p
J*. -if.
T
{IZ-KsOtCL
'fäZyMZ-t
'e, /p
O er&t-rf. L&o-ij
«&>. •$$.
W*mmmme%mm žlevllha slane $0 vinarjev*
Naročnina listki :
Celo leto , . K 50*— Pol leta . . .	,	26 —
četrt leta . .	„	13 —
Zunaj Jugoslavije: Celo leto . .	,	66.—
Posamezne številke
U štirih straneh 60 v.
Uredništvo Lnpravmštvo: Maribor, Koroška ulica it, 5. — Telefon št 220.
89. številka.
Maribor, in© 13. avgusta 1920.
Inserat! ali oznanila
se računajo po K 1.80 od enoredne petRvrste pri večkratnih oznanilih — popust —
„Straža“ izhaja v pendei jek, sredo in peteki Rokopisi se ne vračajoi
Z uredništvom se mor« govoriti vsak dan od 11. do 12. ure dopoldne.
Letnik XII,
Koroško glasovanje.
Kako je na Koroškem? — to vprašanje Je v se- > posebnega vpliva. V prvih dneh je pač nekoliko po -
danjih dneh na ustnicah in v srcu vsačega zavedne ga Slovenca. Koroško glasovanje je sedaj najvažnejša zadeva cele države, pred tako važnim vprašanjem ne bomo stali morda stoletja več, kakor bo obležalo, tako bo ostalo in ne ,bo mogoče popraviti nikdar več.
Gre za velike stvari!
Gre za velik in lep kos naše domovine in našega naroda. Tako lepih pokrajin, kakor so Rož, ce -lovška okolica, podjunska dolina ne najdemo z lepa po naši državi. Gre za jako bogate pokrajine. Bogastvo tvorijo: zemlja, gozdi, planinski pašniki, premog in rude, vodne sile. Pri dobri skrbi države se zamore 30 ti kraji dvigniti do velike višine kulture in razvoja gospodarskega napredka. Ako pride Koroška pod našo oblast, §e bo bujno razvila industrija, ustanovile tovarne, razširili rudokopi. Naša inteligenca in delavstvo bo našlo v deželi mnogo zaslužka, prebivalstvo se bo pomnožilo, blagostanje narastlo. Gre za pokrajine, ki so za nas radi svoje zemljepisne lege neiz -merne važnosti, Ako izgubimo Rož, je v neposredni in veliki nevarnosti tudi severna Gorenjska, ako iz -gubimo Podjuno, bo dravska dolina do Maribora stala pod nemškim pritiskom. Računati moramo namreč z dejstvom, da se bo Avstrija združila z Nemčijo in da se bo nemški narod okrepil in dvignil. Predstavimo si, kak vpliv bi imelo na že itak močno germanizirano prebivalstvo dravske doline, ako bi se obmejni koli Velike Nemčije nahajali pri Dravogradu.
Razumljivo je torej, da se vsakdo, kdor zna gledati v bodočnost, živo zanima za koroško glasovanje in drug drugega povprašujejo nervozno:, „Kako bo?“ -
Kakor stoje razmere sedaj, moremo reči z zanesljivostjo: Ako ne pridejo vmes nepričakovani dogodki, ki bi vplivali neugodno ali ako se ne zgode pri glasovanju čisto posebne manipulacije, bomo zmagali. Največji črnogledi pravijo: z večino 55%— 60%, drugi, M gledajo bolj rožno, menijo: 70%—80% večine. Nemci imajo pač znatno večino po trgih in mestih, kakor: Velikovec, Pliberk,, Železna Kapla, Borovlje itd. Toda mestnega prebivalstva rii tako veliko in ga bogato odtehtajo pogorske trdo slovenske vasi. Severni del Drave v Podjuni bo imel za Avstrijo znatno večino, zato bo pa večina za nas'V, Rožu in Podjuni južno od Drave.
Seveda je na Koroškem vse nestalno in spremenljivo, sama na sebi čisto neznatna okoliščina lahko vpliva, da se razmere znatno poslabšajo. Odprtje, oziroma razrahljanja demarkacijske črte ne bo imelo
LISTEK.
Brat Nardätö:
Spomini orlovske mladosti.
(Dalje.) ■
Našim fantom se je zdelo to nespametno, zato so ostali lepo doma. Vendar ne vsi — četa peterih mož je splezala ob napovedani uri na ljubljeno Grmado. Najgorečnejši je bil Marinček. Poleg njega in mene so bili neki Krvina, neki Suhadolc in moj brat Lojze. Zadnji je bil še na pol otrok, Suhadole pa že izza šolske dobe in slovel kot kakšna posebna glava. O -stal je sicer nekaj časa pri Orlu, toda nihče ni mo -gel pričakovati, da bo kedaj kak posebno močan steber orlovski stavbi. Krvina je pa bil postaven fant, bil bi poleg Marinčka lahko ogelni kamen našega Or la, toda ker nismo imeli nikakega drugega materijala da bi ga postavili na ogelne kamene — zato Orla sploh nismo ustanovili „ . ,
Tudi drugače se je moja misel o Grmadi kla-verno obnesla. Na vrh gore smo prišli razgreti. Našli smo še vse polno snega in tudi presneto hladno sapo. Prišlo mi je na misel, da se utegne pod takimi utisi naše orlovsko srce ohladiti in postalo mi je ne-prejetno okoli njega. Toda brez povoda, Marinček je bolj in bolj goreče razlagal, kaj vse mora in more dober Orel.
Nisem se pa zavedal, da je nevarnost za pre-Maienje. Moji tovariši so sicer to nevarnost sijajno prestali in nihče, ni staknil kaj neprijetnega. Jaz pa, ki sem se v mestu že bil nekam pomehkužil, sem imel par dni pozneje kakor kol trd vrat in, dasi sem se
S trlo Slovence, Prišli so takoj vsi bivši Volksverovci, J j nastopali arogantno z nemškimi znaki, izzivali Slo - j I vence, prišlo je do nekaj kravalov, toda slednjič so J I tudi Nemci občutili, da je naša uprava še ostala, f I Slovenci so pa sprevideli, da Nemci še niso postali j I vsemogočni. Nemci so si predstavljali odprtje čisto I drugače in bi bilo v resnici izpadlo drugače, ako bi I zahtevanje enterite ne naletelo', na tako odločen odpor 1 od naše strani.
Italijanski člani ententne misije agitirajo po I vaseh odločno in odprto za Avstrijo. Zlasti nastopa I zelò neprimerno načelnik ententne; submisi,j e v Pii -I berku, neki italijanski častnik, ki* govori dobro nem-I ško in ima vsled tega prednost pred svojim angles -kim in francoskim kolegom. Hodi po vaseh, sklicuje naše, prebivalstvo, omalovažuje naše oblasti in govori proti njim, hvali Avstrijo, sploh se obnaša kct nemški agitator in pokrovitelj agitatorjev. Upamo, da se bo našel način, da se temu gospodu zajezi njegovo agitatorično delovanje.
Pri glasovanju bodo odločile naše zadnje rezerve. Nemci bodo takoj spravili na noge vse svoje pristaše. Zagrizenih nemškutarjev ne pridobiš z nobe -nipii sredstvi. Daj mu voz sladkorja, postavi mu ga pred hišo, Vzel ga bo z veliko aroganco in se- še kregal. da je dobil premalo ali preslabo blago. Tacega človeka ne pridobiš ne z darovi, ne s prepričevanjem. Ti pojdejo takoj vsi na noge za Avstrijo. Toda Nemci nimajo rezerve, kakor jo imamo mi. Naša rezerva je kmetsko prebivalstvo po hribih in oddaljenih se -lih. Pri njih je odvisno od vremena, od poljskega dela, od načina agitacije in raznih drugih okoliščin , koliko se bodo udeležili. Računati moramo z dejstvom, da bo precejšnje število teh ljudi ostalo doma. Pota so dolga in slaba, zlasti ženske ne morejó vse z doma radi otrok in živine, tudi niso toliko navajena na potovanja. Najlažje zamore vzdigniti to rezervo du -hovščina. Kjer bo spravil župnik h glasovanju vse kmetske ženske, bo izpadlo ugodno. Zelo pridejo tudi v poštev takozvani omahljivci, to so ljudje brez prepričanja, ki bodo glasovali tako, kakor najbolj kaže. Ce bodo mislili, da zmagamo mi, bodo z nami, če o -bratno, pa z Nemci. Najraje bodo pa obtičali doma. Za nje se bo videlo še 16 v zadnjem trenotku. kam se bodo obrnili.
Glasovalni boj se pričenja, doslej se je vršil sa mo še, kakor bi vojaki rekli ; „Aufmarsch“ in „Vor -feldgeSehte “ Nemci bodo delali z velikanskimi sredstvi in veliko srditostjo. Denarnih sredstev bodo ime-
I vrnil v Ljubljano, sem šel namesto v šolo —- v po - \ 1 steljo, ker me je davila prav „trdovratna“ angina! jj	To je bil orlovski spomin z Grmade!
Celi mesec sem ležal, toda Orlov nisem poza - I
1* bil. Dobival sem poročila o Marinčkovem delu. Fant j se je goreče trudil, da bi popravil pogreške prvega ; poskusa in je snoval na novo ustanovni občni' zbor , | Slo mu je še precej gladko od rok.
Kakor hitro mi je bilo mogoče, sem šel zopet | j sam med naše fante. Obljubil sem jim, da bo prav \ I kmalu ustanovitev, pa na bolj pameten način, nego I prvič. Naredili smo sklep, da poročamo svoje želje » Zvezi Orlov v Ljubljano, da ona sama spravi naš I krožek že dozorel sad v svoje shrambe.
Mimogrede som se oglasil pri Orlih na Viču ?
I Takrat jo bil načelnik neki Pavlič, imena pa ne vem več, ker je bilo vseh bratov Pavličev za celo telovadno vrsto. Telovadili so takrat v župnišču/ v tesni pevski sobi, igre so prirejali v gostilni.
Načelnik je bil vidno vesel poročila o gibanju I naših fantov, Obljubil je pomoč in ,1 j e povabil nas vse k telovadbi na Vič. Res jih je nekaj.prihajalo in par večerov sem bil tudi jaz med njimi. P, Teodor je bil
I>* duša sestankov in bili so prav lepi večeri.;
IX,	'
Ker sva po prvem ponesrečenem poizkusu z Ma rmčkom z večjo previdnostjo postopala,, sva hotela vse do dobrega prevdariti, Spomnila1 sva se, da na neko zelo važno reč,, do tistih <dob nisva nič mislila . Treba jo bilo za načrt pridobiti naše gospode v župnišču in v zvezi s tem preskrbeti prostor za telovadbo,	s
li, kolikor bodo hoteli, podpira jih cela Avstrija In
Nemčija, a vrhu tega še Italija, Njihova agitalorična moč je veliko večja, kakor pa naša« Nemškutarski trgovci, gostilničarji in drugi veljaki starega nemšku -tarskega reda bodo delali z vso silo za Avstrijo. Poprej so veljali veliko, pod našo upravo ne veljajo nič, prizadeti so torej pri glasovanju s celo svojo veljavo in osebno koristjo. Ti možje1 so z ljudstvom v neprestani in tesni zvezi in poznajo vse razmere. Mi ima-mo duhovščino, ki pa nima tako vpliva na vse sloje, uredništvo in učiteljstvo je tuje, nima korenin med ljudstvom. Vkljub temu, da je uprava v naših rokah, je torej agitacija za Nemce mnogo lažja.
Boj se bo razvil do velikih višin, da si zaou -krat niti. predstavljati ne moremo. Zmagati moramo na vsak način, ljudstvo je v veliki večini na naši strani, gledati moramo samo, da ne1, podleže teroriz-mli, ki traja še dalje vkljub naši upravi, in da mu vlüemri zaupanje v zmago. Stediti ne smemo nobenega truda in nobenih žrtev, kajti poraz pri glasovanju bi bil hujši, kakor pa izgubljena bitka.
Ha delo za Slomšeltevo
zvezo1
Krščansko misleče učiteljstvo na Štajerskem si je ustanovilo, kakor poročajo časniki, podružnico „Slomškove Zveze.“ Lep vspeh, še lepši, če vpošte-varno zapreke, katere mu je bilo premagati. Cestita -mo ti, zavedno učiteljstvo, na tvoji delavnosti in ne-» ustrašenosti. Plačilo za tvoj trud ne more in ne sme izostati.
Toda svetovali bi ti še radi to in ono, ker ve -mo, da se je delo še le pričelo in da še dolgo časa ne more biti počitka.
Najprej je treba pomisliti, da je ustanovitev podružnice pridobitev, ki je kot fakt res zelo razveseljiva, kateri pa bo treba podpreti temelj. Ne dajte se premotiti in zazibati v spanje! ,Vsak član SZ ima sveto dolžnost, da razširja njene ideje, da vzpodbuja in navdušuje ostale člane ter nabira novih. Kako se: to stori najlažje? Člani sami bi se morali često zbi-rati, pogovoriti se o skupnih zadevah in iskati novih potov za razširjevanje krščanske misli. Več ljudi večj ve, pravi pregovor. V skupnem premišljevanju in de-* lovanju se razbistrijo ideje, se začrtavajo jasne smer-* nice za nadaljnje postopanje. Vsak član se informi-* raj, kateri člani bivajo v njegovi bližini, do kateriH more priti najlažje in s katerimi bi bilo stopiti v pismeno zvezo. Ako jih je zadostno število v bližini ka-
Marinček mi je pravil, da glede teh reči nima veliko upanja. Se danes ne vem, kako je utemeljeval svoje nezaupanje. Jaz sam nisem imel nobene lastne izkušnje glede naklonjenosti oziroma nenaklonjenosti obeh gospodov do Ortovstva, zato sem seveda verjel Marinčku.
Nekega dne sem se napotil v župnišče — skoro brez upa zmage. Pogovor z župnikom sem napeljal tako, da sem govoril o organizaciji dijaštva, omenjal našo telovadbo pri Orlih, končno pripomnil, da ima že tudi v svoji fari telovadce,, bodoče Orle. Vi hudi zadregi sem tuhtal, kako bi obrnil besedo, da bi po -vecjal, kaj pravzaprav hočem. Kar me prekine go -spod :
„To je dobra novica. Kar ustanovimo Orla!“ Najrajši bi mu bil planil krog vratu, toda/ po -goltnil sem svojo nemajhno radost in sem s ponarejeno ravnodušnostjo skeptično vprašal:
„Hm! Kje hočete telovaditi?“
„Kje? — Za enkrat na našem dvorišču!“
V tistem hipu se je razjasnila noč mojih pred -sodkov napram gospodu. Iskreno sem obžaloval,, da m bilo mojega Marinčka zraven, da bi ga sunil ined rebra in mu rekel: He, fant, kako narobe si sodil !!
Vse najino poprejšnje nezaupanje do tega go -spoda sem naenkrat zapisal zgolj na, Marinčkov rovaš!
Kako lepe načrte sva potem kovala z župnikom lj Tudi gospod kaplan je moral brž zvedeti in glej, saj je bil tudi on navdušen.
Določili smo nedeljo in sklenili pri Zvezi napro siti govornika. Viške Orle sirio pridobili, da so nam obljubili za tisti dan izlet v naš kraj. 1
Dalje prihodnjič.;
kega večjega kraja, naj se zbirajo člani pogostokrat ter si naj osnujejo družabni krožek. Vodstvo SZ bo takšna stremljenja gotovo podpiralo kaj rado in dalo tudi vsa pojasnila in vse pripomočke, ki so mu na razpolago. Kjer bodo večji krožki, tja bo pošiljalo govornike, prirejalo izlete, poučna potovanja itd. Vsakega člana mora spremljati vselej misel:	Ne posta-
jati, vsikdar naprej!
Zaprek in neprilik bo dosti. Tovariši in tovarišice nasprotnega društva vas bodo sovražili, a ne vsi, saj je tudi med njimi precejšnje število trezno mislečih ljudi, ki spoštujejo prepričanje vsakega tovariša. Je pa žal tudi mnogo hujskačev, mnogo takih, kateri smatrajo vsakega za manjvrednega, da, celo ničvrednega, ker ne trobi v njih rog. Tudi vaši predstojniki vas ne bodo gledali vselej prijazno, ta -ke vesti že čujemo, toda ne strašite se jih! Izpolnjujte vašo stanovsko dolžnost do pičice natančno, potem vam ne more nihče do živega. Ce bi se pa dogodilo, da vas samo zaradi vašega prepričanja, samo radi-tega, ker ste člani SZ, zapostavljali ali vam delali krivico, obrnite se takoj do vodstva SZ in videli bodete, da so mnogi merodajni faktorji tudi vašega mišljenja in da vas bodo ščitili v vsaki pravični zadevi.
Ali niste videli in slišali, kako visoki gostje so posetili zborovanje SZ v Mariboru? Ali niste čuli in čitali navdušujoče nagovore teh odličnih oseb ? Ali se vam še zdi, da soglašajo z vami le nekatere kmečke dekle, kakor to radi ironično trđe vaši neprijatelji? Sicer pa vas sme sploh biti sram, da je na vaši strani tudi kmečko ljudstvo, temelj države ? Ali ni naj -lepša, najbolj idealna zveza ta, v kateri si podajata roki minister in kmet ? Torej le brez bojazni naprej v smislu načel SZ!
Potrebujemo pa tudi literarnih delavcev v propagando idej SZ. Vsakdo izmed vas, ki ima zmožnost za to, naj se poprime krščanske misli. „Slov. učitelj“ mu je vedno na razpolago in tudi „Straža“ bo drage volje sprejemala članke. Itak se bo moralo ustanoviti posebno glasilo za krščansko misleče učiteljstvo, ali pa bo treba „Slov. učitelja“ znatno razširiti.
Na zborovanju SZ v Mariboru ste tudi videli, kako iskreno žele hrvatski in čehoslovaški tovariši stika z vami. Ne podcenjujte vrednosti takšne zveze. Cim obširnejša bo vaša organizacija, tem večji bode .vpliv, tem večje bo zaupanje učiteljstva v njo in tem več bo tudi članov. Vodstvo SZ je že v tesni zvezi z istomislečimi hrvatskimi tovariši in bo vedelo gojiti tudi simpatije, katere je izraževal na zborovanju če-hoslovaški profesor in senator v imenu krščansko -mislečega čehoslovaškega učiteljstva.
.Odbor štajerske podružnice SZ ima zavedne in resnobne člane, na čelu mu stoji mož, katerega niso .ugnale nasprotne nakane in ki je bil ves čas svojega mnogoletnega delovanja v taboru krščansko mislečega učiteljstva. Glavna naloga odborova bode, da vse te naloge, o katerih smo podali tukaj le vodilne misli, udejstvuje in izvede. Od odločnega, smotreno jasnega javnega nastopa bo odvisen razvoj podružnice. Vemo, da bo storil odbor svojo dolžnost, zato pa smo tudi prepričani, da se bo seme, ki ste ga na u-stanovnem zborovanju položili v tla, razvilo v prav mogočno drevo. Člani pa bodo odbor sigurno podpirali in mu tako omogočili plodonosno delovanje.
Dal Bog!
Navadni tabor obmejnih Slaw@iicew w Gai*, ftadgnni.
Dne 8. t. m. se je vršilo v Gornji Radgoni veliko manifestacijsko zborovanje za našo severno me -jo, ki ste ga priredili društvi „Narodna Obrana“ in podružnica „Jugoslovanske Matice“ v Gornji Radgoni. Zborovanje se je razvilo v pravi' narodni tabor . Udeležba, je bila kljub slabim prometnim zvezam zares presenetljivo lepa. 6000glava množica se je zbrala na prostem pred tamošnjo Posojilnico. Ker je imela prireditev nestrankarski značaj, so nastopili Orli, Sokoli in požarna društva v krojih. Pred taborom se je vršil obhod z godbo in pevci čez, Podgrad in mimo Mure, ki tvori sedaj državno mejo, pred posojilnično poslopje. Tukaj je govoril z balkona gerent naduči telj Mavrič, daljši govor pa jo imel dr. Medved iz Maribora. V imenu Prekmurcev sta nastopila civilni komisar dr. Lipovšček in odvetnik, dr. Sketlak, oba iz Murske Sobote. Govorila sta še komisar Zavadlal f iz Ljutomera in Jerebič iz Gornje Radgone. Odvetnik dr. Boezio je nato prečital rezolucije, ki so jih navzoči z velikanskim navdušenjem sprejeli. Ena je naslovljena na deželno vlado, druga pa se dostavi delimitacijski komisiji. Zborovalci v rezolucijah odločno in ogorčeno protestirajo proti nezaslišani kri .vici, ki se nam je zgodila s tem, da so nam ugrabili in izročili Avstriji Radgono in okoliške vasi, s čimer, so nas tudi na tako nenaraven način ločili od Prekmurja. Zahtevajo, da nas vpoštevajo pri uredbi meje na Ogrskem in nam dodelijo devet slovenskih občin v šentgothardskem okraju v severnem Prekmurju * Dalje naglašajo važne obmejne potrebe in sicer: direktni jugoslovanski vlaki na progi Maribor—Ljuto-mer za osebni in tovorni promet, železniška zveza s Prekmurjem, gradba mostu čez Muro v Prekmurje, prosti tranzit preko radgonskega ozemlja v smislu mirovne pogodbe brez vsakih kompenzacij, ustanovi- j tev politične ekspoziture v Gornji Radgoni. Po govo- 1 ru komisarja Zavadlala so zborovalci s trikratnim:! „živijo!“ pozdravili kralja-osvoboditelja. Tabor v G* Radgoni je pokazal, da stoji za našimi mejami čvr -sta straža narodno-zavednega prebivalstva. Naj merodajni krogi slišijo ta krepek klic, ki prihaja od severne meje ! Nai se vendar zgane naša javnost in naša vladal	I
politične vesti.
Jugoslavija.
Vladna kriza traja dalje- vsled izvoznega vprašanja in agrarne reforme. Glede izvoza je minister Velizar Jankovič v imenu parlamentarne zajednice pristal na svoboden izvoz pšenice pod pogojem, da žito kupujejo mlinski industrijci po cenah, ki bi se ugotovile na podlagi cen svetovnega trga; odbil bi se strošek za predelavo in izvoz. Tako bi se prodaja vršila pod ugodnimi pogoji, dobiček bi ostat v | državi in varovani bi bili producenti in konsumenti.
DemokRgtska zajednica je ta predlog odbila, ker so beograjske banke že nakupile žito za izvoz. Glede agrarne reforme je izjavil dr. Korošec, da bi Ljudska stranka sprejela zahteve demokratov, da se dajo begovska posestva najemnikom, ki so došli po 26. februarju 1919 na posestva, ako demokratje pristanejo na to, da se dajo tudi hiše, tvornice in banke onim, ki so jih zaslužili s svojim delom. Parlamentarna zajednica se je postavila na stališče, katero je regent označil na manifestu od dne 24. decembra 1918, da se zakonskim potom izplača nagrada dosedajim lastnikom in da se urede kmetske razmere. Vesnič je to stališče sporočil demokratom, ki se zdi, da zavlačujejo odgovor, ker čakajo na izid občinskih volitev v Srbiji, s katerimi se upajo okrepiti.
Razdelitev jadranskega brodo-
V j a. Andrija Radovič, bivši član naše mirovne de- 1	it», s „ „ s ,	„ -, „	r , ,	.	..
lesaciie v Parizu ie imel s sotrudnikom Pravde“	, J a n 1 0 n 51 š e m Primorju. V sep
ìegacije v ranzu, je imel s sotruanmom^„Rravae | talijanske zbornice so vladne stranke zahtevale a-4
neksijo celega zasedenega ozemlja v Primorju. Ob!
Varšave, ima v polumeru okrog 70 km. Priznati je treba, da se Poljaki branijo vztrajno in hrabro. To-* da brez tuje pomoči se ne bodo mogli vzdržati. Zdaj so poslali svoje poslance v Minsk, da se dogovarjajo z Rusi radi miru. Rusi pa nalašč zavlačujejo pogajanja, da bi zadobili na ta način priliko za večje vojne p spone. Ententa je poslala Poljake v vojno proti Rusom, a sedaj jih pušča na cedilu. Ententarji se posvetujejo neprestano, a ne pride do nobenih dejanj. Angleži bi se radi z boljševiki pogajali in pobotali, toda ruski voditelji se obnašajo napram njim tako drzno in izzivajoče, da ne more priti do pravih! razgovorov. Na vsak način se Angleži ne marajo spustiti v vojno z Rusi, s samim pogajanjem pa tudi ne morejo opraviti ničesar. Dalje gredo Francozi, ki bi radi, da se spuste v boje z Rusi drugi — Cehi, Jugoslovani, Rumuni — a Francozi bi dali vse, kan treba za vojno, seveda za dobro plačo. Italijani pa celo nekoliko koketirajo z boljševiki, ker mislijo, da bodo sami imeli korist od tega, ako so v zadregi Angleži in Francozi. Vendar je sedaj antanta storila sklep, da hoče bojkotirati Rusijo. A Rusom to ne bQ mnogo škodilo, Poljakom pa ničesar koristilo.
Avstrija.
Končana stavka. Stavka telefonskih in brzojavnih uslužbencev se je 10. avgusta končala z ugodnim vspehom. Zvečer ob 8. uri se je telefonski in brzojavni promet zopet vzpostavil.
Italija.	v
nastopni razgovor:	Znano je, da je na zavezniški
konferenci v Londonu dne 21. nov. 1919 bilo sklenje-1 no, da se bivše avstro-ogrsko brodovje razdeli tako, f da pripadejo Jugoslaviji vse one ladije, ki so last Ju- * goslovanov in Italiji one, ki so last Italijanov. Osta- | nek je bil prisojen Angliji in Franciji. Po londons - f kem sklepu nam, odnosno Italiji, pripadejo vse ladje j izpod 2000 ton, ostale pa z gotovimi pogoji. Ta Ion - ' donski sklep, ki je bil uradno priobčen naši delega-gaciji, do danes ni izpremenjen, še manje pa ukin -jen. V resnici imamo doslej šest ladij. Ni dvoma, da bo omenjeni sklep glede razdelitve bivšega avstro-o-grskega brodovja tudi izveden. Naša delegacija v Spaaji je zahtevala, naj .se to čimprej izvrši. Nato je sotrudnik „Pravde“ opozoril Radoviča, da so beograjski listi objavili neko izjavo italijanskega ministra za zunanje posle grofa Sforze, ki jo je imel v laškem parlamentu. Po tej izjavi ima vse bivše avstro-ogrsko brodovje pripasti Italiji. Radovič je na to odgovoril :i Kar so prinesle naše novine, ne odgovarja resnici« Iz samih italijanskih listov z dne 23. m. m. je raz -vidno, da je grof Sforza izjavil: Kadar se izvrši razdelitev bivše avstro-ogrske mornarice, bodo prišle pod italijansko zastavo vse ladije, razen onih, ki so v posesti pravih državljanov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Sforza je to izjavil, ker sta Anglija in Francija odstopili svoj del Italiji. Končno je izjavil Radovič: Tako torej stoje stvari. To je bilo potreba ugotoviti, ker je bilo neprestano razburjenje v našem | narodu, zlasti pri onem delu, ki je v tem vprašanju J posebno zainteresiran,.
Zunanji minister d r. Trumbiö je 1 dne 10. avgusta dospel v Beograd.	j
Komisija za hotel „Balka n." Po ve- f steh iz Trsta je bila v pondeljek dopoldne prvokrat komisija v demoliranem hotelu „Balkan“ na Reki, ki je imela nalog, da ugotovi škodo. Poleg pravnikov in tehnikov ie sodeloval pri tej komisiji tudi zastopnik kvesture. Rezultat komisije še ni znan.
Svečanosti na Reki. Odkar vlada D’ Annunzio na Reki, se vrše v mestu neprenehoma razne slavnosti in svečanosti. V pondeljek so svečano obhajali drugo obletnico D’Annunzijevega poleta na Dunaj. Pri tej priliki je godba prvič igrala novo oficijelno reško himno. Vojaštvo je defiliralo pred gosp. D’Annunzijem in mesto dosedanjega vzklika:	„A
noi!“ so nazdravljali: „Spalato!“ D’Annunzio se čuti sedaj varnega na Reki in zato misli na nove pusto -lovščine. S takimi vzkliki pa skuša vojaštvo navdušiti za nove Čine.
Trgovska agencija v Parizu. Ministrstvo za trgovino in industrijo je dovolilo, da se 0-tvori v Parizu trgovska agencija, ki bo olajšala trgovske zveze med nami in Francijo.
Rusija—Poljska.
Vojna med Rusi in Poljaki se nadaljuje z vedno enako srditostjo. Poljske armade se umičejo korak za korakom, nekatere točke branijo dalje časa z veliko trdovratnostjo, včasih vržejo tudi na kakšni točki sovražnika nazaj, toda Rusi zberejo takoj nove moči in prično zopet prodirati. Iz dosedanjega razvoja je razvidno, da hočejo Rusi z velikopotezno črto obkoliti poljsko glavno mesto Varšavo. Boji v Galiciji so v zadnjih časih nekoliko prenehali. Poljaki so vrgli celo pri Brody-ju Ruse nazaj. Vendar se glase najnovejša poročila, da so Rusi zopet pričeli prodi - j rati in zasedli BuČač in Brody. Boji so na tej črti zelo ljuti. Silni boji so bili tudi na vzhodu, kjer so Rusi prekoračili na dolgi črti Bug. Poljaki so jih vrgli nazaj, sedaj so se pa Rusi zopet zbrali, prekoračili reko Bug. zavzeli Solkov, Bjelo, Vlodavo, Vladimir Volinjski, to se pravi, hočejo obkoliti Varšavo od jugovzhoda in od vzhoda. Najvažnejše je pa napredovanje ruskih severnih armad. Ko so na Litvi potblkli Poljake, so se obrnili Rusi z močnimi armadami na vzhod ob poljsko-pruski meji. Po najnovejših poročilih se nahajajo že 110 km od Mahova, torej severno-vzhodno od Varšave. Očividno imajo te Čete namen, zagrabiti središče Poljakov od severa in severozahoda, Krog, ki se na ta način pričenja tvoriti okrog
tej priliki sta posredovala ministrski predsednik Gkn litti in minister za zunanje zadeve Sforza, ki sta po-vdarjala, da usoda Primorskega še ni rešena v sen-žermenski mirovni pogodbi, da torej Italija v zasedenem ozemlju nima pravice do aneksije in tudi ne da kakoršnjegakoli suverenskega čina, izvzemši pravica nadomestitve vojaških oblasti s civilnimi.
Pnevne vesti.
Francoski gostje — v živinskih vozovih. ZS
Bleda so se morali odpeljati Francozi, ki so se udeležili orlovskega tabora, zvečer ob %12. uri s tako-zvanim hrvaškim posebnim vlakom v Ljubljano in od tam po kratkem presledku skozi Italijo naravnost v Pariz. Od hotela Malner, kjer so večerjali, so se morali po jezeru peljati na postajo in med vožnjo so se vršili zelo neokusni prizori. Ko pridejo na vlak, dobe s težavo prostor v živinskem vagonu, ki pa tudi ni bil prost, ampak so po tleh sedele in ležale razna osebe. Na Jesenicah so prosili na postajenačelstvu z vso uljudnostjo, če bi jim ne bilo mogoče preskrbeti nekoliko boljših prostorov — imeli so namreč vsi vozne listke II. razreda. Dobili so odgovor, da je nji hova krivda, zakaj se pa vozijo skupaj s Hrvati. Cel vlak ni imel namreč niti enega oddelka IL razreda, samo III. in te najslabše vrste, ter živinske vagone. Pri naših železnicah ,so menda mnenja, da se Hrvatje ne smejo voziti drugače, kot v živinskih vagonih!] Tako so se morali tudi Francozi voziti celo noč v živinskih vagonih, brez ozira na to, da imajo pred sabo tako dolgo pot, so silno izmučeni, so ugledni in starejši, večinoma poročeni možje in so sami kupili II. razred.
Kmetsko ljudstvo obsodilo Sokole, Občinski zastoj/ občine Ribno v Bohinjski Beli je v svoji seji dna
8.	avgusta 1920 sklenil soglasno: Občinski zastop z vsem ogorčenjem obsoja prostaško obnašanje blejskih! Sokolov nasproti tujim slovanskim, francoskim in a -merikanskim gostom ob priliki njihovega obiska Gorenjske in Bleda v dneh 3. in 4. avgusta,, Obsoja prav posebno ono svobodomiselno inteligenco, ki na Bledu na ta ali oni način podpira take surovosti, ki bodo v tujini neizmerno škodovale ugledu našega naroda. Pri svobodomiselni inteligenci na Bledu vživa svobodo in mir vsak tuji žid, ne pa pristaš krščan h skega svetovnega naziranja! Izkazalo se je pri izgredih tudi opetovano, da je blejsko orožništvo s svo« jim predstojnikom nesposobno za varstvo osebne svobode, Sledi 18 podpisov,
Zahvala. Za mater padlega poročnika Ulriha Malič pri osvoboditvi Dravograda je sprejel Narodni svet na našo notico v listu „Klic uboge slovenske koroške matere“ sledeča darila: g. inž. Pahernik 100 K g. Janko Pahernik 200 K, g Peter Mravljak 100 K, g. Julka Frizz 100 K, g. Franjo Sgerm 80 K, g. Karol Kovač 80 K„ g. P., Minaržik 50 K, g. Robič 5 K* g. NendL5 K, gdč, Tončka Kvasova 10 K, Vsem darovalcem prisrčna hvala v prvi vrsti gdč. uradnici Tončki Kvasovi iz Vuhreda za požrtvovalno delo. Velikovec, 9. avgusta 1920. - Narodni svet za Koroško
Zahteva po električni železnici preko Sloven -skih goric v Prekmurje. Od Male Nedelje nam pišejo: Na sestanku interesentov malonedeljske župnije so zbrani sklenili : 1, Potegovati se za dobavo elek -trike iz Fale v svrho uporabe za zboljšanje krajevnih! narodno gospodarskih razmer. 2. Potegovati se za zgradbo (električne) železnice skozi sredino Sloven «» skih goric (iz Maribora v Križevce in Prekmurje)., Glede tega je potrebno, da se prouče vsa tozadevna tehnična vpršanja po strokovnjakih. Zato zbrani po življajo vlado, da ugodno podpira tu izrečeno narodno potrebo. Ta železnica je nele v narodno gospodarskem, ampak tudi v strategičnem smislu važnega pomena.
Shod zaupnikov Kmetske zveze v Sinarju. pri 'Jelšah se vrši prihodnji torek, dne 17, avgusta, ob?
9,	uri (po novem času).
Iz Amerike smo prejeli:	„Chicago*. 21. julija
1920. Te dni je iz Chicago odšel Etbin Kristan v stari kraj snubit Jugoslavijo za Trocki-ja.' To bo „of-eet.“ .Veselite se je!
Brezno ob Dravi. Na Veliko) gospojnico, ko so tu obhaja cerkveno proščenje, bo zaradi sv, birme v sosednjem Marenbergu letos izjemoma služba božja ,s procesijo vred zjutraj.
Ladkovavas. Prostovoljno gasilno društvo v Ladkovivasi, priredi veliko vrtno veselico dne 15, avgusta 1920 pri gosp. načelniku Francu Cilenšek. Prosimo vsa bližnja društva, da se ozirajo na to prireditev, — Odbor.
Svečina. Dne 8. t. m. se je vršila v tukajšnji šoli lepo uspela šolska slavnost. Otroci so izvrstno i-grali dve mali igri in mično zapeli nekaj narodnih in domoljubnih pesmic. Vsa čast učiteljskemu osobju, ki na tak način budi narodno zavest tukaj ob meji.
Izlet na Obir se vrši pri vsakem vremenu. Ker se barometer stalno dviga, pričakovati je najlepši raz gled na Koroško, Štajersko in Kranjsko, Triglav, Savinjske alpe, Karavanke, Visoke Ture, Klopinjsko in Vrbsko jezero. Odhod je v soboto, 14, avgusta, popoldne ob 15,29 uri ter je zveza do Železne Kaple, odkoder krenemo po kratkem odmoru na Obir. V nedeljo, po povratku, popoldne se bode razvil v Gregorjevem dvoru planinski tabor. Za to veselico, katere glavni aranžma je prevzela belska podružnica SPD., pridobilo se je tamošnje Zensko društvo, Id priredi i-sti dan igro, kompletno Godbeno društvo ter so ob -ljubili sodelovati tudi naši pevci. Oskrbo z jedjo in pijačo je prevzelo tudi Zensko društvo,; Jutranji vlak v nedeljo, ki se odpelje iz Maribora ob 5.05 uri ima takojšnjo zvezo z Železno Kaplo, tako da je tudi vsem prijateljem našega Korotana, ki jim ni mogoče udete-žiti se izleta na Obir, dana možnost prisostovati planinskemu taboru in s tem doprinesti k siajanejšem izpadu cele prireditve. — Ponovno vabi mariborska podružnica SPD. vse svoje člane in t prijatelje, da se zberejo 15. avgusta sigurno in v častnem številu v našem Korotanu.
Celje. Občinske volitve za celjsko okolico so razpisane za 17. oktobra t. 1. Sveta dolžnost vseh naših somišljenikov je, da pregledajo volilne imenike , ali so popolni ali ne. Na vpogled so imeniki v občinskem uradu vsaki dan dopoldne. Posebno ženske, ki so že 21 let stare, naj poskrbijo, da jih ne bodo ogoljufali za volilno pravico. Ker poteče rok za reklamacije že 20. avgusta, zato ne sme nihče več zamuditi časa.
Veliko razburjenje pri celjskih’ demokratih je povzročil odlok ljubljanske deželne vlade, ki ukine delovanje mestnega šolskega sveta. Demokrati so v objemu s .. socijalisti vložili strašne proteste na vse mogoče instance in v kratkem bodo sklicali javen shod, kjer bodo obenem z Nemci branili „svoje pra -.vice.“ In zakaj ves ta krik? Ker pojmujejo demokrati demokracijo po Svoje, oziroma po srednjeveško nemško: nadvlada maloštevilnih mogotcev nad ljudstvom in predpravice mestne gospode pred kmetom. S takimi protesti proti pametnim naredbam se samo — o-smešite !
Uradni list okrajnega glavarstva v Celju je zadnji čas „Nova Doba.“ Odgovor na pismene vloge dobijo naše organizacije med različnimi celjskimi novicami v „N. D.“ Na pismen odgovor pa lahko čakajo zastonj. Ali je g. okrajni glavar plačan od „Nove Dobe“, da poskuša s takimi objavami razširiti liberalno glasilo?,
Velikansko neumnost je napisala celjska „Nova Doba“, ki se je norčevala iz tekmovalcev za pr -.venstvo na orlovskem, taboru v Mariboru. Priporočamo ji, da prečita stran 329 „Sokolskega glasnika.“ Tam bo našla, da se je udeležilo tekme na vsesokol-skem zletu v Pragi le 10 tekmovalcev. Cela tekma je bila pod vsako kritiko. 8 tekmovalcev je dobilo takoj v začetku ničlo. .Vprašamo sedaj „Novo Dobo“, ali ni po njeni logiki vse sokolstvo samo svobodomiselni teater in politično-liberalni tam-tam ?!
Celjska mestna občina je storila energičen korak, da omili stanovanjsko bedo. Sklenila je, dati zastonj na razpolago nekaj svojih stavbišč onim kapi -lalistom, 3d bi bili pripravljeni zidati stanovanjske hiše. Radovedni smo, koliko se jih bo odzvalo pozivu mestne občine li
IHariborske vesti.
Met mariborske JSZ v Prevalje, Po dolgih letih trudapolnega dela bo slavilo letos 29.. avgusta Slov, kat. delavsko društvo v Prevaljah na Koroškem 25 letnico svojega obstanka. Jmenovanq Katoliško delavsko društvo je v teh 25 letih napornega dela marsikaj dobrega storilo, ter pomagalo marsikateremu svojih članov do boljšega položaja. Na dan 25. letnice, v nedeljo 29. avgusta bo dopoldne slovesna sveta maša, po maši pa slavnostno zborovanje na prostem. Popoldne pa velika ljudska veselica. Železniške cene bodo znižane. Vabimo vse člane in članice, ter sploh .vse organizacije posebno pa Orle in Orlice, da se te redke slavnosti v najobilnejšem številu udeleže, ter s tem pokažemo našim bratom in sestram v tužni Koroški,. da tudi mi z njimi čutiimo. Člani in članice -JSZ, skupine Maribor, kateri se nameravajo udeleei-ti izleta, se naj javijo v tajništvu JSZ., Splavarska ulica 4. V nedeljo, 29. avgusta vsi v Prevalje!
Promenadni koncerti v mestnem parku. Olep -Sevalno društvo za mesto Maribor,, bo na splošno željo občinstva prirejalo v mestnem parku promenadne koncerte proti nizki vstopnini in sicer vsako sredo od &8, do !420, ure (6. do %8, ure pop.), ter vsako nedeljo
m praznik od 11. do 1413. ure. Prvi koncert v sredo 11. t, m. je brez vstopnine, pri vseh nadaljnik kori-, eertih pa se bo pobiralo vstopnino 1.20 K od osebe. Ta vstopnina je namenjena,v kritje režijskih stroškov (godbe in državnega vesel, davka)., ter stroškov za nujno potrebno popravo oziroma obnovitev vrtnarskih naprav v „Ljudskem vrtu“. Z .mnogobrojnim poserai! j em teh koncertov bo občinstvo na najlažji način in najizdatneje pripomoglo olepševalnemu društvu do boljšega gmotnega stanja.
Komisija za določevanje mej je sestavljena tako: Avstrijska delegacija: Komisar major Steyrer , tolmač, okrajni komisar Einsteiner; teh. pom. nad-inž, Martinz; tajnik, poročnik Hans Shuber (4 oficirji). Angleška delegacija:	Komisar, podpolk, A. J.
Craven in eden tehn. pom. (2 oficirja). Francoska delegacija: Komisar kom. Andre Jocard {1 oficir). Japan. delegacija: Komisar, kom. Genji Nagamochi (1 oficir). Italijanska delegacija: Komisar, major Enrico Calma in še dva (3 oficirji).
• Pevski zbor Glasbene Matice v Mariboru sodeluje v nedeljo dne 22. t. m. pri veliki veselici na Klopinjskem jezeru. Ker gre tu za osvoboditev Ko -roške, je narodna dolžnost pevcev Glasbene Matice, da se te važne narodne prireditve udeleže in da pridejo vsi k pevski vaji, ki!se vrši v petek 13. t. m. in torek 17, t. m. vsakokrat ob 8. uri zvečer pri Götzu, — Odbor.
Proštov, požarna hramba na Pobrežju pri Mariboru priredi v nedeljo, dne 15. t. m., popoldne, v lepem Planinšekovem gozdu na Pobrežju veliko „Dobrodelno veselico“ v korist sklada za železni stolp « Dohod od Ceste na Brezje, pri hiši št. 49. Ker roma ta dan veliko ljudi na cerkveni shod pri Devici Mariji, se je nadejati obilega obiska, tem bolj, ker je lepo preskrbljeno za razne ljudske zabave ter dobro pijačo in jed. .Vstopnina: v predprodaji 3 K, pri blagajni 4 K za osebo. Predprodaja pri vseh trgovcih na Pobrežju. Na pomoč!
Dijaški vestnik.
Vsem članom podružnice J DZ v Mariboru! Ker je izostal nameravani sestanek ob priliki mariborskega tabora, sklicujem tem potom vse člane k plenarnemu zborova n juna mladinskemu taboru v St. Lenartu dne 22. avgusta. Udeležite se ga zanesljivo! - P.
Naše izobraževalno delo. Vsak član SDZ je dolžan med počitnicami urejevati društvene ] .knjižnice, pomagati stalno pri sestankih s primerni - ! mi predavanji, voditi fantovske večere in telovadbo j naših orlovskih odsekov. Ob začetku šolskega leta mora predložiti vsak vsaj dvoje predavanj podružničnemu odboru in podati kratko poročilo o svojem počitniškem prosvetnem delu. JDZ rabi oboje za svojo statistiko. — Pošiljajte v naš vestnik redno poročila, vprašanja, nasvete! Udeležujte se vseh naših prireditev, vsak svojega okraja.
Izlet kat. mar. dijakov na Oljsko goro. Celjska podružnica SDZ. priredi v dnevih 18. in 19. t. m. na Oljsko goro pri Polzeli skupen izlet,, združen z romanjem in poučnim tečajem za dijaško prosvetno delo v počitnicah. Začetek 18. avgusta ob 16. uri. Spored: Sreda: dr. Puntar: Kršč. socijalizem in komunizem; dr. Jeraj: Dijak in socijalno delo; gosp. Krošl: Dijak in izobraževaJno delo. Zvečer: prijateljska zabava v prosti naravi: petje, godba, igre
i.	dr. Četrtek: ob 6. uri sv. maša, nagovor in skupno sv. obhajilo. Nadaljevanje zborovanja: Jaš: Verska poglobitev podlaga vsemu našemu delu; bog. Karo: Nekaj o govorništvu; abtj.Oberžan: Namen Orla (poiskusen govor); iur, Drogar : Pomen izobraževalnih društev (poiskusno, predavanje za kmete). Za dohod in odhod ugodne zveze z popoldanskimi vlaki. Izhodišče: postaja Polzela. Prenočišče (sveže seno) preskrbljeno. Hrano prinesite seboj, dobi se le vino, voda in sadje.,Prinesite tudi note in glasbene instrumente seboj ! Sestanek je zelo važen, zato pridite polnoštevilno, agitirajte med tovariši. Vabljeni so tudi tovariši iz drugih podružnic. Na svidenje na gori Oljki! — Karo, predsednik.
Napeljava elektrike čez Ptujsko psfje in Slavenske gorice.
Ptujsko polje, Medžimurje, Slovenske gorice do Ljutomera in Zgornje Radgone ter Prekmurje naj se zasveti v električni luči, že obstoječa industrijska podjetja in gospodarski obrati naj dobim električno silo, nova industrija naj se razvije v tem bogatem delu naše države. Obsežna preddela v svrho električ ne spojitve teh pokrajin z elektrarno na Fali vodi, kakor znano, pripravljalni odbor za dobavo elektrike na Ptuju (predsednik g. 'Franjo Čuček, tajnik g. dr. Ivan Fermevc). Ravno te dni je prepotoval ravnatelj elektrarne na Fali z inženirji tvrdke Siemens- , Schuckert-Werke in Električne družbe poprej Pich -1 ler, vse navedene kraje, da se zberejo potrebni po - J datki za sestavo vseh tozadevnih načrtov. Imenovani f tvrdki imate naročilo, da izdelate čimpreje proraču - ] ne za celo napravo, torej že električno omrežje in 5 transformacijske štacije. .Upati je, da bodo v začetku septembra načrti in proračuni že predloženi pripravljalnemu odboru v Ptuju. Iz teh proračunov bodo razvidni celotni zgradbeni stroški in se bo dalo preračunati. koliko bi stala vsakega posameznika napeljava elektrike. Na podlagi teh proračunov se bode potem odločilo, na kakšen način se naj zbere potrebna glavnica. Kakor nam zatrjujejo izvedenci, ne bodo v.
tem pogledu posebne težkoče, ker so že dosedanja poizvedbe dognale, da je potreba elektrike v vseh na-« vedenih krajih velika in da ni dvomiti na Tentabili <* teti naprave.
Samo rentabiliteta v smeri Ljutomer, Radgona; in Prekmurie še ni zadostno zagotovljena in bo za ta pokrajine vsaj v prvem času treba državne subvencije, da se tudi teh važnih krajev ne izloči in jim tudi omogoči razvoj industrije.
Zvedene^ ki so na povabilo pripravljalnega odbora prepotovali celo ozemlje, ki pride v poštev, nam zagotavljajo, da je veliko podjetje v doglednem času izvršljivo. Ako se na podlagi načrtov, ki se bodo izdelali v približno šestih tednih, izvede financiranje brez posebnih zadržkov, potem se more še pred koncem t. 1. pričeti z deli in je upati, da se vsaj glavni vod v teku enega leta zgradi.
Zanimanje za to podjetje je splošno. Občutimo pač vsi veliko pomanjkanje petroleja, premoga, ob -čutimo neznosne cene teh predmetov. Kdo bi si torej ne želel moderne električne razsvetljave in električnega pogona v svojem obratu!
,Vsa natančnejša pojasnila podaje „Pripravljalni odbor za dobavo elektrike v Ptuju.“
Cane električnega teka za mesto Mflpibar iz falske elektrarne.
Za razsvetljavo hiš, stanovanj, uradov, šol, bolnišnic, vojašnic, cerkva in drugih javnih in dobrodelnih zavodov, stane ena porabljena kilovatna u-ra 4 K. Za prodajalne, obrtne in industrijalne obrate, gostilne, kavarne, hotele itd. pa 5 K.
Za števce, ki bodo merili porabljeni tok, se bo; pobirala od strani mestnega elektriškega podjetja sledeča mesečna najemščina: za enofazni števec z obtežbo do 3 amperov 5 K, za trofazni števec z izjednač-nim vodom z obtežbo do 5 amperov 8 K, isti števec z obtežbo do 10 amperov 9 K, do 15 amperov 10 K in do 30 amperov 12 K.
Pavšalna tarifa za žarnično razsvetljavo sloni na dobavljanju svetlobnih enot (pavšalnih sveč) pri uporabi navadnih kovinastih žarnic, ki uporabljajo približno 1.2 vatov na eno svečo.
Za eno tako pavšalno svečo zaračuni se tok za eno leto po naslednjih pavšalnih cenah.
- V‘ > ir ■	I,
1. Razsvetljava hiš in stanovanj, a) stranski prostori v stanovanjih, kakor: klet, podstrešje, kopalnica, kašča, poletne verande 2 K; redkejše rabljeni prostori, kakor: spalnica, posetna soba, soba za služkinje, stranišča, hodniki, zaprte verande 2.50 K; c) stalno rabljeni prostori, kakor: kuhinje, jedilnice, stanice in sobe za otroke 3 K; č), stopnjišča in hodniki izven stanovanj, kakor tudi svetilke na dvoriščih 2.50 K; d) hlevi 2 K.
2. Poslovalnice, prodajalnice vsak« vrste, delavnice.
Te z vsemi zraven.pripadajočimi stranskimi prostori, kakor: pisarnami, pisalnicami, skladišči itd.: a) prodajalne, ki se zapirajo ob 18. uri, 2.50 K; b) prodajalne, ki se zapirajo ob 20. uri, 4 K;i e) razsvetljava izložbenih oken ima pri gornjih cenah 30% odpusta.
3.	Hoteli, gostilne in kavarne: a) malo rabljeni stranski prostori, kakor: kleti, kašče, podstrešja, vrtovi, poletne verande 2.50 K; b) sobe za tujce 4 K; c) prostori za vsakovrstno uporabo, kakor: kuhinje, jedilne dvorane, sobe za goste, čitalnice, sobe za kadilce, igralnice, hodniki, stopnice in stranišča, ako so v obratu do 23. ure, 5 K; č) isti prostori, kakor pod c), ako so v obratu do 24. ure , 6 K. d) celonočne žarnice, n. pr. na stopniščih, hodnikih v hotelih 7.50 K; e) hlevi v nastajališčnih gostilnah 4 K. Ako se licenca prilično podaljša, so ood
c)	in č) navedene cene nič ne zvišajo, vendar pa le treba tako podaljšanje licence mestnemu elektriškema podjetju vsakokrat najmanj en dan poprej pismeno javiti.
4.	Pekarije in druge obrti z nočnim obratom.
a) stranski prostori, kakor: kleti, kašče in druge, 3 K; b) prostori za delo in drugo uporabo 7.50 K. Razsvetljava se lahko pavšalira tudi na ta način, da se od vseh inštaliranih žarnic pavšalira samo ono šte -vilo žarnic, ki navadno obenem gorijo. Cena za te-Ie žarnice se zviša za 30% vsakokratne tarifne cene, a vendar sp mora najmanj polovica inštaliranih žarnic s tem pribitkom pavšalirati.
Pri takih napravah se montira aparat, ki zabranjuje uporabo večjega števila žarnic, kakor se ;e pavšaliralo. Za ta aparat se pobira mesečna najemščina 2.50 K.
II.
/Pavšalna cena za kurila in različn« druge aparate.
Vse cene veljajo za 100 vatov in eno leto.
1. Likalniki.
a) za domačo uporabo 40 K; b) za krojače in gostilne 80 K; c) za pralnice in druge obrate 200 K.
2. Za domače potrebe sicer uporabljeni aparati:;
a) lonci za kuho 40 K; b) električni štedilniki 70 K;]
c)	drugi aparati, kakor: ogrevalo za kodralne škarje, aparat za sušenje las, aparat za sesanje prahu f motorji za gospodinjstvo, transformatorji za zvončne naprave itd. 30 K. — Ako se na enem in istem kontaktu uporablja več, pod točkama 1 in 2 navedenih' aparatov, je plačati vzlic temu za vsak posamezni a-parat celo navedeno pavšalno peno..
Mariborska eskomptna
banka v Mariboru,
Tefetthofo»«
wl»*» it®# 11.
Talalo n Štev. 16.
Podružnica: MURSKA SOBOTA.
Sp refe IR 8 « Vloge na knjižice, na tekoči in žiro-račun proti naj» Hgodnejšenm obrestovanju.
Kupilie Iv» prodala: Devize, valute, vrednostne papaje itd>
Izdale : Čeke nakaznice in akreditive na vsa tn- in inozemska mesta»
Dale prednja; e : Na vrednostne papirje in na blago, ležeče v
javnih skladiščih.
Dale kredite: Pod najugodnejšimi pogoji	as
Prevzem® s Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje.
Hala naznanila.
Baznai
URE
vsake vrste
se sprejmejo v popravilo. Zaloga nr slatinine in srebrnine. Cene zmerne. Postrežba točna.
M »Cii, MARIBOR
«BUŠKI TRS J grata (Bara).
T>£V*»i e m snaženje Bpreiema A VI Ji. U	Marija Ritoaja v
ÀlekssEdrovi cestì 6, na vrtu, Maribor
NazBanjam^dfÄ
svoj damski modni atelje dae 16. t.m. v Mariboru Aleksandrova cesta 45/1. Naročila, sprejemam od danes naprej od 2. do 4. ure popoldan. Mileva Zakrajšek. 662
Preda s«i
Dva konja,
ne, drugi lisičje barve, stasa 7 do 9 let, sposobna za vsako vožnjo, 163 cm visoka ; lep glasovir, dobro ohranjen, mesarski vos natur, štedilnik s patent ploščo se proda v Smetanovi ul« 59, Maribor. 622
MILO, KATA, SLADKOR
533
v kockah
p® znižani ceni pri ^
Ipc Mer, Manir
Aleksandrova cesta 19‘.:,
TT£Xn dvonadstropno na voglu XxlOU setidano za gostilno, drugo hišo, pripravno za pekarno na prometnem prostoru v Mariboru se preda v Smetanovi ulici B9, v Mariboru.	621
Mala hiša '"pi"
vrtom, sposobna za vsako obrt, je po ceni na prodaj. Vpraša se v Dravski alici št. 15, Maribor.	634
Mrjasec, ‘,’p“S;
Krčevina št. 26. Maribor.
650
Traptstovski
sir pristni prvovrstne kakovosti
prodaja in razpošilja,
vsakovrstno
file pr°daia ‘n
razpošilja
Hitila Lah, trgovec.
trgovec
MARIBOR, Girini trg. 4.
Službe i
Pridnega šoferja
išče okrajno glavarstvo Maribor. 617
Razpis.
Na šoli v Slovenjgradcu se odda služba šolske sluge s prj-stim stanovanjem in plačo po dogovoru. Služba bi biia najbolj primerna za kakega krojača ali tudi kakega, druzega rokodelca bolj mirne obrti. Zglasiti se treba pri krajnem šolskem svetu v Slovenjgradcu tekom 14 dni. 652
učenko za trgovino
-----mešanega blaga, uč-
ba 2 leti, b tac van j e in hrana , starost od 13—20 let, napo dogovoru. Franjo Kirin, ;c, Voj. Križ, Hrvatsko. 639
KDOR
kapi«- MANUFAKTURNO' BLAGO volnene
tkanine (štofe) za meške in ženske obleke in kostume, bomb aia sto in laneno blago za obleke, predpasnike in vse vrste perilo, noj se z popolnim zaupanjem obrne na manufakturno trgovino
Feliks Škrabi» Maribor
ulica 11.
me lax>es5 ncmfcraime&i

2 pridna hlapca
se takoj sprejmeta. Koroška e. 28. Maribor.	661
Tri Tini farske £
s 4—5 delavskimi močmi sprejme oekrbništvo grofa Faehta, Zgornja 8v. Kungota.	636
Emnadstropna
hiša
z mesarijo in gostiino se proda v Studencih 17, pri Mariboiu. 659
Dobro obranjen
električni plagino se preda zaradi poman ianja prostora. Kje pove uprsva list*.	661
Košare
za razpošiljanje sadja ima v »logi razven drugih pletenin Pleterska šol» v Straišču pri Ptuju. Tstotam se vrši razpredaj» kotar in sedežev'za vozove od K 25’— naprej.
658
Zaročenci
Nudi se vam prilika za nakup pohištva izven konkurenčnih cen, radi pomanjkanja prostora.Kompl. spalne sobe trd les a K 12 000'— Jedilnice, gospodske sobe in salone. Posamezne postelje, mehke, trde, železne in medinaste. Omare, divane, otomane, žimnice, žični vložki in mnogo vrst stolic in pohištvo z« pisarne. Mnogo cenejše kot drugod pri tvrdki
PREIS»
Maribor, Slomškov trg 6.

Dobro izurjena
sodarsi a pomočnika sprejme v trajno delo, pri prosti hrani in stanovanju ter dobri plači, po dogovoru. Franjo Repič, sodarski mojster v Ljubljani, Kolczijska utica 18, Trnovo.	660
leročejts naše liste !
Ma sihance!
Vabim cenj, občinstvo na vedno sveže in pristne prleške gibance in pogače, katere si zaliješ z izbornim starim ali novim vinom •' iz Prlekije,' tudi sveže pivo je na razpolago. Za obilen obisk se priporoča
PriekiBi» Alojzija Salarli,
gostilničarka „pri večernim seinen“ v Mariboru, Splavarska ulica štev. 5.
653
tekstilne TOVARNA
2). 25 O. 25.
mn seoiAH, c. BEGUNJE
«h Ileuoulfa
izdeluje nogavice, jopiče, širitve in vse drage pletenine iz bombaža in volne. Ima posebni oddelek za izdelovanje delavskih nogavic.
Kupuje vsako množino domače in inozemske volne.
Papir in sreer konceptni im boljši se dobi zdaj v Cirilovi tiskarni v Mariboru, kolikor ga kdo želi. Cene dosedanje brez vsakega poviška. Trgovce in urade opozarjamo, da porabijo to priliko in si naroča papir, dokler ga je dobiti.
POZOR! POZOR!
K. Wersche, Maribor
CespoKliu «Uo» I®.
Veletrgovina z manufakturnim blagom.
Prlp®r®i® sswül© trogst© »toi© po
iako znižanih cenah.
«M*®*"5
NAJUGODNEJŠA PRILIKA za NAKUP
“I® Mlianlh cenah SMS
§
h se ksče prepričati, pri tvrdki
oasi*
RUDOLF NIEFERGAL
607
. mmmm
«Odg cerkvo sv. mollila, Korüfke cesta ii 1.
IsutaiatelJ te založnika Konsoroij «.Straža,»
Oig®vsEisi snaA	Stepam,
v nedeljo, dne 15. avgusta 1920
na vrtu gostilne
ŽllTCC
(poprej Reiser)
v Pekrah pri Marii». Začetek ob 3. uri popoldne. Svira domača godba. Vstopnina prosta.
Za izborna stara in nova vina, za vedno sveže pivo ter za mrzla in topla jedila je v obilni meri preskrbljeno.
Zs nujogobrojoi obisk se priporoča MIHAEL ŽIVEC, gostilničar.
Zni&ane
Čerije
doftoieriice
perito
oMeke, potne leosare, tržne torbice, rosno gatanterifsico blago dobite
jfaUobn JLaU
Maribor, tifami trg 4?«
595
PO CENI
manufakturno blago je dospelo Iz šnozemslve in se dobi pri
J. N. ŠOŠTARIČ
MHRIBQR, Gosposka u3. 5*
Sukno za moške obleke,
meter K 220-—, 260-—, 300 — itd. Ml&čevina za moške obleke, met. K 70 -, 80--, 100 — itd.
Izgotovljene moške obleke, suknene K 1500 —, 1800*—, 2000-— itd. Izgotovljene obleke is blaterine, K 600 —, 700 —, 800-— itd.
Melika izbira perila in
—	Izgotovljene moške hlače __ iz hlačevine, K 140-—5
160—, 180 — itd. Izgotovljene hlače aa dečke, K 60-—, 70-— im
—	80—.
—__Flavina, močna, mete
___ kron. 40'—, 48— itd. n»
dveh straneh tisk, meter K 48 —.
Pri stari Balogi so se ee~
—	ne primerno znižale.
pletenin lastnih izdelkov.
Zastupstvo TOVARNE KLOBUKOV
VALENTIN MAČEK V DOMŽALAH
se nahaja
v Mariboru, Slovenska ul. 15
sprejema v popravilo, čiščenje, barvanje itd. vsakovrstne damske i». moške klobuke, ter naročila na nove.
Cene brez konkurence! eio Postrežba točna S
NOYA TRGOVINA ŽELEZNINE
609
Pinter &Lenard
ALEKSANDROVA CESTA 32—34.
V zalogi se nahaja vse potrebno kovanje za pohištvo, železo, obročje, cinkasta in črna pločevina. Velika izbira orodja in mizarske potrebščine.
Za točno postrežbo in solidno ceno jamčiva ter se vljudno priporočava
PINTER & LENARD.
a
ftfftDI ITA	2de
KVlIUiJi 5 odst-po cent 360 K za ICO lep postavno vagon nudi vel vagonov
MII. M. PeJK, Gospesiinci,
569
Balta»
SäaE tiskarne sv» Obrila s