p J*. -if. T {IZ-KsOtCL 'fäZyMZ-t 'e, /p O er&t-rf. L&o-ij «&>. •$$. W*mmmme%mm žlevllha slane $0 vinarjev* Naročnina listki : Celo leto , . K 50*— Pol leta . . . , 26 — četrt leta . . „ 13 — Zunaj Jugoslavije: Celo leto . . , 66.— Posamezne številke U štirih straneh 60 v. Uredništvo Lnpravmštvo: Maribor, Koroška ulica it, 5. — Telefon št 220. 89. številka. Maribor, in© 13. avgusta 1920. Inserat! ali oznanila se računajo po K 1.80 od enoredne petRvrste pri večkratnih oznanilih — popust — „Straža“ izhaja v pendei jek, sredo in peteki Rokopisi se ne vračajoi Z uredništvom se mor« govoriti vsak dan od 11. do 12. ure dopoldne. Letnik XII, Koroško glasovanje. Kako je na Koroškem? — to vprašanje Je v se- > posebnega vpliva. V prvih dneh je pač nekoliko po - danjih dneh na ustnicah in v srcu vsačega zavedne ga Slovenca. Koroško glasovanje je sedaj najvažnejša zadeva cele države, pred tako važnim vprašanjem ne bomo stali morda stoletja več, kakor bo obležalo, tako bo ostalo in ne ,bo mogoče popraviti nikdar več. Gre za velike stvari! Gre za velik in lep kos naše domovine in našega naroda. Tako lepih pokrajin, kakor so Rož, ce -lovška okolica, podjunska dolina ne najdemo z lepa po naši državi. Gre za jako bogate pokrajine. Bogastvo tvorijo: zemlja, gozdi, planinski pašniki, premog in rude, vodne sile. Pri dobri skrbi države se zamore 30 ti kraji dvigniti do velike višine kulture in razvoja gospodarskega napredka. Ako pride Koroška pod našo oblast, §e bo bujno razvila industrija, ustanovile tovarne, razširili rudokopi. Naša inteligenca in delavstvo bo našlo v deželi mnogo zaslužka, prebivalstvo se bo pomnožilo, blagostanje narastlo. Gre za pokrajine, ki so za nas radi svoje zemljepisne lege neiz -merne važnosti, Ako izgubimo Rož, je v neposredni in veliki nevarnosti tudi severna Gorenjska, ako iz -gubimo Podjuno, bo dravska dolina do Maribora stala pod nemškim pritiskom. Računati moramo namreč z dejstvom, da se bo Avstrija združila z Nemčijo in da se bo nemški narod okrepil in dvignil. Predstavimo si, kak vpliv bi imelo na že itak močno germanizirano prebivalstvo dravske doline, ako bi se obmejni koli Velike Nemčije nahajali pri Dravogradu. Razumljivo je torej, da se vsakdo, kdor zna gledati v bodočnost, živo zanima za koroško glasovanje in drug drugega povprašujejo nervozno:, „Kako bo?“ - Kakor stoje razmere sedaj, moremo reči z zanesljivostjo: Ako ne pridejo vmes nepričakovani dogodki, ki bi vplivali neugodno ali ako se ne zgode pri glasovanju čisto posebne manipulacije, bomo zmagali. Največji črnogledi pravijo: z večino 55%— 60%, drugi, M gledajo bolj rožno, menijo: 70%—80% večine. Nemci imajo pač znatno večino po trgih in mestih, kakor: Velikovec, Pliberk,, Železna Kapla, Borovlje itd. Toda mestnega prebivalstva rii tako veliko in ga bogato odtehtajo pogorske trdo slovenske vasi. Severni del Drave v Podjuni bo imel za Avstrijo znatno večino, zato bo pa večina za nas'V, Rožu in Podjuni južno od Drave. Seveda je na Koroškem vse nestalno in spremenljivo, sama na sebi čisto neznatna okoliščina lahko vpliva, da se razmere znatno poslabšajo. Odprtje, oziroma razrahljanja demarkacijske črte ne bo imelo LISTEK. Brat Nardätö: Spomini orlovske mladosti. (Dalje.) ■ Našim fantom se je zdelo to nespametno, zato so ostali lepo doma. Vendar ne vsi — četa peterih mož je splezala ob napovedani uri na ljubljeno Grmado. Najgorečnejši je bil Marinček. Poleg njega in mene so bili neki Krvina, neki Suhadolc in moj brat Lojze. Zadnji je bil še na pol otrok, Suhadole pa že izza šolske dobe in slovel kot kakšna posebna glava. O -stal je sicer nekaj časa pri Orlu, toda nihče ni mo -gel pričakovati, da bo kedaj kak posebno močan steber orlovski stavbi. Krvina je pa bil postaven fant, bil bi poleg Marinčka lahko ogelni kamen našega Or la, toda ker nismo imeli nikakega drugega materijala da bi ga postavili na ogelne kamene — zato Orla sploh nismo ustanovili „ . , Tudi drugače se je moja misel o Grmadi kla-verno obnesla. Na vrh gore smo prišli razgreti. Našli smo še vse polno snega in tudi presneto hladno sapo. Prišlo mi je na misel, da se utegne pod takimi utisi naše orlovsko srce ohladiti in postalo mi je ne-prejetno okoli njega. Toda brez povoda, Marinček je bolj in bolj goreče razlagal, kaj vse mora in more dober Orel. Nisem se pa zavedal, da je nevarnost za pre-Maienje. Moji tovariši so sicer to nevarnost sijajno prestali in nihče, ni staknil kaj neprijetnega. Jaz pa, ki sem se v mestu že bil nekam pomehkužil, sem imel par dni pozneje kakor kol trd vrat in, dasi sem se S trlo Slovence, Prišli so takoj vsi bivši Volksverovci, J j nastopali arogantno z nemškimi znaki, izzivali Slo - j I vence, prišlo je do nekaj kravalov, toda slednjič so J I tudi Nemci občutili, da je naša uprava še ostala, f I Slovenci so pa sprevideli, da Nemci še niso postali j I vsemogočni. Nemci so si predstavljali odprtje čisto I drugače in bi bilo v resnici izpadlo drugače, ako bi I zahtevanje enterite ne naletelo', na tako odločen odpor 1 od naše strani. Italijanski člani ententne misije agitirajo po I vaseh odločno in odprto za Avstrijo. Zlasti nastopa I zelò neprimerno načelnik ententne; submisi,j e v Pii -I berku, neki italijanski častnik, ki* govori dobro nem-I ško in ima vsled tega prednost pred svojim angles -kim in francoskim kolegom. Hodi po vaseh, sklicuje naše, prebivalstvo, omalovažuje naše oblasti in govori proti njim, hvali Avstrijo, sploh se obnaša kct nemški agitator in pokrovitelj agitatorjev. Upamo, da se bo našel način, da se temu gospodu zajezi njegovo agitatorično delovanje. Pri glasovanju bodo odločile naše zadnje rezerve. Nemci bodo takoj spravili na noge vse svoje pristaše. Zagrizenih nemškutarjev ne pridobiš z nobe -nipii sredstvi. Daj mu voz sladkorja, postavi mu ga pred hišo, Vzel ga bo z veliko aroganco in se- še kregal. da je dobil premalo ali preslabo blago. Tacega človeka ne pridobiš ne z darovi, ne s prepričevanjem. Ti pojdejo takoj vsi na noge za Avstrijo. Toda Nemci nimajo rezerve, kakor jo imamo mi. Naša rezerva je kmetsko prebivalstvo po hribih in oddaljenih se -lih. Pri njih je odvisno od vremena, od poljskega dela, od načina agitacije in raznih drugih okoliščin , koliko se bodo udeležili. Računati moramo z dejstvom, da bo precejšnje število teh ljudi ostalo doma. Pota so dolga in slaba, zlasti ženske ne morejó vse z doma radi otrok in živine, tudi niso toliko navajena na potovanja. Najlažje zamore vzdigniti to rezervo du -hovščina. Kjer bo spravil župnik h glasovanju vse kmetske ženske, bo izpadlo ugodno. Zelo pridejo tudi v poštev takozvani omahljivci, to so ljudje brez prepričanja, ki bodo glasovali tako, kakor najbolj kaže. Ce bodo mislili, da zmagamo mi, bodo z nami, če o -bratno, pa z Nemci. Najraje bodo pa obtičali doma. Za nje se bo videlo še 16 v zadnjem trenotku. kam se bodo obrnili. Glasovalni boj se pričenja, doslej se je vršil sa mo še, kakor bi vojaki rekli ; „Aufmarsch“ in „Vor -feldgeSehte “ Nemci bodo delali z velikanskimi sredstvi in veliko srditostjo. Denarnih sredstev bodo ime- I vrnil v Ljubljano, sem šel namesto v šolo —- v po - \ 1 steljo, ker me je davila prav „trdovratna“ angina! jj To je bil orlovski spomin z Grmade! Celi mesec sem ležal, toda Orlov nisem poza - I 1* bil. Dobival sem poročila o Marinčkovem delu. Fant j se je goreče trudil, da bi popravil pogreške prvega ; poskusa in je snoval na novo ustanovni občni' zbor , | Slo mu je še precej gladko od rok. Kakor hitro mi je bilo mogoče, sem šel zopet | j sam med naše fante. Obljubil sem jim, da bo prav \ I kmalu ustanovitev, pa na bolj pameten način, nego I prvič. Naredili smo sklep, da poročamo svoje želje » Zvezi Orlov v Ljubljano, da ona sama spravi naš I krožek že dozorel sad v svoje shrambe. Mimogrede som se oglasil pri Orlih na Viču ? I Takrat jo bil načelnik neki Pavlič, imena pa ne vem več, ker je bilo vseh bratov Pavličev za celo telovadno vrsto. Telovadili so takrat v župnišču/ v tesni pevski sobi, igre so prirejali v gostilni. Načelnik je bil vidno vesel poročila o gibanju I naših fantov, Obljubil je pomoč in ,1 j e povabil nas vse k telovadbi na Vič. Res jih je nekaj.prihajalo in par večerov sem bil tudi jaz med njimi. P, Teodor je bil I>* duša sestankov in bili so prav lepi večeri.; IX, ' Ker sva po prvem ponesrečenem poizkusu z Ma rmčkom z večjo previdnostjo postopala,, sva hotela vse do dobrega prevdariti, Spomnila1 sva se, da na neko zelo važno reč,, do tistih ir ■ I, 1. Razsvetljava hiš in stanovanj, a) stranski prostori v stanovanjih, kakor: klet, podstrešje, kopalnica, kašča, poletne verande 2 K; redkejše rabljeni prostori, kakor: spalnica, posetna soba, soba za služkinje, stranišča, hodniki, zaprte verande 2.50 K; c) stalno rabljeni prostori, kakor: kuhinje, jedilnice, stanice in sobe za otroke 3 K; č), stopnjišča in hodniki izven stanovanj, kakor tudi svetilke na dvoriščih 2.50 K; d) hlevi 2 K. 2. Poslovalnice, prodajalnice vsak« vrste, delavnice. Te z vsemi zraven.pripadajočimi stranskimi prostori, kakor: pisarnami, pisalnicami, skladišči itd.: a) prodajalne, ki se zapirajo ob 18. uri, 2.50 K; b) prodajalne, ki se zapirajo ob 20. uri, 4 K;i e) razsvetljava izložbenih oken ima pri gornjih cenah 30% odpusta. 3. Hoteli, gostilne in kavarne: a) malo rabljeni stranski prostori, kakor: kleti, kašče, podstrešja, vrtovi, poletne verande 2.50 K; b) sobe za tujce 4 K; c) prostori za vsakovrstno uporabo, kakor: kuhinje, jedilne dvorane, sobe za goste, čitalnice, sobe za kadilce, igralnice, hodniki, stopnice in stranišča, ako so v obratu do 23. ure, 5 K; č) isti prostori, kakor pod c), ako so v obratu do 24. ure , 6 K. d) celonočne žarnice, n. pr. na stopniščih, hodnikih v hotelih 7.50 K; e) hlevi v nastajališčnih gostilnah 4 K. Ako se licenca prilično podaljša, so ood c) in č) navedene cene nič ne zvišajo, vendar pa le treba tako podaljšanje licence mestnemu elektriškema podjetju vsakokrat najmanj en dan poprej pismeno javiti. 4. Pekarije in druge obrti z nočnim obratom. a) stranski prostori, kakor: kleti, kašče in druge, 3 K; b) prostori za delo in drugo uporabo 7.50 K. Razsvetljava se lahko pavšalira tudi na ta način, da se od vseh inštaliranih žarnic pavšalira samo ono šte -vilo žarnic, ki navadno obenem gorijo. Cena za te-Ie žarnice se zviša za 30% vsakokratne tarifne cene, a vendar sp mora najmanj polovica inštaliranih žarnic s tem pribitkom pavšalirati. Pri takih napravah se montira aparat, ki zabranjuje uporabo večjega števila žarnic, kakor se ;e pavšaliralo. Za ta aparat se pobira mesečna najemščina 2.50 K. II. /Pavšalna cena za kurila in različn« druge aparate. Vse cene veljajo za 100 vatov in eno leto. 1. Likalniki. a) za domačo uporabo 40 K; b) za krojače in gostilne 80 K; c) za pralnice in druge obrate 200 K. 2. Za domače potrebe sicer uporabljeni aparati:; a) lonci za kuho 40 K; b) električni štedilniki 70 K;] c) drugi aparati, kakor: ogrevalo za kodralne škarje, aparat za sušenje las, aparat za sesanje prahu f motorji za gospodinjstvo, transformatorji za zvončne naprave itd. 30 K. — Ako se na enem in istem kontaktu uporablja več, pod točkama 1 in 2 navedenih' aparatov, je plačati vzlic temu za vsak posamezni a-parat celo navedeno pavšalno peno.. Mariborska eskomptna banka v Mariboru, Tefetthofo»« wl»*» it®# 11. Talalo n Štev. 16. Podružnica: MURSKA SOBOTA. Sp refe IR 8 « Vloge na knjižice, na tekoči in žiro-račun proti naj» Hgodnejšenm obrestovanju. Kupilie Iv» prodala: Devize, valute, vrednostne papaje itd> Izdale : Čeke nakaznice in akreditive na vsa tn- in inozemska mesta» Dale prednja; e : Na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih. Dale kredite: Pod najugodnejšimi pogoji as Prevzem® s Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje. Hala naznanila. Baznai URE vsake vrste se sprejmejo v popravilo. Zaloga nr slatinine in srebrnine. Cene zmerne. Postrežba točna. M »Cii, MARIBOR «BUŠKI TRS J grata (Bara). T>£V*»i e m snaženje Bpreiema A VI Ji. U Marija Ritoaja v ÀlekssEdrovi cestì 6, na vrtu, Maribor NazBanjam^dfÄ svoj damski modni atelje dae 16. t.m. v Mariboru Aleksandrova cesta 45/1. Naročila, sprejemam od danes naprej od 2. do 4. ure popoldan. Mileva Zakrajšek. 662 Preda s«i Dva konja, ne, drugi lisičje barve, stasa 7 do 9 let, sposobna za vsako vožnjo, 163 cm visoka ; lep glasovir, dobro ohranjen, mesarski vos natur, štedilnik s patent ploščo se proda v Smetanovi ul« 59, Maribor. 622 MILO, KATA, SLADKOR 533 v kockah p® znižani ceni pri ^ Ipc Mer, Manir Aleksandrova cesta 19‘.:, TT£Xn dvonadstropno na voglu XxlOU setidano za gostilno, drugo hišo, pripravno za pekarno na prometnem prostoru v Mariboru se preda v Smetanovi ulici B9, v Mariboru. 621 Mala hiša '"pi" vrtom, sposobna za vsako obrt, je po ceni na prodaj. Vpraša se v Dravski alici št. 15, Maribor. 634 Mrjasec, ‘,’p“S; Krčevina št. 26. Maribor. 650 Traptstovski sir pristni prvovrstne kakovosti prodaja in razpošilja, vsakovrstno file pr°daia ‘n razpošilja Hitila Lah, trgovec. trgovec MARIBOR, Girini trg. 4. Službe i Pridnega šoferja išče okrajno glavarstvo Maribor. 617 Razpis. Na šoli v Slovenjgradcu se odda služba šolske sluge s prj-stim stanovanjem in plačo po dogovoru. Služba bi biia najbolj primerna za kakega krojača ali tudi kakega, druzega rokodelca bolj mirne obrti. Zglasiti se treba pri krajnem šolskem svetu v Slovenjgradcu tekom 14 dni. 652 učenko za trgovino -----mešanega blaga, uč- ba 2 leti, b tac van j e in hrana , starost od 13—20 let, napo dogovoru. Franjo Kirin, ;c, Voj. Križ, Hrvatsko. 639 KDOR kapi«- MANUFAKTURNO' BLAGO volnene tkanine (štofe) za meške in ženske obleke in kostume, bomb aia sto in laneno blago za obleke, predpasnike in vse vrste perilo, noj se z popolnim zaupanjem obrne na manufakturno trgovino Feliks Škrabi» Maribor ulica 11. me lax>es5 ncmfcraime&i 2 pridna hlapca se takoj sprejmeta. Koroška e. 28. Maribor. 661 Tri Tini farske £ s 4—5 delavskimi močmi sprejme oekrbništvo grofa Faehta, Zgornja 8v. Kungota. 636 Emnadstropna hiša z mesarijo in gostiino se proda v Studencih 17, pri Mariboiu. 659 Dobro obranjen električni plagino se preda zaradi poman ianja prostora. Kje pove uprsva list*. 661 Košare za razpošiljanje sadja ima v »logi razven drugih pletenin Pleterska šol» v Straišču pri Ptuju. Tstotam se vrši razpredaj» kotar in sedežev'za vozove od K 25’— naprej. 658 Zaročenci Nudi se vam prilika za nakup pohištva izven konkurenčnih cen, radi pomanjkanja prostora.Kompl. spalne sobe trd les a K 12 000'— Jedilnice, gospodske sobe in salone. Posamezne postelje, mehke, trde, železne in medinaste. Omare, divane, otomane, žimnice, žični vložki in mnogo vrst stolic in pohištvo z« pisarne. Mnogo cenejše kot drugod pri tvrdki PREIS» Maribor, Slomškov trg 6. Dobro izurjena sodarsi a pomočnika sprejme v trajno delo, pri prosti hrani in stanovanju ter dobri plači, po dogovoru. Franjo Repič, sodarski mojster v Ljubljani, Kolczijska utica 18, Trnovo. 660 leročejts naše liste ! Ma sihance! Vabim cenj, občinstvo na vedno sveže in pristne prleške gibance in pogače, katere si zaliješ z izbornim starim ali novim vinom •' iz Prlekije,' tudi sveže pivo je na razpolago. Za obilen obisk se priporoča PriekiBi» Alojzija Salarli, gostilničarka „pri večernim seinen“ v Mariboru, Splavarska ulica štev. 5. 653 tekstilne TOVARNA 2). 25 O. 25. mn seoiAH, c. BEGUNJE «h Ileuoulfa izdeluje nogavice, jopiče, širitve in vse drage pletenine iz bombaža in volne. Ima posebni oddelek za izdelovanje delavskih nogavic. Kupuje vsako množino domače in inozemske volne. Papir in sreer konceptni im boljši se dobi zdaj v Cirilovi tiskarni v Mariboru, kolikor ga kdo želi. Cene dosedanje brez vsakega poviška. Trgovce in urade opozarjamo, da porabijo to priliko in si naroča papir, dokler ga je dobiti. POZOR! POZOR! K. Wersche, Maribor CespoKliu «Uo» I®. Veletrgovina z manufakturnim blagom. Prlp®r®i® sswül© trogst© »toi© po iako znižanih cenah. «M*®*"5 NAJUGODNEJŠA PRILIKA za NAKUP “I® Mlianlh cenah SMS § h se ksče prepričati, pri tvrdki oasi* RUDOLF NIEFERGAL 607 . mmmm «Odg cerkvo sv. mollila, Korüfke cesta ii 1. IsutaiatelJ te založnika Konsoroij «.Straža,» Oig®vsEisi snaA Stepam, v nedeljo, dne 15. avgusta 1920 na vrtu gostilne ŽllTCC (poprej Reiser) v Pekrah pri Marii». Začetek ob 3. uri popoldne. Svira domača godba. Vstopnina prosta. Za izborna stara in nova vina, za vedno sveže pivo ter za mrzla in topla jedila je v obilni meri preskrbljeno. Zs nujogobrojoi obisk se priporoča MIHAEL ŽIVEC, gostilničar. Zni&ane Čerije doftoieriice perito oMeke, potne leosare, tržne torbice, rosno gatanterifsico blago dobite jfaUobn JLaU Maribor, tifami trg 4?« 595 PO CENI manufakturno blago je dospelo Iz šnozemslve in se dobi pri J. N. ŠOŠTARIČ MHRIBQR, Gosposka u3. 5* Sukno za moške obleke, meter K 220-—, 260-—, 300 — itd. Ml&čevina za moške obleke, met. K 70 -, 80--, 100 — itd. Izgotovljene moške obleke, suknene K 1500 —, 1800*—, 2000-— itd. Izgotovljene obleke is blaterine, K 600 —, 700 —, 800-— itd. Melika izbira perila in — Izgotovljene moške hlače __ iz hlačevine, K 140-—5 160—, 180 — itd. Izgotovljene hlače aa dečke, K 60-—, 70-— im — 80—. —__Flavina, močna, mete ___ kron. 40'—, 48— itd. n» dveh straneh tisk, meter K 48 —. Pri stari Balogi so se ee~ — ne primerno znižale. pletenin lastnih izdelkov. Zastupstvo TOVARNE KLOBUKOV VALENTIN MAČEK V DOMŽALAH se nahaja v Mariboru, Slovenska ul. 15 sprejema v popravilo, čiščenje, barvanje itd. vsakovrstne damske i». moške klobuke, ter naročila na nove. Cene brez konkurence! eio Postrežba točna S NOYA TRGOVINA ŽELEZNINE 609 Pinter &Lenard ALEKSANDROVA CESTA 32—34. V zalogi se nahaja vse potrebno kovanje za pohištvo, železo, obročje, cinkasta in črna pločevina. Velika izbira orodja in mizarske potrebščine. Za točno postrežbo in solidno ceno jamčiva ter se vljudno priporočava PINTER & LENARD. a ftfftDI ITA 2de KVlIUiJi 5 odst-po cent 360 K za ICO lep postavno vagon nudi vel vagonov MII. M. PeJK, Gospesiinci, 569 Balta» SäaE tiskarne sv» Obrila s