni zadbvoljen Vaš dopisnik, da se ni udeležil noben delavec izleta v Zagreb. Ali je (o res le najmanj naša krivda? Ali smo mi mogli napraviti cenejšo železniško vožnjo, cenejše prenočišče? --------- Politični Volitev češkoslovaškega prezidenta. Prihodnje dni izvolita češkoslovaška poslanska zbornica in senat prezidenta republike. Že sedaj je gotovo, da bo ponovno izvoljen za prezidenta T. G. Ma-saryk. Prvotno se je mislilo, da ne bo z nobene strani ugovora proti kandidaturi Masaryka in da bodo molčali tudi oni, ki niso njegovi prijatelji. Reakcija se pa ni mogla obvladati. Slovaška klerikalna stranka vodi srdito kampanjo proti Ma-sarykovi kandidaturi. Klerikalcem se je pridružil del demokratske stranke, ki hoče imeti za prezidenta dr. Kramafa. Komunisti so postavili svojo kandidaturo in silijo v ospredje brezpomembno politično figuro senatorja Šturze. Za Masaryka so se odkrito izjavili narodni socijalisti, socijalni demokrati in obrtna stranka. Dalje so sklenili glasovati za Masaryka češki in nemški agrarci. Dejstvo je, da je na strani Masaryka vsa levica, dočim je del desnice proti njemu. Masarykovi nasprotniki pa ne bodo ničesar opravili s svojo netaktno agitacijo. S svojo umazano gonjo se bodo le še bolj diskreditirali pred češkoslovaškim narodom, ki je v ogromni .večini za prezidenta Masaryka. Krekova mladina je preteklo nedeljo zborovala pri Sv. Joštu nad Kranjem. Predsednik shoda je demonstrativno pozdravil navzočega dr. Stanovnika in mu je dal tudi besedo. Dr. Stanovnik je v svojih izvajanjih srdito napadel reakcijonar-no vodstvo SLS, poudarjajoč, da ga nihče nima pravico izključevati iz stranke, katere pristaš je že od mladosti. Dr. Stanovnik je zborovalcem tudi pojasnil, da so starini v SLS proti volitvam ,v ljubljanski občinski svet. Dr. Natlačen se je pretekli teden zglasil pri ljubljanskem velikem županu in v imenu SLS zahteval, da se še ne «Seveda si bil.» «Zdaj sva prišla pa oba.» To je vsa modrost, kar jc zmore Tine v tem trenutku, Janez pa sploh sedi, kakor pri-inrznjen. Ko skrivaj ogleduje Franco, so mu zazdi tako lepa, mnogo lepša nego pred leti. In pametna, pametna! Kako sc to modro drži! O, taka žena---------- «Hm-lnn,» sc odkašlja in hoče nekaj reči, pa ne more. Franca mu hoče pomagati: «Ali pozimi tudi tešeš?» Janez odkima. «Ni nič kaj prida dela,» pravi in venomer premišljuje, kako bi popravil, kar je v jezi zmedel. Včasih obupno pogleda Tineta, toda čevljar je danes miren ko kopito. Franca se raduje: «Ali sem te, kaj?!» Da bi pregnala molk, pravi: «Davki so pa že tako visoki —» «Saj,» pravi Tine, a Janez zakašlja. Potem spet Tine: «Veš, Franca, zdaj sva prišla, da bi sc zmenili.» «Kaj se hočemo meniti, ko nimata jezika,» se nasmehne Franca. «Veš. tisto, no, kot sem dejal dopoldne,» stoka Tine. Ja.iez pomaga: «Viž, Franca, saj mi ne boš zamerila, kaj ne, rad te pa le imam. Zmeraj sem te imel rad.» (Konec prih.) To naj služi v pojasnilo. — Mi smo dobre kritike prav veseli — kritike, ki kaže na nedostatke, a tudi na lek, kako Jih odstraniti. Inž. Janko Kukovec 1. r. predsednik «Ljudske univerze*. ★ pregled. razpišejo občinske volitve, dokler ne bo zadeva z dr. Stanovnikom popolnoma razčiščena. Doktor Stanovnikove ugotovitve so porazno vplivale na navzoče krščanske socijalce, ki so iz ust svojega voditelja slišali, da je SLS pod sedanjim vodstvom reakcijonarna in za avtonomijo samo v besedah. Za dr. Stanovnikom se je oglasil k besedi strankin tajnik Gabrovšek, ki je skušal nekoliko zabrisati porazni vtis dr. Stanovnikovih razkritij. Njegov nastop pa je bil zelo ponesrečen in da ni hitro končal z govorom, bi ga zborovalci izžvižgali. Zborovalci so [to večini soglašali z dr. Stanovnikom, ki je mnenja, da za krščansko delavstvo ni mesta v SLS, dokler v njej odločujejo Breclji, Remci in Natlačeni. Sploh se je končalo zborovanje krščanskih socijalcev pri Sv, Joštu v slabem razpoloženju, ki ga ni mogel niti zboljšati temperamenten govor Terseglava, ki je imel na shodu glavni referat. Razpust narodne skupščine. Davidovieevi demokrati so zatrjevali, da bodo takoj po konferenci Male antante in ko se vrne zunanji minister Marinkovič v Beograd, razpisane volitve v narodno skupščino. Obetanja demokratov se pa niso izpolnila. «Pra,vda», glasilo dr. Marinkoviča, celo poroča, da zaenkrat ni aktualno vprašanje izpopolnitve vlade in da je tudi razpust narodne skupščine za krajši čas odložen. Opaža se, da se nahaja Vukičevičeva vlada v veliki zadregi, ker ne more izvesti svojega programa. Neprilike ji dela tudi radikalni klub, kjer se .veliko poslancev izreka proti volitvam. Seveda pa s konstatacijo vladinih zadreg še ni rečeno, da se ne bi volitve vršile še tekom letošnjega lela. Le to hočemo reči, da v vladi ne gre vse tako gladko, kot bi ta ali oni mislil. Jasno je, da je sedanja narodna skupščina nezmožna delati in da so edini izhod volitve. Oscniurnik v Franciji. Z veliko večin« sprejel francoski parlament vvashingtonski dogovor o osemurniku z dodatkom senata, da se osem-urnik uvede šele takrat, ko to store tudi .sosedna Anglija in Nemčija. 0 napredni fronti se še vedno živahno razpravlja v slovenskih in hr,vaških časopisih. Nasprotniki napredne 1'ronte hočejo ovirati politično konsolidacijo v Sloveniji s prazno trditvijo, da je napredna fronta potrebna edinole SDS, dočim vse ostaie napredne stranke nimajo ^od enotnega nastopa ničesar pričakovati. Dr. Ravnihar je celo mnenja, da se politično vodstvo Slovencev popolnoma prepusti SLS, dočim naj napredne stranke še naprej sloje ob strani in čakajo, kdaj izgube zadnjo svojo postojanko. Razumljivo je, da se klerikalni agitaciji dr. Ravniharja ne pridružujejo ostale napredne stranke. Zadnje dni so se tudi voditelji SKS konkretneje izjavili za napredno fronto. Samo to je želeti, da bi se prešlo od časopisnih razmotrivanj k dejanjem. Tisti, ki vedo toliko povedati, kakšen program naj ima napredna fronta, naj la program sestavijo in pred-lože v sklepanje ostalim naprednim skupinam, prepričani smo, da je za skupen nastop prav lahko najti enotno bazo. Dobre volje je treba in kmalu se bo tudi dr. Ravnihar lahko prepričal, da njegova agitacija za SLS ne more preprečiti skupnega nastopa vseh onih naprednih skupin, ki nekaj pomenijo v našem političnem življenju. Ce misli radikalna stranka, da je njena rešitev v kooperaciji s klerikalci, naj hodi kar naprej po stopinjah dr. Ravniharja. Ne moremo pomagati, če se hočejo zapisati radikali sigurni politični smrti. Državni odbor je .vladila večina izvolila pretekli teden v finančnem odboru. Opozicija se volitev ni udeležila. Izvoljeni so bili poleg enega klerikalca samo člani vladnih strank. Nova politična firma. Dne ‘21. maja je zboroval v Zagrebu glavni odbor HSS. Štefan lladič je predlagal, da naj se HSS naziva v krajih izven Hrvatske Narodna seljačka stranka Hrvatov, Slovencev in Srbov>. Razni hrvatski delegati so ta naziv ostro kritizirali in ga odklanjali. Končno je Štefan Radič pomiril večino delegatov, glasnejše upornike je pa izključil od seje. Na zboru se je opazilo, da med radičevci ni več one enotnosti, kot je bila prej. V vseh okrajih se pojavljajo disidenti, ki vodijo borbo proti vodstvu stranke. Pri teh razmerah je verjetno, da bo pri prihodnjih volitvah izšel iz boja Radič precej oslabljen. Narodno-strokovna zveza. Proslava 30 letnice Narodno-sociialistične stranke v Pragi. V Pragi se vršijo od 3. do 6. junija velike proslave narodiio-socialistične stranke ob priliki 301etn'ice obstoja stranke. Proslava se otvori ne 3. junija zvečer s slavnostno predstavo «Libuše» v Narodnem divadlu. V soboto 4. junija se ob 8. uri poklonijo ude-ložniki proslave grobovom umrlih strankinih pristašev na praških pokopališčih. Istega dne ob 10. uri položijo venec na Husov spomenik in na grob Neznanega vojaka. Ob pol 11. uri se zberejo na zborovanje vsi strankini funkcionarji, ki so že najmanj 25 let v stranki. Ob 12. uri se vrši skupen obed v palači «Radio» na Kral. Vinochradich. Popoldne se vrši istotam slavnostna širša seja stranke, na kateri govori senator, brat Vaclav Klofač in drugi. Zvečer se vrši v Lucerny umetniški večer. Mladina ima 4. junija svoje posebno jubilejno zborovanje ob 4. uri v palači «Našega doma* na Kral. Vinochradich. V nedeljo 5. junija se vrši veliko strankino jubilejno zborovanje ob 8. uri zjutraj na Kral. Vinochradich. Ob pol 8. uri imajo Junaki Svobode (nar.-soe. skavti) svoje zborovanje. Ob 2. uri popoldne imajo narodno-socialistične žene zborovanje in zvečer zabavni večer. Ob 10. dopoldne je manifestacijski obhod po Pragi. Udeležijo se ga vse organizacije s prapori in godbami. Popoldne ob 2. uri velika ljudska veselica na Slovanskem ostrovu, v restavraciji na Letni, na Kral. Vinochradich, na Jezercu v Michlu, v Za-behlicich in na Vysočanich, 'reli jubilejnih slavnosti se udeležijo tudi zastopniki jugoslovanskih narodnih socialistov, na čelu z načelnikom stranke tov. Rudolfom Juvanom. Delegacija se odpelje iz Ljubljane že 3. junija. Poživljamo naše premožnejše pristaše, da sc briklm£jj0 delegaciji in pobite na jubilejne slavnosti v zlato Praho. Vsem podružnicam. Prejšnji teden smo odposlali d,ve okrožnici, katere imajo gotovo že vse podružnice v rokah, z ozirom na to, da je treba seznaniti članstvo z novim poslovnikom in razidi, je nujno potrebno, da imajo vse podružnice Sv°ie sestanke, na katerih naj se razpravlja o poslanip okrožnicah in se naj članstvo seznani z vsebiUo p0Si0vnjka- Za take sestanke ni treba navzočnosti delegata centrale in naj podružnice zato take sestanke same opravijo. Nujno potrebno pa je, da se vsi sestanki naznanijo centrali in da se posije po končanem sestanku tudi poročilo o poteku istega. Vse podružnice so dolžne, sledili klicu centrale, da bosta povsod zavladala red m živahno delo. Izleti. Z nastopajočimi lepimi dnevi nastopa tudi čas izletov. Vsi in vsak si želi v tem času v naravo. Naše podružnice naj tudi prirejajo za Krajevna organizacija NSS Št. Jakob ima svoj redni občni zbor v soboto ‘28. t. m. ob 8. uri zvečer v gostilni «Pri sodčku» na Žabjeku. Z ozirom na važnost dnevnega reda je udeležba obvezna. Govori oblastni poslanec lov. Ivan Tavčar. Pridite vsi in točno! Dopisi. člane in njih prijatelje izlete v naravo. Pozimi predavanja in sestanki, poleti izleti. Želimo, da prirejajo naše podružnice take izlete, na katerih naj se po možnosti izogibljejo gostiln. O prirejenih izletih je poročati centrali. LOGATEC. Naša podružnica priredi v nedeljo 19. junija pešizlet k velezanimivemu Cerkniškemu jezeru, nato izlet v Velike in Male Karlovce in potem naprej ,v Cerknico, kjer se bo vršila velika vrtna veselica pri g. Josipu Meletu. Vabimo vse sosedne podružnice, da se udeležijo tega našega izleta v čim večjem številu. Ustanavljajmo abstitentske odseke! Med našim delavstvom je razpasena prav grda navada, da se delavstvo vse preveč vdaja pijančevanju. V teli težkih časih je to tudi zločin, ki ga zagrešimo sami nad seboj, če trosimo težko prisluženi denar za alkohol, doma imamo pa največjo beračijo. Tudi je pijančevanje za delodajalca lep dokaz, da zaslužki niso majhni, ker ostaja še vedno zelo mnogo za alkohol. O tem vprašanju prinesemo prihodnjič daljši članek s pra,v interesantnimi podatki, posebno o «moči», ki jo daje alkohol delavcu, ža danes samo opozarjamo naše člane na to vprašanje z željo, da se v vsaki podružnici osnuje abstinenčni odsek, v katerega naj vstopijo vsi oni, ki ne pijejo alkohoia. Imenovani imajo potem lepo nalogo, odvračati ostale od alkohola in pridobiti čim več abstinentov. Naš delavec mora biti trezen in se ne sme ubijati z alkoholom. Na delo, tovariši, osnujte p< vsod armado zoper našega najhujšega sovražil'ka. Brezposelnost narašča. Ni ga tedna, da ne bi beležile borze dela porastka na številu brezposelnih. Z vsakim tednom se število brezposelne armade veča in ni zgledov, da bi bilo kaj kmalu bolje. Še več. Vse kaže, da se bo število brezposelnih znatno pomnožilo, ako se ne bodo merodajni činitelji pričeli resno baviti z rešitvijo splošne gospodarske krize. Vsa večja podjetja so ali pa še bodo reducirala svoje osebje. Nihče ne vpraša, je li to res nujno potrebno ali ne, temveč redukcije se kratkomalo izvrše. Po končanem dejstvu se šele ugotavlja, ali je bila redukcija potrebna ali ne, iu še vselej je vsako podjetje znalo umetno dokazati: nujnost redukcije. Sedaj se slišijo glasovi, da so na vrsti obrati Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode. Baje se namerava odpustiti večje število delavstva. V koliko j« to res, bo pokazala bližnja bodočnost; mi zaenkrat samo opozarjamo merodajne činitelje, da podvzamejo vse možne korake, da se vsaj ta grozeča redukcija odstrani. Nova redukcija bo zvišala armado brezposelnih in če se bo njih število stalno in stalno množilo, se ne bo čuditi, če se bodo ječe polnile. V skrajni sili se zateče največji poštenjak k nečastnim dejanjem. Preprečujte tedaj širjenje brezposelnosti in dajte možnosti zaslužka vsem, ki so voljni delati in so zdravi. Ne tirajte ljudstva do obupa! Rentnikom iz Nemčije sporočamo, da so njihove prošnje poslane g. Pavlu Bolhi v Nemčijo, ki bo zastavil vse svoje sile, da se zadeva za njih ugodno reši. To pa traja dalj časa, zato je treba nekoliko potrpljenja. Ko dospejo posamezne rešitve, jih prizadetim sporočimo. — Tajništvo NSZ. LOGATEC. Vsa znamenja kažejo, da bo prvi letni pešizlet podružnice Narodnostrokovne zveze v Cerknico in k tamošnjemu jezeru nekaj posebnega. Predpriprave so v polnem teku in program je že sestavljen. 19. junija na nedeljo se bodo zbrali izletniki po dohodu jutranjega vlaka o > 8-03. uri na Rakeku, od koder bo izlet v Cerknico. Po prihodu v Cerknico odmor in okrepčilo pij dobro znanem gostilničarju g. Josipu Meletu, ki ima gostilno «Pri vagi». Po počitku izlet k ježem, kjer bo prilika videti .velikega morskega psa, toda le v primeru, da bo jezero zalito, sicer odpade ta velezanimiva točka sporeda. Po ogledu jezera, izlet v Male in Velike Karlovce, ki je ena najlepših krasot Notranjske. Tam je videti ,vele-zanimive kapnike in marsikaj lepega. Po povratku obed pri g. Meletu. Po obedu ogled Cerknice. Popoldne ob 4. uri pričetek velike vrtne veselice, na kateri svira daleč na okrog dobro znana cerkniška godba. Na veselici bo več atrakcij, n. pr.: tehtanje, ribolov, lov na kranjske klobase itd. Najlepša točka bo razgled naših gorskih velikanov z daljnogledom. Zvečer bo bajna razsvetljava. Za dobro in ceneno hrano in pijačo je poskrbljeno. Vabimo ,vsa napredna društva in vso napredno javnost, da ne zamudi te lepe prilike, ogledati si za mal denar toliko lepega. Vsa društva, ki se pridružijo našemu izletu, prosimo, naj nam pravočasno sporoče število udeležnikov, ker bomo za vse naročili hrano. Celodnevna prehrana bo stala samo ‘25 Din za osebo, vendar pa le za one, ki se prej javijo podružnici NSZ v Logatcu. 19. junija vsi v Cerknico! MARIBOR. Zdaj, ko so vtihnili oficijelni častilci ‘251etnice dirigentskega delovanja širom tudi vnanjega sveta znanega Andra Mitioviča, se spodobi, da mu tudi mi postavimo skiomen spomenik. Naj se nihče nikar ne boji, da bi še enkrat premleli, kar so drugi že tolikrat piemle.vali, Če kdo, je naš Andra Mitrovič na mariborskem gledališču zaslužil, da mu jugoslovenski narod prihrani mučno skrb žrtve znane krize v usodi mariborskega gledališča. Naša iskrena zelja je, da g. slavljenec vztraja v svojem zaupanju v druge, boljše razmere. Kar je v na*i moči, mn hočemo to trnjevo pot negotovosti olajšati. Upamo, da se v dogledni bodočnosti likvidirajo nezdrave razmere na mariborskem gledališču, ki bi bilo kljub nezadostni državni podpori lahko čisto drugače fundirano, kakor je! Medtem, go-spodin Andra, pogumno naprej na lepši pot do 501etnice umetniškega dela! Zadnjič je «Nova Pravda», do sedaj edini slovenski list, povedala že davno potrebno odkrito besedo na naslov Ljudske univerze». To odkiito besedo je tieba ponoviti. Maribor ne pozna «ljud.ske» univerze; to, kar se nam v zadnji dobi nudi, so reklamna predavanja učene gospode za — učeno gospodo. Cene fiulemu denarju. Na zagrebški borzi se je dobilo dne 24. t. m. v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 799 Din 90 p do 802 Din 90 p; 100 nemških mark «za 1347 Din 83 p do 1350 Din 83 p; 100 italijanskih lir za 310 Din 50 p do 312 Din 50 p; 1 dolar za 56 Din 70 p do 56 Din 90 p; 100 češkoslovaških kron za 168 Din -0 p do Tedenske vesti. * Desetletnica majske deklaracije, s katei'o je slovensko ljudstvo prvič v vidnejši obliki pokazalo, da »hoče biti osvobojeno izpod avstrijskega jarma, (Lisi se je v deklaraciji še rabil «avstrijski okvfj>», se bo v dnevih 28. in 29. t. m. proslavila po vsej Sloveniji. Po nekaterih krajih se bodo priredile prav svečane spominske proslave z govori, deklamacijami, petjem in obhodi. * Watson, znani prijatelj Jugoslovenov, jc prispel tc dni v Beograd, kjer so ga zelo prijazno sprejeli. Seaton Watson je odpotoval tudi v Vrnjačko Banjo, kjer sc nahaja kralj, ki je Wat-sona sprejel v posebni avdijcnci. * Spomenik junakom na Koroškem. Lansko leto so oficirji mariborske garnizije sestavili odbor, ki naj postavi dostojen spomenik onim članom nekdanjega mariborskega, sedaj 45. pehotnega polka, ki so padli leta 1919. v obrambnih bojih na Koroškem, zlasti v tako zvanem dabud-skem odredu», ki mu je poveljeval naš general Majster. Predsedstvo odbora je prevzel takratni komandant 45. pp. in sedanji komandant dravske pehotne brigade polkovnik Dimitrije Spasič. Odbor je svoje delo že skoro dokončal. Zbral je samo med vojaki in oficirji 45. pp. lepo vsoto, ki bo omogočila, da se postavi padlim junakom dostojen spomenik. Svečano odkritje se bo vršilo na Vidov dan 28. junija t. 1. * Sprememba pravilnika o zaposlenju tujih delavcev. Po novem pravilniku o zaposlenju inozemskih delavcev bo izdajala dovoljenja za za-poslcnje pristojna oblastna inšpekcija dela. ministrstvo za socialno politiko pa bo pristojno za pritožbe in spore. * Mala ženska Antanta, v kateri so včlanjena ženska društva Jugoslavije, Grške, Rumunije, Poljske in Češkoslovaške, ima svojo letošnjo konferenco v Pragi od 1. do 4. junija. Slovenke bo na tej konferenci zastopala gospa Angela Vode-tova, predsednica Ženskega pokreta v Ljubljani Konference se lahko udeleže kot gostje vse članice naših ženskih društev. * Katastrofalen potres. V nedeljo zvečer je potresomer zavoda za geodinamiko v Ljubljani zaznamoval močan potres na razdalji 7140 kilometrov. Katastrofalen potres so zabeležili tudi ostali potresomeri Evrope in Amerike. Kakor poročajo zadnje vesti, je bil ta potres v Indiji. Podrobnosti niso znane. * Iščejo se dediči. Izseljeniški komisarijat v Zagrebu nam sporoča, da se iščejo dediči pokojnega Mihajla Strelca (Strelec), rojenega 24. avgusta 1875., ki je umrl v Ameriki. Dediči naj se javijo Izseljeniškemu komisarijatu v Zagrebu. * V Ameriki ponesrečeni rojaki. Iz Chicaga poročajo, da je tam v bližini v začetku t. m. povozil vlak avtomobil, v katerem je bilo pet oseb. Štiri so bile na mestu mrtve, peto pa so prepeljali v bolnico. Mrtvi ponesrečenci so naši rojaki Miha Bukvič, Ana Brkljacičeva in njen 121etni sin Peter ter Janez Klemenčič. V bolnico prepeljani pa je Brkljacič, soprog ubite Ane. * Požar v Ihanu. V soboto ponoči je nastal požar pri posestniku Janezu Štiftarju v Ihanu pri Domžalah in mu upepelil hišo ter gospodarsko poslopje z vso vsebino. Razen tega je zgorela živina. V hiši sta bila zvečer le 701etna Štiftarjeva mati in devetletni štiftarjev sin. Starka je za pazila požar šele tedaj, ko je bila vsa hiša v plamenu. K sreči je imela še toliko prisotnosti duha, da se je z malim vnukom rešila skozi plamen, pri čemer je dobila na rokah in nogah precejšnje opekline. * Toča v okolici Maribora. Huda ploha s točo se jc vlila 18. t. m. v smeri od Maribora čez Vurberg proti Sv. Urbanu in naprej čez Ptujsko polje proti Spodnjim Halozam. Toča je napravila precej škode na polju in vinogradih, ki so bili že itak prizadeti po slani. * Velik požar v Starem trgu. V soboto popoldne je naenkrat nastal ogenj v hiši gostilničarja Butala v Starem trgu pri Črnomlju. Ogenj se je razširil s silno brzino. V desetih minutah je bila v plamenu vsa bližnja okolica. Pogorelo je do tal 16 poslopij, med njimi 9 hiš. Zgorelo je tudi poštno poslopje. V zadnjem trenutku je poštarica rešila z življensko nevarnostjo poštne listine in denar. Poštarico so morali pri njenem požrtvovalnem delu orožniki s silo odvesti iz hiše, da se ni ponesrečila v plamenih. Pogorelci niso rešili ničesar in je škoda ogromna. Pogoreli so vsi poljski pridelki in tudi živina. * Poskus samomora užaljene trmoglavke. Neka gospa v Zagrebu, ki je zvečer zaposlena kot blagajničarka v kinematografu, je naročila svoji služkinji, da ne sme pustiti njene lilletne hčerkice Albine v mraku nikamor na ulico Gospa se je pač bala, da bi njena hčerkica padla v slabo družbo. Komaj pa se je mati odstranila z doma, je Albina na vsak način hotela ven na sprehod Z vso jezičnostjo se je prepirala s služkinjo, ki jo je zadrževala in je končno zaklenila vrata, da se dekletce ni moglo umakniti iz stanovanja. Razdražena je mala Albina sklenila, da izvrši samomor. Izpila je večjo količino oetove kisline in začeli so jo zvijati hudi krči. Služkinja je takoj pozvala rešilno postajo in razbrzdano svojeglavo punčaro so z avtom prepeljali v bolnico, kjer so ji izprali želodec in ji rešili življenje. * Električni tok usmrtil otroka. Ko sta v soboto popoldne odšla mariborski trgovec g. Tipel in njegova soproga, ki stanujeta v palači Pokojninskega zavoda, v svojo trgovino, je služkinja kakor običajno položila dveletnega trgovčevega sinčka Igorja spat v spalnici, nakar je odšla ' kuhinjo. Čez nekaj časa je pogledala v sobo. Nudil se ji je grozen prizor. Dete je bilo po obrazu modrikasto ožgano, obe roki pa sta mu bili od dlani do komolca močno ožgani. Poleg trupla je ležala na postelji električna žica za svetiljko na nočni omarici. Poklican je bil takoj zdravnik, ki pa ni mogel nič pomagati. Kako je nastala težka nesreča, si razlagajo na dvojen način. Pravijo, da je bila električna svetiljka pokvarjena ter je žica, ki je bila zvezana s svetiljko, vsakogar elektri-zirala, kdor je prijel zanjo. Na dete je najbrže padla žica, nakar je šel skozi njegovo telo 220 voltov močan električni tok, ki je dete takoj usmrtil. Mogoče pa je tudi, da se je dete začelo igrati s svetiljko ter se je dotaknilo žice. * Nesreča božjastnega dečka. 121etnega Jurija Rahneta iz Ihana, delavčevega sina, je že šest let starega napadala božjast, včasih tudi po desetkrat na dan. Dne 21. t. m. je šel opoldne za kratek čas od doma, češ, da gre gledat novi most čez Bistrico, odkoder ga ni bilo več nazaj. Po dolgem iskanju ga je končno našel njegov oče drugi dan utonjenega v Bistrici v vodi, ki ga je nesla kake 3 km naprej skoro do vasi Beričevo. Dečka je bržkone na mostu vrgla božjast, nakar je padel v vodo in utonil. * Številne tatvine kolos v Kranju. V Kranju so se v zadnjem času izvršile številne tatvine koles. Te dni je bilo zopet zmaknjeno kolo, in sicer izpred gostilne «Pri Jahaču» posestniku Alojzu Štefetu z Brda pri Predosljah. Tatvino so naznanili orožniški postaji in sta se takoj odpeljala dva orožnika na kolesih ter dohitela pred Naklim na državni cesti fanta z ukradenim kolesom. Fant, ki je star komaj 16 let, je izpovedal, da se piše Bogomir Košir, doma z Jesenic, in da je prišel v Kranj z namenom, da ukrade kako kolo. Fanta so izročili sodišču. * Samomor nezakonskega očeta. V vasi Ra-venu sta mlada zaljubljenca Ivan Kovačič in Sla- • vica Hrlečeva dolgo skrivala svojo ljubezen. Te dni pa se je vse razkrilo, ker je prišel na svet sad ljubezni. Slavica je rodila dete in izpovedala, da jc njegov oče Ivan Kovačič. Na vasi so sc o tem takoj začele presti govorice in mladi nezakonski oče sc jc zaradi opravljivosti zlobnih jezikov pognal strel v glavo in na mestu izdihnil. * Samomor zaradi brezposelnosti. V ljubljanski bolnici je preminula 241etna mladenka, brezposelna delavka Frančiška Nadižovčeva. Stanovala je v Zgornji Senici pri Medvodah. Iz obupa, ker je bila že dalje časa brez službe, je izpila večjo količino lizola. Domači so opazili, kako se mladenka vije v hudih bolečinah in obveslili orožnike v Medvodah, ki so takoj telefonirali po rešilni avto v Ljubljano. Med tem časom so mladenko naložili na kmetski voz ter jo peljati proti Ljubljani. Potoma je nasproti pridrvel rešilni avto, ki je Francko prevzel ter z njo oddrčal v ljubljansko bolnico. Zdravniki so ji skušali rešiti življenje, toda bilo je prepozno. * Ali že veste, kje ste solidno postreženi'i Razne vrste vezenine, ženske in moške nogavice dobite po solidnih cenah pri Francu Pa v I i ,i u, Gradišče št. 3. * Grd zločin. Nedavno je bil v Mariboru aretiran možak, ki je zvabljal mlade mariborske šolarice v gozd in jih oskrunjal. Takrat se je vzbudil sum, da ima aretiranec na vesli tudi oskrumbo neke desetletne deklice v ptujski okolici. Preiskava pa je sedaj dovedla do domneve, da je dotično dekletce zvabil v gozd in oskrunil najbrže brat mariborskega aretiranca, ki je zdaj že tudi pod ključem. Možak krivdo odločno zanika. * Ropar ubil 701etno starko. V nedeljo zjutraj so našli v Zverinjaku pri Artičah 701etno vdovo Ano Kopinčevo umorjeno v njenem stanovanju. Imela je pet smrtnih ran na glavi, vratu in na nogah. Udarci so bili prizadeti s težko drvarsko sekiro, ki so jo našli prislonjeno ob postelji, na kateri je ležala umorjenka. Morilec je oropal samo 25 Din, ki jih je vzel iz omare v sobi. Hranilne knjižice za 1900 Din in 400 Din gotovine ni našel. Umor je bil izvršen inorda okrog polnoči, ker so našli zjutraj umorjenko že popolnoma trdo. Našla jo je ob sedmih zjutraj njena postrež-nica Frančiška Glogovškova, ki je dobila ob svojem prihodu vrata odprta. Orožniki so aretirali dva moška, in sicer lastnika užitkarskega posestva ter nekega drugega moškega iz soseščine, ki je na slabem glasu. * Drzen rop. V okolici Litije je neznani zločinec napadel s kuhinjskim nožem 651etnega mlinarja Avblja iz Cirkus, ki se je vračal v njegovem spremstvu iz Litije domov. Zločinec je iztrgal Avblju denarnico ter zbežal v gozd. Avbelj, ki ni ranjen, se je tako prestrašil, da je moral iskati zdravniško pomoč. * Divji prašiči na Pohorju. Na Rdečem bregu v lovišču g. Vekoslava Godca se je vršil te dni lov na divje prašiče. G. Godec je ustrelil dve lanski svinji in eno prase, staro približno šest tednov, sosed Karničnik pa eno prase, dočim je eno prase pes živo vlovil. Ušel pa je merjasec z desetimi prasci. * Nevihta nad Savinjsko dolino. Pišejo nam, da je minuli petek prigrmcla nad Savinjsko dolino, zlasti celjsko okolico, močna nevihta z grmenjem. Ponekod je padala tudi toča. ki pa ni napravila škode. Dež, ki se je razlil na Savinjsko dolino, je bil mestoma že potreben, zlasti za hrncljske nasade. * Občinske volitve na Vačah. Vačani bodo imeli 26. junija t. 1. svoje občinske volitve. Kandidatne liste so že sestavljene. Nositclj liste bltb je dosedanji župan g. Kimovec, ki je dokazal s svojim dosedanjim delom veliko sposobnost za to mesto. Njegovi listi je uspeh pri volitvah zagotovljen. Priporočajte in širite „NOVO PRAVDO«! Pogovor o tem in onem. Prvi polet z letalom iz Amerike v Evropo. Ameriški letalec Lindbergh je v dobrih 33 urah prispel iz Ne\v Yorka v Pariz. Ko je ves svet govoril o nesrečnih francoskih letalcih Nungesserju in Galiju, ki sta poskus poleta preko morja plačala z življenjem, se je minuli Petek ob 12.52 po našem času ne glede na žalostno usodo obeh Francozov dvignil v New Yorku v zrak mladi ameriški zrakoplovski oficir Lingbergh, da preleti preko Atlantskega morja Približno isto pot, ki sta jo hotela preleteti Nun-gesser in Coli. Vest o poletu mladega letalca, o katerem se doslej v javnosti sploh ni govorilo, je presenetila ves svet. V trenutku, ko ni bilo več dvoma o žalostni usodi francoskih letalcev, v trenutku, ko sta Američana Chamberlain in Bertaud že opetovano odgodila svoj polet, se je mladi letalec popolnoma sam odločil za drzen polet iz Ne\v Yorka v Pariz. Pred njegovim odletom se je zbrala na newyorškem letališču ogromna množica občinstva. Policija je morala napeti vse sile, da je zadržala naval radovednih ljudi. Ko so zabrneli motorji Lindberghovega letala, sc je polastilo množice nepopisno navdušenje. Odlet je bil neobičajno težak, ker je bilo letalo preobteženo. Z največjo težavo je Lindberghu uspelo dvigniti se nad vrhove dreves sosednega gozda in ni mnogo manjkalo, da letalo ni zadelo ob brzojavne žice, kar bi lahko povzročilo katastrofo. Končno se je drznemu letalcu posrečilo premagati Vse težkoče in letalo je izginilo v smeri proti severovzhodu. Vreme je bilo lepo in mirno, ko je plavalo letalo v sinje dalje v brezkončnem zračnem morju nad brezkončnim vodenim morjem. Na Pot jo vzel Lindbergh hrano samo za tri dni in kofein za primer, da bi se ga lotevala zaspanost. Ko se je v soboto popoldne v Parizu raznesla vest, da" Lindbergh že pluje nad Irsko proti Franciji, se je pariškega prebivalstva lotcla silna nemirnost. Ameriško poslaništvo in številna društva so tekmovala v pripravah za sprejem junaškega letalca. Ameriški poslanik v Parizu Herick Je izjavil, da bo po potrebi vso noč vztrajal na letališču, dokler.Lindberghu ne stisne roke. Za razsvetljavo velikega letališča so bili nameščeni številni žarometi, med katerimi je orjaški žaromet Mont Valerien, ki je bil šele pred kratkim postavljen, prvič zagorel in noč izpremenil v dan. Po naročilu vojaškega poveljstva so številne zarometne postaje takoj ob nastopu mraka razsvetljevale ozračje in prav tako je bilo na letališču v Cherbourgu vse pripravljeno za slučajni Lindberghov pristanek v sili, toda junaški letalec Je ob nastopu večera gladko letel nad Cherbour-in se bližal Parizu, kjer je bilo vse prebivalstvo na nogah in je nestrpno pričakovalo »jegov prihod. Že od prvih večernih ur so se na letališče; valile ogromne množice. Tramvaji in avtobusi so bili prenapolnjeni. Poleg ameriškega poslanika, ki je prišel že ob 20. na letališče, in poleg neštetih Predstavnikov tujih držav in raznih društev, je kila tudi komisija zdravnikov. v, ToCno ob 22.20 je Lindbergh pristal na pari-s cm letališču. Stotisočglava množica je bila Pijana navdušenja. Prizori, ki so se odigravali, !e nf dado opisati. Velikansko je bilo presenečenje, ko je Lindbergh popolnoma čil in na videz iti malo utrujen, stopil iz letala v navadni civilni ip . 0 kepica je izdajala letalca, pa še to takoj zamenjal s slamnikom, ki ga je prinesel s l? °j- Množica je letalca objemala in skoro zdroba njega in njegovo letalo. Posredovati so mo-ah močni oddelki policije, da so pripravili pot ‘ ‘Ueriškenui poslaniku, ki je polagal veliko važ- ' nost na to, da prvi stisne zmagovalcu Atlantskega morja roko. bliskovito oddirjali z njim v mesto. Ime hotela sc je držalo v strogi tajnosti, da je imel letalec vsaj prvo noč mir pred ljudmi. Z napetim zanimanjem so sledili drznemu Lindberghovemu poletu tudi na Švedskem, kajti Lindbergh je po rodu Šved. Rojen je bil v ameriškem mestu Detroitu kot sin švedskih rodi-★ Dvorana letališča je bila okrašena in pripravljena za sprejem, toda zdravniki so zahtevali, da sc mora utrujeni letalec takoj odpeljati v hotel k j teljev. počitku. Posadili so ga torej v zaprt avto in | Zadružna hranilnica, Ljubljana, Sv. Petra cesta 19. Sledeče, pri nas kupljene srečke so bile izžrebane dne 14. maja: Po 2000 Din sta zadeli srečki št. 40.526 in 23.487. Po 50C 1 Din so zadele srečke: 76.712, 76.725, 100.739, 5.722. 5.717, 15.482, 18.105, 18.142, 18.130, 30.981, 30.903, 30.912, 30.911, 40.591, 40.549, 40.569, 40.590, 53.465, 53.444, 66.660, 66.604, 66.610, 66.639, 66.625, 79.040, 79.062, 91.732, 91 737, 91.784, 91.766, 91.747, 115.615, 115.637, 9.726, 11.544, 11.515, 11.534, 20.857, 20.877, 20.855, 20.890, 23.404, 23.432, 23.418, 34.188, 34.103, 34 176, 47.789, 47.761, 47.763. 48.576, 48.528, 59.365, 83.264, 83.203, 83.295, 83.243. 83.227, 86.397, 111.155, 111.150, 120.148, 120.138, 120.175, 120.122, 120.108, 38.708, 15.137, 15.122, 78.191 78.188. 116.268, 116.256, 9.153, 9.103, 9.136, 9.142, 48.676. 48.606, 48.681, 48.649, 48.691, 48.652, 70.446, 70.436, 95.817, 95.843, 1 11.796, 111.758, 111.707, 111.820, 111.803, 1 111.847, 121.504, 121.681, 15.395, 15.347, 18.765, 29.910, 29.923, 56.272, 83.898, 85.972, 120.664, 122.817, 18.190. One 16. maja: Po 4000 Din sta zadeli srečki št. 23.415 in 100.745. 2000 Din je zadela srečka št. 95.814. Po 500 Din so zadele srečke: 76.730, 76.728, 76.746, 76.708, 100.725, 100.704, 100.741, 5.769, 5.705, 5.741, 15.417, 15.409, 18.117, 18.152, 30.994, 30.935, 53.475, 66.684, 66.694, 79.078, 79.095, 79.017, 79.093, 79.082, 91.777, 91.731, 91.736, 115.657, 9.754, 9.748, 11.559. 11.506, 20.813, 20’827, 20.892, 20.841, 23.411, 23.491, 47.759, 47.784, 48.566, 59.376, 71.808, 71.822, 71.899, 83.226, 111.132, 83.229, 83.211, 86.355, 86.338, 86.360, 96.923, 96.982, 11.132, 111.153, 120.169, 78.179, 116.283, 9.130, 9.119, 9.190, 9.184, 48.669. 70.402, 95.831, 111.797, 111.786, 121.516, 121.552. 121.590, 121.597, 121.589, 121.666, 24.354, 57.674, 72.498, 83.851, 98.252, 99.378, 121.590, 4.495, 15.391. 29.990, 29.984, 56.299, 73.334, 105.719. One 17. maja: Po 10.000 Din sta zadeli srečki št. 5.712 in 48.554. Po 2000 Din so zadele srečke št. 18.129, 66.637, 23.489, 120.177. 48 611 121.584 in 47.118. Po 500 Din so zadele srečke: liMl' 5'759’ 5’786' 15-490' l8-136- 3a915> 30-937- 4°-58°. 40.541, 40.540, 53.433, 53 416 ?n im' ml«’ intVl' Vt°,9£ 79m4' 79'085' 79-070* 79.025,115.699,115.696,115.603. 9.715, 20.810, 20.834, 20.854, 23.495, 34.137 34.130, 34.122, 47.740, 47.765, 47.783 48 551 48 518 48 580 59.319, 59.347, 71.883, 71.801, 71.867, 71.851, 71.873; 83.291! 83.250, 8s!272 83.206 83251 8638l’ 86.309, 86.396, 96.948, 96.927, 96.986, 111.112, 120.112, 120.186, 78.163, 9.146 9 145 9 H16’ 9‘l6o’ 48.688, 95.840, 95.869, 95.887, 111.703, 111.802, 111.801, 121.579, 121.533, 121.693, 121 611’ 121 684 71851' 72.425, 98.232, 99.379, 99.367, 108.934, 108.936, 120.654, 15.365, 29.987, 29.921, 56.208, 7SMo[ 115.65l! One 18. maja: 10.000 Din je zadeSa srečka št. 79.002. Po 500 Din so zadele srečke: 18'165’ 18,101 ’ 18‘151’ l8’137' 3°-980, 40.585, 40.575, 40.548, 40.555, 40.504, 53.435, = ®3-405- 66.690, 66.621, 66.691. 66.679, 66.624, 66.617, 79.009, 79.080, 91.734, 91.744, 115.689, laSn 1 ' ’ ••S-630’ 9-734> 9-776- 11-503, 11.539, 11.505, 23.437, 34.131, 47.752, 47.718, 48.534, orosfi nlm!’ 71-810' 83.266, 83.246, 83.262, 83.293, 83.204, 86.323, 86.388, 86.367, 86.301, 86.316, n?™’ 96'975’ 9 (>.944, 111.133, 111.146, 111.185, 120.137, 120.103, 120.146, 120.114, 120.182, 120.117, 9.104 9-,8,2’ 9-116’ 48.647, 48.696, 70.458, 70.409, 70.428, 70.448, 95.823, 95.808, 95.853, 111.790, 111.711, 111.867, 121.627, 121.697, 121.685, 121.682, 121.(>12. 57.688, 99.342, 4.497, 78.333. One 19. maja: Po 2000 Din sta zadeli srečki št. 70.445 in 111.854. Po 500 Din so zadele srečke: 30.972, 30.932, 30.966, 30.955, 53.481, 53.456, 79.020, 91.780, 115.641, 9.759, 11.504, 11.575 34.189, 47.717, 47.715, 47.702, 48.544, 59.386 96.908, 96.912, 111.136, 120.121, 120.140, 120.184 9.134, 9.174, 9.107, 9.188, 48.627, 48 666 95.898, 111.738, 111.816, 111.894, 111.832, 121.56«’ 121.561, 4.499, 15.392, 18.768, 18.749, 41.836, Po 2000 Din sta zadeli srečki št. 111.104 in 95.886. Po 500 Din so zadele srečke: ,H?7’ 5J8S’ 5-794> 5.743, 5-774- 5.733, 15.484, 15.422, 15.439, 15.481, 15 405 18 141 'f'97’ 3«-9'7. 40.592, 40.584,- 40.534, 53.436, 53.471, 66.602, 66.613, 66.612, 79059 79039 91.782, 91.775, 91.729, 91.789,115.655,115.698,115.646, 9.764, 9.746, 9.760, 9 708 11 590 20826 20.835, 20.870, 20.814, 20.846, 34.190, 34.166, 47.770, 47.762, 47.739, 47.768, 47713 47700 48503 48.561, 48.524, 48.562, 48.599. 59.383, 59.361, 71.850, 71.843, 71.880, 83.240, 83258 96960 96916 111.176,111.115,120.105,120.130, 15.140, 15.142, 15.113,116.294, 48.693, 48613 48 700 48665 7 430 70.478 , 70.497, 70.446, 95.812, 95.834, 111.821 121.546 121.596, 121.692 121 689 59777 59725 71850 71.843, 109.781, 112.228, 15.396, 15.353, 29.922, 29.988, 41.826, 56.250, 65.708, fslll Cenjenemu občinstvu sporočamo, da srečk za tekoče žrebanje ni več na razpolago. ZADRUZNA HRANILNICA, r. z. z o. z. NA SV. PETRA CESTI 19. Izplačevanje dobitkov od 15. junija do 28, septembra t. I. 76.719, 5.745, 15.449, 18.181, 18.196, 18.186, 18.168, 66.649, 66.673, 66.682, 66.642, 79.056, 79.012, 79.074, 11.514, 20.824, 23.492, 23.416, 23.462, 34.147, 34.125, 59.384, 83.236, 83.287, 83.281, 86.324, 96.952. 96.966, 15.118, 15.149, 78.158, 78.166, 116.254, 116.290, 9.122, 48.645, 48.687, 48.678, 70.500, 70.469, 70.450, 95.858, 121.698, 57.687, 59.734, 84.594, 97.060, 98.222, 99.370, 56.294. One 20. maj a.: Tajinstveni morilec deklet. (Nadaljevanje.) «To ubogo deklico Iioče lopov, katerega iščemo, sodeč po okoliščinah, zapeljati. Menda sedi tik odra ter niti za trenutek ne izpusti revice izpred oči. Deklica je nedvomno še nepokvarjena, kajti Jim mi je še pravil, da je videl, da je prišla ponjo stara ženica, najbrže njena mati ali bližnja sorodnica.» Maggija pozorno posluša. Saj ji je dobro znano, da se mož s krinko vedno predvsem zavzame za take uboge žrtve. Zato se odloči, da ga o tem, kar je ravnokar zvedela, čimprej obvesti. Še prej pa mora ugotoviti, kje stanuje ničvreden lopov. «Kaj nameravate sedaj storiti, Bill?» «Jaz? No, sedaj se bom vlegel k počitku, kajti jutri zjutraj hočem takoj prevzeti Jimov posel, ker bo po prečuti noči nujno potreben počitka. Lopov nam ne uide, gospodična Burke, s tem lahko računate.® Maggija mu seže v roko. «livala vam,» reče prisrčno. «Imam vam pa še nekaj naročiti. Kot vam je znano, vzame naš gospodar take uboge, zapuščene in nepokvarjene deklice, kakor je bojda pevka, o kateri ste mi ravnokar pravili, v svojo zaščito Torej moramo pod vsakim pogojem ugotoviti njeno ime in pa njeno stanovanje.* Bill se s tem popolnoma strinja ter se z vljudnim poklonom in pozdravom odstrani iz njene sobe, katero Maggija takoj zaklene za njim. . Vendar pa mlada deklica to noč ne more zatisniti oči. Neprestano razmišlja, na kak način bi najlažje spravila pustolovca v roke tajinstvenega maščevalca. Ko je napočilo jutro ter se je pričelo daniti, je bila s svojim načrtom gotova. Načrt, ki je bil na videz zelo drzen, je obetal precejšen, če ne celo popoln uspeh. Mirno čaka, da se vrne Bill, katerega je ravnokar zopet odposlala na poizvedovanje. Vendar pa je napočila že opoldanska ura, ko je končno vendarle prilomastil domov Jim s svojimi okornimi koraki. Iz njegovih žarečih oči sklepa Maggija, da prinaša razveseljivo vest. «Prav mučno je bilo to prežanje, gospodična Burke,® prične Jim, ko se oddahne, «oprezovati in čakati sva morala kot prava straža, zato je pa tudi uspeh razveseljiv, sedaj vemo vse, prav vse.» »Sedaj pa le hitro povejte,® ga prekine Maggija nestrpno. «Torej lopov je bančnik Alfred Bell, stanuje Dik- sonova cesta štev Deklica pa, katero hoče ujeti v svoje mreže, je hčerka revne perice ter stanuje pri svoji materi v Salisburški ulici štev....» pove Jim z očitnim ponosom. Maggija si hitro zabeleži oba naslova. «Zakaj je deklica postala pevka v varijeteju?® vpraša nato Maggija nekam zaničljivo. Jim zmaje z rameni. «Ne vem, gospodična. Toda iz neizrečno otožnega izraza njenih lepili, temnih oči izhaja nedvomno, da se je le v skrajni sili odločila, da si s petjem služi vsakdanji kruh. Jim pravi, da ima krasen glas, kdo ve, kaka beda je morala biti doma, preden se je revica odločila za pevko v varijeteju.® «Kako se imenuje deklica?® «Maud Hopkins.® «Dobro, Jim naj takoj poizve za podrobnejše podatke o njenih družinskih razmerah. Moram jih pa dobiti najkasneje do jutri, ker bom potem moža s krinko obvestila o naših dosedanjih uspehih.® Bill prikima, rekoč: «Se bo zgodilo. Vse potrebno bom ugotovil sam, dočim se bo Jim kot doslej kretal in oprezoval v varijeteju. Izgieda kot najodličnejši kavalir, videti bi ga morali, gospodična Burke, hahaha!® Vendar pa ostane Maggija resna kot vedno doslej. «■ Nikdo je še ni videl smejati sc, odkar je prišla v zagonetno hišo, in vendar so bile njene rdeče ustnice kot ustvarjene za srečo in radost. Tudi Bill postane « Takoj odidem,® reče Bill, «pri sosedih bom dovolj zvedel o razmerah družine Hopkins. Morda vam bom mogel že danes zvečer vse natančno poročati.® Maggija nagne svojo lepo glavico. «Dobro, zanašam se na vas, saj vem, da vse izvedele, kar podvzarnete.® Billu prav dobro de ta pohvala. In ker je bil uver-jen, da bo Maggija kaj kmalu ljubica njegovega strašnega gospodarja, se je s še tem večjo vnemo lotil vsake stvari, da si pridobi njeno popolno zaupanje. «Potem pridem na Edvardovo mesto,» šepeče sam s seboj še na cesti. «To je že moja dolgotrajna želja. In Jak bo brez dvoma kmalu ležal v objemu lepe Maggije. Saj bi moral biti iz kamena, če bi se hotel še dolgo upirati toliki milini in očarljivosti. Seveda je on človek drugega kova kot mi — saj ga ni moči razumeti — pa iz kamena tudi ni, on je iz železa.® Kje je moja mrtva Ellena? «Slednjič vendarle, Dan! Prav nestrpno sem te že pričakoval. Kje pa si bil tako dolgo?® S temi besedami je nagovoril naslednjega dne mož s krinko mladega tovariša, katerga je nekoč Maggija tako vroče ljubila. Dan je očividno v zadregi, kaj naj odgovori zago-i netnemu možu, ki nepremično upira vanj svoj pogled, ki je Dana še vedno spravil v nemalo zadrego. «No?» vpraša mož s krinko. «Vaša milost, vse sem storil, kar je sploh mogoče. Ničesar nisem opustil, vse sem poskusil, pri tem me je četvorica naših ljudi zvesto podpirala. Toda » Beseda mu zastane. «Toda?» ponovi zagonetni mož z zamolklim glasom. «Vse je bilo zaman, noben človek ne ve ničesar o pokopu. Tudi v anatomičen zavod ni bila nobena Ellen Morris pripeljana. Vse smo poizkusili in pod-vzeli, prav nič varčevali z denarjem, vse knjige pregledali pri grobokopih, toda nihče ne ve ničesar o truplu umrle gospodične niti ne more dati kakih podatkov, kam naj bi zginilo njeno truplo.® Topot v veliko presenečenje preplašenega Dana mož s krinko ni pričel — kot običajno, če se kak njegov ukaz ni točno izvršil ali je ostal brez uspeha — besneti, marveč sc je sesedel na stol. Sicer pa ni bilo niti najmanj opaziti groznili muk, ki mu jili je prizadejalo Danovo poročilo. Še celo njegov glas je odmeval kot sicer. «Ali si bil v hiši v starem delu mesta?® vpraša z mirnim, nekoliko tresočim se glasom. «Da, milostivi gospod! V hiši se nahaja le postaren služabnik, ki je bil tedaj, ko je gospodična Ellena umrla, na dopustu. Ta mož prav nič ne ve, ostali služinčadi, ki je bila tedaj v hiši, pa je bila po smrti gospodične odpovedana služba.® «Ali ni mogoče nikogar od teli dobiti?® «Da, milostivi gospod, govoril sem s sobarico. Pa tudi ona je vedela edinole, da je Sampson rekel služinčadi, da bo mlada gospodarica prihodnje dni pokopana. Nato je pa oskrbnik Sampson vse odpustil iz službe, pogreba se ni izmed služinčadi nikdo udeležil.® Zagonetni mož se po tej vesti oddahne. Anatomič-nemu zavodu torej vendarle ni bilo Izročeno njeno tmplo, marveč so jo pokopali. Sampson je torej edin.i oseba, ki ve, kje spi večno spanje njegova Ellen. «0 Sampsonu nisi ničesar zvedel?® «N11i besedice, niti glasu, vaša milost. On je zginil brez sledu — živa duša ne ve, kam je odšel.® Mož s krinko se razburjen dvigne s stola. »Zvedeti moram, kje siliva večno spanje. Pa če imam razposlati vse svoje ljudi na pokopališča, ki naj pregledajo vse nagrobne spomenike, in če to tudi mesece in mesece traja, hočem in moram vedeti, kje je pokopana. To hočem vedeti in kar hočem, se mora izvršiti, četudi bi se mi hotel postaviti ves. svet po robu.® Zabavni kotiček. Na kolodvoru. Na neki majhni postaji na Gorenjskem sem videl napis Za Gospode*. Grem tja in na vralih vidim še napisano: «Ključ se dobi pri postaje-načelniku». In hudomušne/, je zraven pripisal: V posebno nujnih primerih se je obrniti na železniško ravnateljstvo v Zagrebu.» Stanovanjska kriza. Neki gospod si pride v največji naglici ogledat stanovanje, ki se oddaja v najem. Stanovanje je lepo in ima dve sobi, kuhinjo in pritikline ter znaša najemnina 1400 Din mesečno. Hišni lastnik hvali stanovanje in nizko ceno, na kar vpraša bodoči najemnik, da-li ima stanovanje tudi primeren hlev. Na začudeno vprašanje, čemu bo hlev, odgovori stranka mirno: «Za onega osla, ki bo plačal toliko za stanovanjem Iz zakonskega življenja. Grda žena je vprašala svojega slabovoljnega moža: «l Jurij: «Kdaj bi vam bilo najljubše?» Janez: «V nedeljo.* Jurij: «No, prav, torej pridite vsako nedeljo.* Uganil je. Profesor: «Kaj je potrebno pri oporoki?* Dijak: «Mrlič in premoženje.* Pobotanje. Zaradi neke napake v kaznilniški knjigi je neki kaznjenec sedel teden dni predolgo. Ravnatelj se je opravičil, toda kaznjenec mu je odvrnil: