Izhaja 10. in 25. vsakega meseca.
Leto Vin.
Štev. 12.
Narodni Gospodar
GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE.
člani „Zadružne zveze1 dobivajo list brezplačno.	i Sklep urejevanja 5. in 20. vsacega meseca. — Rokopisi se ne
Cena lislu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; $ vračajo. — Cene inseratom po 20 h od enostopne petit - vrste, za za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone nn leto. V	večkratno insercijo po dogovoru.
Posamezne številke 20 vin.
Telefon štev. 216.
V Ljubljani, 25. junija 1907.
C. kr. poštne hran. št. 64.846 Kr. ogrske „ „ „ 15.648
Vsebina ! Hranilnice in posojilnice in vprašanje o skupni nabavi gospodarskih potrebščin. Gornjeavstrijska centralna zadruga za prodajo masla. Število kmetijskih gospodarstev na Kranjskem. Kako se je pospeševalo prenovljenje vinogradov na Kranjskem v letih 1904—1906. Potreba posebnih vlakov v poletnem času na dolenjskih železnicah. Gospodarske drobtine. Vprašanja in odgovori. Zadružni pregled. Književnost. Izvleček iz poljedeljskih poročil. Računski zaključki. Občni zbori. Inserati.
Hranilnice in posojilnice in vprašanje o skupni nabavi gospodarskih potrebščin.
Vprašanje, s katerim se hočemo tukaj baviti, sodi sicer tudi v zadružno strokovno življenje, toda mi se nočemo tukaj toliko ozirati na njegovo narodnogospodarsko važnost, nego vpoštevati hočemo le posledice, katere provzročuje z ozirom na razmerje z davčnimi zakoni.
Za uvod pa samo nekoliko besedi. Vprašanje, kako nabaviti po ceni in v garantirani kakovosti predmete, potrebne za proizvodnjo kmetijskih pridelkov in izdelkov, je zelo težko, posebno tam, kjer se nahaja nezadostno razvita kmetijsko-tehnična organizacija, ali pa kjer se ta nahaja pod vplivom neugodnih političnih razmer, kakor n. pr. na Primorskem in v Dalmaciji.
Kmetijske družbe se sicer skoraj povsod bavijo tudi z nakupom gospodarskih potrebščin. Toda njihova organizacijska, rekli bi, skoraj birokratična oblika je za živahnost in prožnost današnjega gospodarskega življenja neokretna in nesposobna, tako da se samo-obsebi poraja potreba, odtrgati tako poslovanje od kmetijskih družb, nasprotno pa ga priklopiti zadružni organizaciji, ki je vsled svojega tehničnega ustroja mnogo bolj sposobna in prilagodljiva razmeram trgovskega trga. To načelo je popolnoma utemeljeno postavil tudi lanjski prvi zadružni shod na Dunaju. Kmetijskim družbam bi s tem ne nastala nikaka krivica, narobe, njihov delokrog bi bil olajšan velike ovire, ki danes zadržuje njih glavno nalogo: teh-niško-strokovno izobrazbo kmetijstva.
Toda tam, kjer kmetijskih družb sploh ni, ali pa kjer so, kakor že prej rečeno, pod vplivom narodnostne ali strankarske politike, ni sploh drugače
mogoče, nego pričeti zadružnim potom z nabavo gospodarskih potrebščin. Kjer je dežela bogatejša in naprednejša, si lahko privoščijo v to svrho posebnih organizacij: kmetijskih društev, kakor n. pr. na Kranjskem.
To pa ni mogoče n. pr. v Istri, Dalmaciji, ali pa na Goriškem, kjer prvič ni toliko ljudij na razpolago, ki bi bili sposobni voditi več zadrug, drugič pa ljudje sami nimajo toliko sredstev na razpolago, da bi si osnuli večje število zadrug.
V takem slučaju ne kaže druzega, nego priklopiti tozadevno poslovanje že obstoječim ali snujočim se raitieizenskim posojilnicam, seveda s primernimi pogoji, da ne sme vplivati blagovni promet neugodno na denarni promet posojilnic, odnosno, da ne sme postati tako velik, da bi posojilnico zadrževal v svoji glavni nalogi: dovoljevanje posojil za to potrebnim članom. Ta misel ni samonikla na jugu, posledica je le tozadevnega delovanja, katerega je vpeljal znani zadružni razširjevalec dr. Turk pri raifteizenkah, pripadajočih Zvezi kmetijskih zadrug v Sleziji. Ta misel nikakor ni nasprotna načelom Raiffeisena, ker jo zasledimo tudi pri zadrugah v Nemčiji, v domovini zadrug, katere je ta mož zasnoval. Toda tudi ta misel ne nasprotuje duhu zakonov v Avstriji, zato pa ne moremo razumeti, zakaj so n. pr. odklanjevale kranjske sodnije registracije posojilnic, ki so v svojih pravilih imele določbo, da sme zadruga nabavljati na skupen račun določene gospodarske potrebščine? Ne moremo tudi razumeti, zakaj hočejo nekatere davčne oblasti odrekati vsled take določbe v pravilih raiffeisenskim posojilnicam davčno prostost?
Povod temu članku je dalo sledeče poročilo neke naše zadruge:
„C. kr. okrajno glavarstvo v . . . nam je prepovedalo baviti se v smislu § 3 naših pravil z nakupom gospodarskih potrebščin, orodja, semen, strojev, galice, žvepla itd. češ, da preneha s tem biti posojilnica davščine prosta in jo je treba podvreči pridobnini kakor vsako drugo konsumno društvo “
Poglejmo sedaj, ali je res, da mora raiffeisenska posojilnica že vsled tega zgubiti davčno prostost, ker se poleg običajnega svojega denarnega poslovanja, bavi tudi s skupnim nakupom gospodarskih potrebščin. Po našem mnenju: ne! in sicer vsled teh zakonitih določb:
§ 84. točka e) zakona o osebnih davkih z leta 1896. pravi, da so prosta pridobninskega davka „kreditna in posojilna društva (hranilnice in posojilnice), katerih pravila ustrezajo zahtevam § 1 zakona z dne 1. junija 1889, d. z. št. 91.“
Ta § določa, da morajo imeti take posojilnice v svojih pravilih sledeče določbe:
Zadruga sloni na neomejeni zavezi, zadruga omejuje svoje delovanje na kak manjši okraj (na eno ali več sosednih, v pravilih imenovanih selskih občin),
znesek opravilnega deleža ne presega znesek 50 kron in se deleži ali sploh ne obrestujejo ali pa vsaj ne višje, nego hranilne vloge,
čisti dobiček se prepiše v korist rezervnega fonda, do katerega nimajo člani nobene pravice, zadruga daje posojila le svojim članom, pri tem pa menice popolnoma izključuje, in ne presega obrestna mera posojil prištevši postranske pristojbine za več nego poldrug od sto ono hranilnih vlog.
Ta določila morajo tedaj imeti pravila raiffeisenskih posojilnic, ako hočejo biti deležne oprostitve pridobninskega davka. Tu ni nikjer rečeno, da bi se smela taki posojilnici odrekati davčna prostost vsled tega, ker se bavi na podlagi tozadevnih naročil članov tudi s preskrbovanjem predmetov, ki so članom v korist pri proizvajanju svojih pridelkov in izdelkov.
Toda v smislu § 84., točka f), z. o. d., so pridobninskega davka proste tudi „zadruge in druge združitve kmetovalcev v s v r h o skupne nabave semen, gnojil, plemenske živine, strojev in orodja in drugih kmetijskih proizvajalnih potrebščin, ako se pri tem ne razdeljujejo dobički; nadalje enake združitve v svrho skupne izdelave in prodaje lastnih kmetijskih pridelkov članov, toda z omejitvami, ki veljajo za prostost poedinega kmetovalca od splošne pridobnine v smislu § 2“.
Raiffeisenska posojilnica, ki prevzame poleg svojega navadnega denarnega obrata tudi skupno naro-čevanje v zakonu navedenih predmetov, spoji v sebi delovanje dveh vrst, ki so po § 84., lit. e) in lit. f)
proste prihodnine. Toda za davčno prostost govori tudi določilo § 85., odstavek 2., zakona o osebnih davkih, ki v točki c) omenja, da na davčno prostost ne vpliva, „ako konsumne in surovinske zadruge, nadalje združitve kmetovalcev v svrho nabave semen, gnojil, plemenske živine, strojev in orodja, ali drugih produkcijskih potrebčin, kupujejo blago od nečlanov.11
Jasna določila teh zakonov naj vporabijo vse one raifteisenske posojilnice, ki se bavijo s takim nakupom, tedaj, ko jim hočejo davčne oblasti odvzeti davčno prostost.
Gornjeavstrijska centralna zadruga za prodajo
masla.
Te dni smo prejeli sedmo poročilo Prve centralne zadruge za prodajo čajnega masla (Krste Zentral-Teebutter-Verkaufs-Grenossenschaft) v Schardingu na Gornjeavstrijskem. S sledečim povzamemo nekaj za nas zelo zanimivih podatkov. Zanimivih tembolj, ker vemo, s kakimi težavami se je morala začetkoma boriti ta zadruga in kako skrbno jo je negoval deželni odbor gorenjeavstrijski.
Želeli bi si, da bi vzgledu deželnega zastopstva gorenjeavstrijskega sledil tudi naš deželni zastop, ki bi tako podpiral ne samo zadružništvo, nego preko tega naše vse podpore potrebno in vredno kmečko ljudstvo.
Centralna zadruga za prodajo masla v Schardingu je s početka bila toliko glede svoje organizacije, kolikor glede gmotnih sredstev v zelo kritičnem položaju. Deželni odbor je posegel vmes, reorganiziral popolnoma zadrugo, dal ji na razpolago izdatne podpore in precejšnja posojila po zelo ugodnih pogojih, tako, da je danes zadruga popolnoma v redu in vspešno deluje.
Zadrugi kot centrali pripada 13 mlekarskih zadrug, 16 zadrug za prodajo jajc, in 1 zadruga za prodajo medu. L. 1906 je prodala 322.216-64 h) masla v vrednosti K 806.345-93. Vsaki kg masla je imel povprečno ceno 250-3 vinarja.
Povprečna prodajna cena masla je v posameznih poslovnih letih naraščala tako-le:
Leto 1900 1901 1902 1903 1904 1905 1906 Cena v vin. 206 219-5 221-8 222-1 237-3 245-8 250-3 dokaz, kako vpliva skupna zadružna prodaja mlečnih izdelkov na izboljšanje njihove kakovosti, in vsled tega tudi na ceno, katero dosegajo na trgu.
Toda iz poročila zadruge spoznamo, kako vpliva z druge strani pametno gospodarstvo tudi na zmanjšanje upravnih stroškov, kar razvidimo iz sledeče primere upravnih stroškov in povprečne cene masla v posameznih upravnih letih centralne zadruge v Schardingu.
— 18? —
Leta	1900 1901	1902	1903	1904	1905 1906
Povprečna cena 2 06 2'20	2*22	2'23	2'37	2-46 2'50
Upravni stroški 0'21 0-22	0-21	0-20	0-18	0-13 0-14
Zadruga razpošilja maslo	v sledeče	dežele in
države:
Češko, Bukovino, Dalmacijo, Galicijo, Koroško, Kranjsko, Primorsko, Moravsko, Nižjeavstrijsko, Zgornjeavstrijsko, Solnograško, Slezijo, Štajersko, Tirolsko in Predarelsko, Bosno-Hercegovino, Zahodno in Severno Nemčijo, Bavarsko, Saksonsko, Švico, Bolgarsko, Srbijo, Egipet in Turčijo.
Zanimivo je, da prihaja maslo tudi v naše kraje (Kranjsko, Štajersko, Primorsko), kjer imamo sami mlekarske zadruge. Pri tem opazovanju se nam vrine nehote vprašanje: ali naše mlekarske zadruge premalo masla izdelujejo, ali ga pa ne izdelujejo v tako dobri kakovosti, da bi zadostili domačemu trgu ? Stvar je vredna premišljevanja.
L. 1905 je zadruga v Schardingu pričela z ustanovitvijo društev za prodajo jajc, ki so pričela delovati v zelo skromni meri. Toda poizkus se je posrečil, in 1. 1906 je že bilo 11 takih društev, ki se sedaj spremenijo v zadruge. L. 1905 se je prodalo po teh društvih 129.833 komadov jajc, 1. 1906 pa nad dva milijona komadov, dokaz, kako ugodna tla je dobilo to novo zadružno podjetje. L. 1906 se je prodalo 2,227.028 komadov jajc v vrednosti 128.946'55 K. Povprečna cena za vsak komad je znašala 5,79 vinarjev, upravni stroški na vsak komad pa 0*522 vinarjev.
Koncem leta se je ustanovila zadruga za prodajo medu, ki je prodala 278-25 k(j pitanca za znesek 38-7 v. za vsak kg. Ker je med ponarejanju zelo podvržen in so kupci vsled tega tudi precej nezaupni, pošilja zadruga od časa do časa poskušnje medu v kemični laboratorij politehničnega zavoda v Strass-burgu, kjer se med preizkusi po posebnem načinu.
Kakor vidimo je osrednja zadruga razširila svoje delo poleg mlekarstva tudi na druge panoge, in tam dosegla precejšnje uspehe. Osnovo zadruge proučiti in vporabiti njene uredbe primerno našim razmeram bi koristilo marsikateremu našemu delavcu na zadružnem polju.	___;_____
Število kmetijskih gospodarstev na Kranjskem.
Vsem je še dobro v spominu, da je bilo 1. 1902 in sicer meseca junija — po stanju 3. junija — v vsej Avstriji splošno štetje vseh gospodarskih in obrtnih podjetij. Na podlagi tega štetja, ki se je izvršilo po natančno določenih principih in ki se je vršilo kar le mogoče vestno, izdala je ravnokar c. kr. centralna statistična komisija svoje podatke.
V tem le sestavku podamo danes našim čitateljem te podatke, v kolikor se tičejo Kranjske. S tem ho-
čemo vse, ki se pečajo s kmetijstvom, ki se za ta stan zanimajo ali mu morejo pomoči, opozoriti na dejanski stan našega kmetijstva, kakršen je bil pred 5 leti in kakršen je v malih spremembah i danes po preteku tega kratkega časa. Namen je, da dobimo na Kranjskem delujoči posestniki pravo sliko in sodbo o našem kmetijstvu; namen je nadaljni, da moremo na podlagi teh sedaj neovržnih podatkov opozarjati ne le naš kmetijski stan sam, kako naj deluje, ampak tudi merodajne oblasti, v kateri smeri, v katerem obsegu in s kakimi pomočki naj se ga podpira.
Znano je namreč, da smo po naj večjem bili sami dosedaj na nejasnem o našem položaju, niti nismo vselej vedeli, prositi prave pomoči, v še večji zmoti so se dostikrat podpore delile od strani oblastev.
Kranjska je štela — po tem štetju z dne 3. junija 1902 — gospodarskih podjetij sploh: 75.477. Po velikosti je bilo kmetijskih podjetij pod 0.5 ha: 9.107; v velikosti od 0’5 ha: 44.096 ; v velikosti od 10—20 ha: 14.682; v velikosti od 20—50 ha: 6.507; v velikosti od 50—100 ha: 747 in v velikosti nad 100 ha: 344. Gozdarskih podjetij je bilo 615. Mnogo je bilo gospodarskih podjetij, ki so se pečala edino le s kmetijstvom; druga zopet so bila mešanega značaja (kmetijstvo in gozdarstvo v različnem odstotnem razmerju) in slednjič so bila čista gozdarska podjetja.
čisto kmetijskih podjetij je bilo 24.119; v velikosti pod 0*5 ha 7.644, v velikosti od 0-5—10 ha: 14.926, v velikosti od 10—20 ha: 1.126, v velikosti od 20—-50 ha: 327, v velikosti od 50—100 ha: 41 in v velikosti nad 100 ha: 55.
čisto vrtnarskih podjetij je bilo 28 v velikosti pod 0-5 ha: 12, v velikosti od 0 5—2 ha: 11, v velikosti od 2—5 ha: 4 in nad 5 ha 1 podjetje.
Cisto vinogradskih podjetij je bilo 1.022, v velikosti pod 0*5 ha: 862, v velikosti od 0-5—1 ha: 129, v velikosti od 1—2 ha: 25, od 2—5 ha: 5 in nad 5 ha: 1 podjetje.
Cisto gozdarskih podjetij je bilo 615, v velikosti pod 0-5 ha: 110, v velikosti od 0\5—10 ha: 443, v velikosti od 10—20 ha: 21, od 20—50 ha: 14, od 50—100 ha: 4 in nad 100 ha 29 (med temi: 10 med 100—200 /<«, 9 med 200—-500 /<a, 3 med 500 do 1000 ha in 1 nad 1000 ha).
Število gospodarskih podjetij mešanega značaja (ki so se pečali s kmetijstvom in gozdarstvom) je bilo 49.693. Od teh je obsegalo pod 0*5 ha velikosti: 479, v velikosti od 0-5 —10 ha: 28.545, v velikosti od 10—20 ha: 13.535, v velikosti od 20—50 ha: 6.163, v velikosti od 50—100 ha: 702 in v velikosti nad 100 ha: 266.
Število kmetijskih podjetij z lastnim zemljiščem je bilo 64.010, v najem vzetih 11.208.
Število čisto kmetijskih podjetij z lastnim zemljiščem je bilo: 17.876, število vrtnarskih podjetij z
— 188 —
lastnim zemljiščem: 13, število vinogradskih podjetij z lastnim zemljiščem: 994, število kmetijskih podjetij mešanega značaja z lastnim zemljiščem: 44.532 in gozdarskih podjetij z lastnim zemljiščem: 595.
Pri gospodarstvu je bilo v rabi konj: 15.175, goveje živine: 245.109, mul: 11, mezgov: 6, oslov: 150, koz: 4.022, ovac: 37.050, prešičev: 169.898, perutnine: 408.643, gosi: 4.481 in panjev čebel: 39.864.
Strojev je bilo v rabi: 8.995 in sicer poljska železnica: 1, sejalnih strojev: 20, obračalnih strojev: 18, strojev za kositi: 21, mlatilnih strojev: 1.330, strojev za izkopavanje sadežev: 51, slamoreznih strojev: 7.745, mlečnih centrifug: 12, čistilnih strojev: 1.680, strojev za koruzo robkati: 196, stiskalnici za seno: 24 in strojev za mleti: 96.
Te stroje je gonilo v 8.691 podjetjih človeška, v 526 podjetjih živalska, v 4 podjetjih parna, v 77 podjetjih pa vodna moč.
S kmetijstvom se je bavilo na Kranjskem oseb: 242.875. Od teh je bilo 76.140 gospodarjev, 142.707 družinskih oseb, 127 kmetijskih uradnikov, 1.244 paznikov, 18.934 poslov, 3.723 dninarjev. Moških starih nad 16 let je bilo 97.792, pod 16 let: 19.061; ženskih starih nad 16 let je bilo 109.186, pod 16 let: 16.836 oseb.
Pečalo se je s samim poljedeljstvom oseb: 60.098, s samim vrtnarstvom: 51, s samim vinogradništvom; 1726, s poljedelstvom in gozdarstvom 179.956 in s samim gozdarstvom 1.044 oseb.
Poleg svojega kmetijskega poklica se je bavil naš kmetijski stan s še postranskimi podjetji in sicer v zvezi z drugimi kmetijskimi podjetji (1.343), z industrijskimi (7.409), z hišno industrijo (2.361), s kmetijsko dnino (9.365), z obrtniško dnino (3.083) in delom nenatančnega določila 1.601 podjetji.
S kmetijskimi zemljišči je združenih še mnogo servitut pašnikov (22.024) in gozdov (9.133), ki ovirajo prostost in vrednost gospodarskih podjetij.
Silno malo se pečajo na Kranjskem s pridelovanjem sladkorne pese, kajti en sam gospodar jo je prideloval na zemljišču, ki meri 58 arov.
Prav malo se prideluje na Kranjskem hmelja. S tem pečalo se je samo pet gospodarjev na zemljišču, ki meri 749 arov.
Dva posestnika sama sta se bavila s pridelovanjem krompirja za predelovanje v špirit. Pri prvem je merilo zemljišče od 1—2 /ia, pri drugem nad 100 ha.
Na podlagi teh in vseh podrobnih podatkov, ki se nahajajo v že izišli knjigi: Ergebnisse der land-wirtsch. Betriebziihlung vom 3. Juni 1902. bode možno vsakemu izobraženemu kmetovalcu preudariti, v kateri smeri se moramo na Kranjskem potruditi, da bodemo napredovali in kako moramo svoje moči zastaviti da bodemo dosegli svoj smoter.
Kako se je pospeševalo prenovljen j e vinogradov na Kranjskem v letih 1904—1906?
(Uradni podatki c. kr. poljedeljskega ministerstva.)
Kranjska dežela je imela pred 30 leti 11.597 ha vinogradov; dandanes jih ima le 11.597 /za, ker se je v 30. občinah opustilo vinogradne nasade v velikosti 149 /za 45. a. Od teh se jih obdeluje 11.631 /za. Vsi po trtni uši okuženi vinogradi ali sumljivi, da v njih že pustoši ta mrčeš, merijo 11.271 ha ali 97 °/o vseh vinogradov.
Da se povspešuje prenovljenje vinogradov, v ta namen podpirata naše vinogradne posestnike država in dežela na več načinov in sicer:
1.	) s podukom. S tem, da deluje c. kr. vinarsko nadzorništvo v Novem mestu in deželni vinarski komisar v Ljubljani, ki prirejata cepilne in kletarske tečaje, popotni poduk, nadalje s pomočjo uzornih kletij, s priobčevanjem strokovnih spisov v- domačih časopisih in z izdajanjem posebnih strokovnih knjig.
2.	) Z oddajanjem amerikanskih podlog in cepljenk. V letih 1904, 1905 in 1906 je oddalo c. kr. vinarsko nadzorništvo 959'450 bilf (871.400 po znižani ceni in 88.050 brezplačno), 527.950 ključev (451.950 po znižani ceni in 76.000 brezplačno) in 39.097 cepljenk. Iz državnih in od dežele podpiranih trtnic, ter od zasebnih podjetij se je pa oddalo nad 3 milijone bilf in nad 600.000 cepljenk. Dosedaj se je sploh oddalo od države 11,704.350 bilf in ključev ter 65.597 cepljenk.
3.	) Z brezobrestnimi posojili: Dosedaj ste dali država in dežela brezobrestnih posojil 1,148.956 K in sicer za prenovljenje vinogradnih nasadov v velikosti 1033 ha.
Prenovljenje kranjskih vinogradov se vrši od leta 1884 nadalje tako, da so najstareji nasadi že 22 let stari in so vedno še enako rodovitni in čvrsti. Vseh na novo zasajenih in prerigolanih vinogradov velikost se ceni na 4000—4200 ha ali približno 37°/o t. j. dobra tretjina.
Množina lansko jesen na Kranjskem pridelanega vina izkazuje uradno poročilo na 150.250 hl. Ako računimo poprečno vrednost samo po 40—50 K na /z/, reprezentuje to vrednost 6—7 milijonov kron. Pridelek lanskega leta pak je bil le srednji in za celo tretjino manjši od predlanske letine.
Zal, da postaja prenovljenje vinogradov leto za letom ne le dražje, ampak vsled pomanjkanja delavcev — ker vse kmečko ljudstvo hiti v Ameriko — tudi težavneje. Tu bi bilo pač želeti, da bi se ta tok zlasti iz dolenjskih vinogradnih krajev ustavil, kjer imajo ljudje doma dovolj dela, dovolj zaslužka in kjer so živeli nekdaj tako zadovoljno, da ni nikdo mislil na tujino.
Vsled izseljevanja postaja oskrbovanje vinogradov zelo težavno in preti celo nevarnost, da ne bode
moglo prerigolanje vinogradnih nasadov se nadalje tako intenzivno vršiti kakor sedaj, bati se je celo da se bodo začeli že sedaj obstoječi nasadi oskrbovati le bolj površno in nezadostno, kar bi pomenilo velik gospodarski udarec za Dolenjsko.
Potreba posebnih vlakov v poletnem easn na dolenjskih železnicah.
Se pred 13. leti sta vsak dan drdrala po dva poštna voza, jeden iz Kočevja, drugi iz Novega mesta proti Ljubljani. Poleg uradnih stvarij, posredovala sta tudi osebni promet. Dandanes vozijo tod obe progi dolenjskih železnic. Ko se je svoj čas šlo za to, da bi bila dežela prevzela garancijo za obrestovanje prioritetnih zadolžnic, bilo jih je mnogo, ki so zmajevali z rameni in se bali, da prevzame dežela previsoko breme in odgovornost, če sprejme to garancijo.
Dandanes smo drugega prepričanja.
Obšežen tovorni promet, ki leto za letom raste; velik osebni promet, ki pa vsled tega, da se ne prirejajo več tako pogostoma posebni vlaki bodisi za romanje ali v druge svrhe, nekoliko pada; večje zahteve, da bi se promet tujcev povzdignil; zlasti pa opravičena želja in zahteva vseh krajev ob dolenjskih progah, da bi ob nedeljah in praznikih ob poletnem času prihajali meščani k nam na izlete, da bi se lažje v večji meri posluževali dolenjskih Toplic, vse to zahteva opravičenost in osiguranje rentabilitete, uvedenje še jednega nedeljskega vlaka, ki bi odhajal zjutraj pozneje iz Ljubljane, recimo okoli 9. ure, a se vračal pozneje v Ljubljano, recimo okoli 12. ure ponoči. Zlasti zveza med Novim mestom in Stražo, da bi se zopet uvel enak osebni vlak, kakršen je bil začetkoma, da bi se moglo odpeljati ob 1. uri iz kolodvora v Novem mestu in se vrniti okoli 9. ure zvečer, je postala sedaj nujno potrebna. Mnogo meščanov podalo bi se rado ob nedeljah in praznikih v Toplice, bodisi v razvedrilo, bodisi, da bi se kopali, pa zaradi pomanjkanja vozov tega mnogokrat ne morejo storiti ali pa se ustrašijo prevelikih stroškov, in še bolj, ker se kočijaži pri takih prilikah preradi vpijanijo in stavijo do izletnikov nesramne zahteve. Pa kljub tem neugodnostim je treba le nekolikokrat opazovati, koliko veliko kočij se pelje vsako nedeljo ob ugodnem vremenu v Toplice. Kje so pa šele tujci in druge osebe, ki se dandanes vozijo od Novega mesta do Toplic ali pa peš hodijo. In skoro ves ta zaslužek bi si lahko pridobila ta stranska proga.
Če pa to velja za progo Novo mesto-Straža, koliko bolj velja to za celo progo med Novim mestom-Ljubijano in Kočevje-Ljubljano.
Kaj hočem tu naštevati, koliko mest, trgov in vasij leži ob teh progah; koliko prijetnih krajev za turiste nudi vsa Dolenjska; koliko dobro oskrbovanih
gostiln se nahaja ob obeh progah, ki bi lahko in rade napravile ob nedeljah in praznikih večji zaslužek, ako bi bila vozna zveza ugodnejša in prikladnejša za prihod in odhod ? Se mora samo pomisliti, da je v navadnih razmerah odhod iz Ljubljane za nedeljske izlete ob 7. uri zjutraj prezgodnji in povratek ob polu 9. uri popoldne prezgodaj, zlasti če je treba odriniti iz Toplic, Novega mesta ali Kočevja. Tu ni mogoče pri sedanjih razmerah povzdigniti osebni promet. To naravnost uničuje vsako veselje do izletov na Dolenjsko. To nam popolnoma dokazuje dejstvo, da se osebni promet na dolenjskih progah ob nedeljah in praznikih zlasti v poletnem času naravnost in očividno znižuje, da pada.
In ravno isto opazujemo, da se nobeno društvo ne zanima več, da bi osnovalo izlete na Dolenjsko, ker jim je vozna zveza neugodna, garancijo za posebne vlake pa nikdo ne prevzema rad.
Dejstva, da so se posebni vlaki morali naročevati in da se isti dandanes več ne naročajo, da pada osebni promet, da postajajo zahteve posameznikov in cele Dolenjske leto za letom večje, želja in potreba, da se povzdignejo Toplice, vsi ti momenti in drugi vzroki, bi morali prometno ravnateljstvo c. kr. drž. železnice v Beljaku, ki oskrbuje in nadzira obrat dolenjskih železnic privesti do sklepa, da uvede po 13letnem obstoju železnice v svojo korist, v povzdigo prometa in da ustreže opravičenim željam in potrebam Dolenjske še en poseben vlak ob nedeljah in praznikih, ki bi imel označeni namen.
Sedanji velik osebni promet, v primeri s primitivnim pred 13 leti je najboljši dokaz o potrebi, da se vse stori, kar more na eni strani koristiti dolenjskim železnicam, na drugi strani pa povzdigniti osebni promet. Ze lansko leto smo enkrat izrazili v tem smislu občne želje Dolenjske, danes ponovimo to v nadi, da ne bodo ostale glas vpijočega v puščavi.
Gospodarske drobtine.
Čemu nekatere svinje ne hote pustiti prasce sesati ? Svinje plemenitega plemena imajo časih nežno kožo, ki je zlasti na sescih, napojenih s krvjo močno občutljiva, torej jih prasci, zlasti ako imajo močno razvite zobe, pri sesanju močno dražijo. Radi bolečin, ki jih svinja začuti, se torej brani in prascem ne pusti sesati. Ako se pa potrgajo prascem konci više omenjenih zob, pa svinja te hude bolezni več ne čuti ter praset več ne odganja.
Pozor n n konje pri zimskem miru. Ako konje v teku zime dobro krmimo z ovsom in senom ter ob času, ko konj nima dosti dela, le mirno stoji v hlevu, pa se lahko pripeti, da vzboli in sicer pri izpeljavi iz hleva na tako imenovanem vnetju mišic, ali tako imenovani „haemoglobinu-riji“, ki se pojavlja na ta način, da konj jame na zadnjo nogo šepati, dokler ne postane popolnoma hrom, se uleže ter poti, dobi črnorudečo scalnico ter običajno navzlic zdravljenju pogine. Radi tega imejte pozor na konja po zimi!
— 190 -
Ne smemo ga z zrnom preveč krmiti, dobro tudi je, da ga peljemo slehrni dan kako uro na sprehod.
Kaj se ima zgoditi s krmo zadubio ali plesnavo?
Zaduhla ali plesnjava krma se nikdar ne sme dajati breji živini, ako je poprej dobro ne pretresemo in poparimo ter pomešamo med drugo duhtečo krmo. Krmo močno zadubio ali plesnavo pa je bolje, da živini niti ne pokladamo.
Konjereja na Štajerskem. Po poslednjem številjenju 1900 1. redi vojvodina Štajerska 67.602 konja, iz česar je razvidno, da pripada pri premeru 22.427 3/4 štirjaških kilometrov 3 konje na 1 kilometer. Produktivne zemlje ima Šlirska 2,088.660 ha ali 331 °/o vsega površja in vsega površja spada na polje 381.645 ha, na travnike 241.039 ha, na navadne 110.476 ha, a 120.985 ha na planinske pašnike. Te razmere so zelo ugodne za rejo domačih živalij sploh. Kar se tiče reje konj, nahajamo v srednji in vzhodnji Štajerski konje srednještajarskega plemena, ki so okrog 166 cm visoki, krepke rasti, močnih kostij in čvrstih mišic. Glava konj je dobro vstvarjena, ne preveč težka, vrat je lepo nasajen, hrbet kratek, širok in mišičast, bedra so isto tako močna in mišičasta. Nege so kratke, koščene in mišičaste, dobro postavljene.
Srednještajerski konji so vztrajni ter imajo uren, zdaten korak, in so jih poprej rabili zlasti v večjih mestih (kakor na Dunaju) pri tramvajih in omnibusih.
V vzhodnji Štajerski je moči videti pogostoma tudi konje anglonormandskega ter polnokrvnikov angleškega plemena (konji ljutomerski, hartberški in savinjsko-dolinski).
Zlasti pa je zanimiva z obzirom na konjerejo severna Štajerska, kjer rede dandanašji noriški konji mnogokrat kaj znamenite cene, tako da jih niti v Pincgavu samem (na Sulnograškem) ne najdemo boljših.
Letošnje leto (1905) mi je bilo dopuščeno pregledati konje v severni Štajerski. Bil sem pri številnih konjerejcih, zlasti pa mi je ugajala konjereja g. J. Schaunitza v Dol-lachu pri Liezenu. Čitatelja bo gotovo zanimalo, ako mu načrtam malo sliko vsega tega dovolj velikega gospodarstva gospoda J. Schaunitza. Posestvo meri 3600 oralov (okrog 700 ha) gozda in planinskih pašnikov, 225 oralov travnikov (okolo 45 ha), 90 oralov (okolo 18 ha) polja in 360 oralov (72 ha) gozda brez pašnikov. On redi 12 noriških žrebcev kaj dobrega (pinegavskega) plemena, 2 petletni in 6 plemenskih kobil, 14 eno leto starih žrebet in 2 manjši žrebeti; dalje redi 70—90 glav goveje živine, tako imenovanih štajerskih srak, ki so močno podobne manj razviti naši moravski živini.
Odrastle krave tehtajo 350—550 leg, so na križu 115 do 125 cm visoke, imajo belo glavo, bel vrat in prednje prsi, spodnji trebuh, noge in rep. Ušesa imajo rudeča ali rudeče progasta, tudi rep je rudeč. Rogovi in parklji so rumeni isto tako tudi gobec. Na Štajerskem vlada mnenje, da so te živali, katerih pleme je jako staro, pomagale dokaj k utvoritvi kravarske živine, kar vtegne biti glede podobe glave in vsega života zelo verojetno. Štajerske križaste krave so kaj odlične molznice ter močno vtrjene in skromne.
Dalje redi g. Schaunitzer 18 prašičev jorkširskega plemena, ki se ondotnemu podnebju zelo prilega.
Cepljenje koz zoper vranični prisad, ki je vpeljano po drugod, tukaj ni znano ter niti ni v rabi.
Vrhu tega redi omejeni živinorejec še 8 sanskih koz. Uprav takrat, ko sem ga bil obiskal, je bil krmil z mlekom od treh koz kaj zalo mlado žrebe, čegar mati je tretji dan po povrženju poginila. Kravjega mleka žrebe ni preneslo
ter je dobilo hudo drisko, kozje mleko pa mu je dobro teknilo.
Gosp. Schaunitzer ima štiri od erarja kupljene žrebce ter proda erarju vsako leto po 5— 10 žrebcev v starosti od 3 do 5 let; za enega dobi običajno po 2400 do 3000 kron. Razun svojih žrebcev goji on tudi zale žrebeta dobrih plemen, nalašč kupljena v ta namen.
(Sp. T. H. V , posl. Podravski.)
O starosti živalij. Posebnost je to, da še doslej ne poznamo zakonov, po katerih se ravna starost živalij, kakor domačih, tako tudi tujih, seveda takšnih, ki se ponašajo z normalnim zdravjem. Oči vidno je odvisno to od tega, ali životni pogoji vstrezajo njih prirodi. Splošno vlada mnenje, da največje živali, takisto kot naj večje rastline, dosežejo najdaljšo starost. Tako n. pr. doživi miš 6 let, zajec 10, pes 12—-18, ovca 15, prase 20, lev 35, konj 40—50, slon celo do 200 let. Tako daleč bi se še strinjalo z gorenjo trditvijo. Toda kako si je treba pojasniti to, da mačka učaka do 40 let in da ptiči žive mnogo dalje, nego sesalci iste velikosti? Kos živi v kletki 12 let, na prostem pa 18 let, kanarček v kletki do 20 let. Beloglavi jastreb, ki so ga prinesli 1. 1706 v Schonbrun v ondotno menažerijo, je poginil šele 1824 1., živel je torej v ječi 108 let! Kokoš živi 10—20, golob pa 10 let.
Iz tega sledi, da življenje živalij je sicer odvisno tudi od njih velikosti, toda navzlic temu je še dokaj drugih razlogov, ki še niso prerešetani.
Samo modroslovec Lotze se je vkvarjal s tem vprašanjem ter se izrazil, da veliko vlogo igra poleg starosti živali tudi njen temperament ter da preveliko in neprestalo gibanje poprej izčrpa organizmus. Radi tega urno tekoč zajec, srna, jelen itd. kakor tudi opice poginejo dokaj poprej, nego druge živali, ki se ne gibljejo tako kakor živali, ki se manj gibljejo, lovski pes tudi poprej, nego domači pes, med lem ko lenobna želja doseže kakih 40 let, ker se vsled svojega organizma ni prisiljena truditi.
Mnšičast grah najlaže osnažimo, ako ga pred setvijo položimo za 14 dni v kotel ali v obližje peči ter ga imamo na toplem 20—30° C. S to toploto se mladi črvički predčasno sprebude ter zlezejo iz graha. Vsled predčasne sprebuje se mrčes ne more dalje množiti, kar ima uprav pri ugonobitvi največji pomen.
Vprašanja in odgovori.
Yprašanje 11.: (Ljudska posojilnica v M.) Koliko smemo odpisati v računskem sklepu za obrabo hiše?
Odgovor 11.: Navadno zadostuje ^"/o do 1 °/o letnega amortizacijskega odpisa, ker se hiša polagoma obrabi. V naših računskih sklepih imate natiskano po 2°/o odpisa, več pa Vam ne svetujemo, ker bi se Vam znala davčna oblast upreti, češ, da hočete vstvariti tzv. „tiho rezervo*.
Vprašanje 12.: (Hranilnica in posojilnica v R.) Ali sme nadzorstvo vsak čas revidirati?
Odgovor 12.: Da, ker pravi § 24 zadružnega zakona, da mora nadzorstvo čuvati nad tem, „kako društvo v vseh razdelkih upravstva svoja opravila oskrbuje, ono sme poizvedeti, kako teko društvene stvari, vsak čas pregledati knjige in spise njegove in preiskati društveno blagajnice, koliko je v njej.“ Tako zakon. Sicer je ta določba sprejeta tudi v vseh pravilih. Mi tudi vedno priporočamo nadzorstvom najtopleje, naj izvrše vsako leto kolikor mogoče več nenapovedanih pregledov, ker je to le v korist posameznim zadrugam.
Vprašanje 13.: (Hran. in pos. v V.) Zadnjič ste nam na tem mestu odgovorili na tozadevno naše vprašanje, da se pri kolekovanju zadolžnic posojil na vknjižbo ne vpošteva varščina. Prosimo, da nam navedete tozadevne odredbe z datumom in številko?
Odgovor 13.: „Določitev varščine za postranske pristojbine posvedočene terjatve niso podvržene posebni pristojbini (kolekovanju)11, razsodba upravnega sodišča z dne 8. novembra 1904, št. 11.715; z dne 19. oktobra 1905, št. 11.180. — „Pri odmerjanju pristojbine (koleka) zadolžnice služi za podlago odmerjanja samo izposojeni znesek, in ne tudi znesek varščine, katero je podal dolžnik za slučajne postranske dolžnosti.“, razsodba c. k. upravnega sodišča z dne 17. maja 1905, št. 5481; z dne 27. junija 1905, št. 7221.
Vprašanje 14.: (Društvo za štednju i zajmove v B.) Nekdo je vložil pri nas vlogo z opazko, da jo sme vzdigniti le on ali njegova žena. Mož je umrl in sedaj zahteva brat, s katerim se ranjki še ni bil porazdelil, da mu izplačamo vlogo v izogib tožbe. Prosimo pojasnila: 1. Ali sme zahtevati od nas sodnija, da ji damo na znanje, koliko je imel pokojnik pri nas naloženo? 2. Ali naj izplačamo vlogo bratu ali ženi, za katero je vinkulirana knjižica ?
Odgovor 14.: Vsak denarni zavod, ki sprejema hranilne vloge, je dolžan na zahtevo zapuščinske sodnije naznaniti ji, kdo in koliko je imel pri njem vloge. Ne uvidevamo, zakaj bi se sodniji ne smeli dati taki podatki, ako so zadruge, katerih knjigovodstvo se vodi po trgovskih načelih, dolžne predložili sodniji v spornih zadevah poslovne knjige (razsodba upravnega sodišča 2. decembra 1879, štev. 13.297 in 7. oktobra 1881, štev. 8344), in ako sme bili hranilna vloga predmet izvršilnega prisojila (razsodba z dne 31. ja-nuarija 1889). Sodniji morate torej na zahtevo dati na znanje; v Vašem slučaju pa smete izplačati vlogo edino le pokojnikovi ženi, ki je sedaj vsled smrti vlagatelja vsled pridržka edina opravičena za dvig vloge. Ako se pa brat čuti oškodovanega, ima pravico tožiti ženo, nikakor pa ne posojilnico. Finančna uprava pa seveda nima pravice zahtevati pojasnil glede hranilnih vlog posameznih strank v svrho obdavčenja.
Vprašanje 15.: (Hranilnica in posojilnica v T.) Davčni urad nam je naložil globo, ker smo kolekovali neko zadolžnico po lestvici I. mesto po II., in sicer radi tega, ker dovoljuje dolžnik v zadolžnici pred znam bo (prenotacijo) posojila. Povišek je bil občuten, zato smo vložili prošnjo za milostni odpis. Toda prošnja je bila odklonjena. Kaj nam je storiti ?
Odgovor 15.: Plačati, in bojimo se, da bo morala še marsikatera druga naša raiffeizenka plačati enako globo, ako ne bo tako previdna, da vedno prečrta vse one točke v zadolžnicah, ki omenjajo pravico vknjižbe ali prenotacije. Posebno na Goriškem naj pazijo na to. § 2. zakona z dne 1. junija 1889, d. z. št. 91, določa, da smejo posojilnice raiffeisenskega sestava kolekovati zadolžnice članov po I. lestvici, razun onih listin, ki vsebujejo zemljeknjižnih izjav. Po 1. lestvici smejo kolekovati tudi pogodbe za tekoči račun, katerega dovoljujejo svojim članom.
Vprašanje 16.: (Seoska blagajna v D.) Ali more sodna oblast kot zapuščinska oblast zahtevati od posojilnice, da jo obvesti o vlagatelju in o iznosu njegove vloge ?
Odgovor 16.: Prosimo, preberite odgovor štev. 14.
Vprašanje 17.: (Hranilnica in posojilnica v C.) Koliko se posojuje na zavarovalne police na doživetje?
Odgovor 17.: Na same police brez poroštva ne poso-jujte, ker je vrednost police odvisna v prvi vrsti od starosti police, potem pa od rednega plačevanja premij. Čimbolj stara je polica, tembolj je vredna, nikar pa ne vzemite kot
podlago za dovoljevanje posojila zavarovano svoto, nego samo vplačano svoto premij. V zgled Vam povemo ta-le slučaj, katerega je naš urednik zaznal pri neki svoji reviziji: Posojilnica je dovolila precešnjo svoto samo proti zastavi zavarovalne police na življenje, in pri tem vzela v ozir zavarovano svoto. Poroštva druge osebe ni zahtevala, dasi bi bila morala to storiti v smislu predpisa svojih pravil. Stranka je nekaj časa po tem odpotovala, prenehala je plačevati zavarovalne premije, da tudi obresti, menda nam ni treba še posebej povdarjati .... in posojilnica je na to morala navzlic tožbi posojilo odpisati v zgubo, ker ni imelo izvršilo pri dolžniku nobenega vspeha, zavarovalna polica pa je bila ravno toliko vredna kot papir na cesti, katerega veter okoli žene.
Vprašanje 18.: (Ista.) Kako je ravnati s takimi prosilci posojil, ki so že pri kaki drugi posojilnici z neomejeno zavezo udje? Ali sme jeden biti pri dveh?
Odgovor 18.: Zakon sicer ne zabranjuje, da bi ena in ista oseba smela biti član dveh enakih zadrug z neomejeno zavezo. Toda kak pomen more imeti za Vas član, ki že drugje visi s celotnim svojim premoženjem, to lahko sami prevdarite. Edino tedaj bi smeli sprejeli takega člana-prosilca, če s posojilom, katerega pri Vas dobi, poplača dolg, ki ga ima pri drugi posojilnici in tam svoje članstvo odpove.
Vprašanje 19.: (Društvo za šted. i zajm. v B.) . . . . .
Odgovor 19.: Na Vaše vprašanje smo odgovorili obširneje v posebnem članku v denašnji številki: Hranilnice in posojilnice in vprašanje skupne nabave gospodarskih potrebščin. Sicer pa drugo pismeno.
Vprašanje 20.: (Hranilnica in posojilnica v M.) Nekatere posojilnice zahtevajo pri posojilih na poroštvo dva poroka, Ali je to samo nasvetovano ali ukazano?
Odgovor 20.: Če prečita te Vaša pravila v točkah, ki se tičejo posojil, razvidite, da mora biti pri vsakem na osebni kredit dovoljenem posojilu poleg dolžnika soobvezana še vsaj ena oseba kot porok in plačnik. Ali je mesto enega potreba dveh ali še več porokov, o tem mora v posameznem slučaju soditi načelstvo, ko dovoljuje posojilo.
Zadružni pregled.
Stolica za zadružništvo. Pri novo ustanovljeni višji trgovski šoli v Berolinu se je ustanovila posebna stolica za zadružništvo. Zasedel jo je Dr. Cruger, načelnik Splošne zveze pridobitnih in gospodarskih zadrug v Berolinu, katero je zasnoval svoj čas Schulze-Delitsch. Pouk o zadružništvu se je sprejel med izpitne predmete, v izpraševalno komisijo pa je bil izvoljen omenjeni Dr. Cruger.
Raittcisenskc posojilnice na G oren j eav str i j sk cm. Koncem 1. 1906 je bilo na Gorenjeavstrijskem 233 hranilnic in posojilnic po Raiffeisenskem sestavu, ki so imele 24.407 članov z 554.020 K deležev. Hranilne vloge pri teh zavodih so znašale 32,393.469 K, posojila pa 17,322.585 K. Naloženega denarja pri gornjeavstrijski zadružni osrednji blagajni, drugih zavodih in v vrednostnih papirjih so imele navedene zadruge za 16,071.266 K, od tega nad 11 milijonov samo pri osrednji blagajni, nad 3 milijone pa v vrednostnih papirjih. Obrestna mera za hranilne vloge se giba med 3 °/o in 4 V/o, za posojila pa med 3 */2°/o in 51/2°/o. 81 posojilnic posoja po 4°/o, 84 po 41/*0/«, 54 pa po A1 ji0jo, in le 2 po 5°/o, ena sama pa po 5 V^/o. 232 zadrug spada pod nadzorstvo deželnega odbora, ki je na Gornjemav-strijskem revizijski organ, le ena zadruga stoji izven tega nadzorstva.
Kedaj pa bodemo mi v stanu preko našega zadružništva vplivati na znižanje obrestne mere, osobito glede posojil?
Hrvatska poljedelska banka v Zagrebu je imela koncem 1. 1906 220 zadrug z nad 34.000 članov. In sicer je bilo 214 posojilnic in 6 kmetijskih gospodarskih društev. Zadruge so izdale posojil za K 8,954.266, hranilnih vlog pa so imele koncem leta 1906 K 1,629.883. Pri centrali so imele zadruge izposojil za K 7,730.461. Skupni promet cele organizacije je znašal za 1. 1906 K 32,414.660. Promet z nepremičninami je znašal K 943.535, z nakupom in prodajo gospodarskih potrebščin pa K 698.266.
Živinorejske zadruge. Vprašanje, kako primerno urediti dobavo mesa za dunajsko mesto, postaja vedno bolj pereče in težko. Zato se vrše pogostoma razna posvetovanja, ki se bavijo z rešitvijo tega vprašanja. Dne 20. m. m. se je vršil pod predsedstvom poljedelskega ministra grofa Auersperga na Dunaju sestanek zastopnikov ministerstva, nižjeavstrijskega namestništva, Splošne zveze kmetijskih zadrug, osrednje poljedelske zveze, nižjeavstrijskega kulturnega sveta in dunajske občine. Sklenile so se z ozirom na dobavo mesa razne resolucije, izmed katerih omenjamo le ono, ki priporoča naj-živahnejšo skrb za pospeševanje in ustanavljanje živinorejskih zadrug. Pri tej priliki obračamo z novega pozornost naših zadružnikov na to vrsto zadrug, ki bi ne vplivala blagodejno samo na povzdigo in izboljšavo naše živinoreje, nego tudi na razvoj našega mlekarskega zadružništva.
Eksportna zadruga za zelenjavo se je ustanovila v Gorici. Za letos se hoče baviti samo s prodajo krompirja. Ker je baš trgovina s krompirjem ena najtežjih in najvažnejših zadač, posebno za goriško okolico, želimo zadrugi iskreno, da se ji posreči gospodarska namera, katero si je postavila kot smoter.
Ustanovitev kmetijskega društva za prodajo živine
na Dunaju. Na povabilo Splošne zveze kmetijskih zadrug na Dunaju se je vršil dne 11. t. m. na Dunaju sestanek delegatov raznih kmetijskih zvez in družb. Pod predsedstvom barona Storcka, načelnika Splošne zveze, se je sklenilo po daljšem razgovoru, ustanoviti na Dunaju posebno organizacijo za prodajo živine po zgledu enakih organizacij v Hamburgu in drugih mestih v Nemčiji. Izvolil se je kura-torij, v delokrog katerega spada vrhovno vodstvo cele akcije, poleg tega pa pravi odbor, ki bo izvrševal poslovanje nove osnove. Za Zadružno zvezo v Ljubljani se je udeležil sestanka njen načelnik, gosp. Dr. 1. E. Krek.
Zadružništvo v Srbiji. Zadružništvo kmetijske smeri se tudi v Srbiji vedno bolj širi. Tako je bilo koncem 1. 1905 samo kreditnih zadrug že 528, ki so se osredotočevale v „Glavni Savez srpskih zemljoradničkih zadruga" v Belem-gradu. Navedenega leta so imele 5,907241 dinarjev denarnega prometa; 1,130.019 dinarjev hranilnih vlog; 1,179.366 dinarjev izplačanih posojil in 89 569 dinarjev rezervnih fondov. (1 dinar = 95 ^ vin.) Otroških in drugih malotnih vlog je bilo 298.036 dinarjev. Poleg tega je še prilično 350 drugih zadrug začlanjenih pri Glavnem Savezu. Srpska zveza izdaja kot svoje glasilo „Zemljoradničko zadrugo", ki izhaja že v 13. letniku.
Kmetijsko zadružništvo na Nemškem. Dne 1. julija 1906 je bilo na Nemškem 20.128 kmetijskih zadrug, in sicer 97 osrednjih zadrug, 13.591 hranilnic in posojilnic, 1939 nabavnih zadrug, 2922 mlekarskih in 1579 drugovrstnih zadrug. Vse te zadruge so imele okroglo 1,750.000 članov. 95°/o teh zadrug je bilo združenih v posebnih provincialnih zvezah, in sicer je bilo koncem leta 1906 41 pokrajinskih zvez v
Državni zvezi kmetijskih zadrug v Darmstadtu, poleg teh pa še 8 izoliranih zvez.
Zadružna zveza v Celju je imela dne 13. junija svoj občni zbor v Narodnem domu v Mariboru. Za svojega potovalnega zadružnega učitelja je nastavila gosp. VI. Pušenjaka, ki se je prošlo leto učil na zadružni šoli v Darmstadtu.
Književnost.
Poročilo o delovanju kmetijsko-kemijskega prc-skušališča za Kranjsko v Ljubljani leta 1906. Sestavil Dr. E. Kramer. Ljubljana 1907. Založilo kmetijsko-kemijsko preskuševališče. — Dobili smo to malo 12 stranij obsegajočo knjižico, ki v večjih potezah podaja poročilo o delovanju preskušališča za Kranjsko v 1.1906. Knjižica je skrbno sestavljena in pregledna. Razdeljena je v sledeče oddelke: I. Preiskovanje vposlanih predmetov. II. Izvajanje praktičnih poskusov. III. Objava preiskovanj in preizkušenih vspehov. IV. Predavanja, V. Odgovori na vprašanja in strokovna mnenja.
Iz poročila posnemamo, da se naši kmetovalci vedno le premalo še ozirajo in vporabljajo kmetijsko-kemijsko pre-skušališče v Ljubljani, toda tudi skrb poklicanih činiteljev za zavod je prepovršna, kakor je spoznati iz sledečih besed v poročilu:
„Na praktične poskuse se ni moglo posebno ozirati iz enostavnega razloga, ker nima zavod v to potrebnih ma-terielnih sredstev. Sploh ne odgovarjajo niti priprave niti denarni prispevki za vzdržavanje zavoda onim zahteva m, ki bi mu omogočile že v naprej vspešno delovanje."
Žalostno priznavanje ravnatelja zavoda, poklicanega v povzdigo in pospeševanje kmetijstva! Zavod je napravil 1479 preizkusov, in sicer 1007 rdeče detelje in lucerne, 385 mleka za mlekarske zadruge, ostale pa raznih semen, krmil in umetnih gnojil. Preiskovala so se nadalje v svrho študij kranjska grozdja in vina kranjskih vrst, napravili so se poskusi o pojemanju kislin pri povretju grozdnega mošta, preiskovale so se gorenjske hruške moštarice in pridobivale samočiste droži, ki so se oddajale vinogradnikom. Zanimivi so poskusi gnojenja in obdelovanja na Ljubljanskem barju, in sicer na Karolinški zemlji, v Logu, v Blatni Brezovici, pri Studencu, pri Škofeljci in ob Ižanski cesti pri Studencu. Vršila so se tudi preiskovanja o množini čreslovine, ki jo vsebuje na Kranjskem divje rastoči sumah. Poročevalec je pri raznih mlekarskih zadrugah predaval o preiskovanju mleka, v društvu za pospeševanje obdelovanja Ljubljanskega barja pa o pridelovanju krme.
S preiskovanjem mleka na maščobo za mlekarske zadruge se je pričelo v aprilu 1. 1. Dr. Kramer piše o tem na strani 3.:
„Danes je na Kranjskem 80 mlekarskih zadrug. Mleko plačujejo večinoma po litrih in se pri tem malo ozirajo na kakovost t. j. na maščobo mleka. Nekatere mlekarske zadruge mleka ne preiskujejo na maščobo, druge store to samo za poskušnjo. Resničen pregled mleka pa pri naših mlekarskih zadrugah sploh ne obstoja. Razume se samo ob sebi, da se gre zadružnikom često za to, da čimveč mleka oddajo, ne glede na njegovo kakovost. Da ne morejo biti take razmere v korist razvoju naših mlekarskih zadrug, je lahko umljivo.
V interesu naših mlekarskih zadrug bi bilo torej, da bi se v slučaju, da zadružno načelstvo ne skrbi za redno
in pravilno preiskovanje mleka v zadrugah, odjemali mlečni preizkusi po predpisih preskušališčater se mu pošiljali v preiskavo.
Na Nižjeavstrijskem se je centralizacija preiskovanja mleka na maščobo prav dobro obnesla, kar dokazuje dejstvo, da so poslale mlekarske zadruge c. kr. kmetijsko-kemičnemu preskušališču na Dunaju leta 1905 skupno 15.836 in leta 1906 pa 29.089 mlečnih preizkusov v preiskavo.
V poslovnem letu so poslale mlekarske zadruge tu-kajšnemu preskušališču 385 mlečnih preizkusov v preiskavo. Število preizkusov je sicer neznatno, vendar se mora vpo-števati, da potrebuje vsaka novotarija leta, predno se pri kmetskemu prebivalstvu udomači.
Od teh je imelo maščobe:
do 3 0 °/o . .	... 41	preizkusov
od 3 0 „ 3'2 „	. .	... 32	•n
n 3-2 „ 3-6 „	. .	. . . 144	n
, 37 „ 40„	. .	... 80	n
čez 4'0°/o		... 88	„
Iz navedenih številk sledi, da je bila kakovost mleka, ki so ga bile vposlale mlekarske zadruge, glede na maščobo zelo premična. Preiskovanje mleka na maščobo se vrši po Gerber-jevem acidobutyrometričnem načinu. Zadruge dobivajo od preskušališča preizkusne zabojčke s 40 preizkusnimi steklenicami za lastno ceno.*
Civilnopravdni red v slovenskem jeziku. Pred časom je izšla nova pravna slovenska knjiga „Civilnopravdni red in sodni pravilnik". Uredil je knjigo gospod dr. Eduard Volčič, c. kr. sodni svetnik v Novemmestu. Knjiga se odlikuje po lepi pravilni in lahko umljivi slovenščini. Opremljena je poleg besedila zakona z raznimi sodbami naj višjega sodišča, dalje z odločbami justičnega in drugih ministerstev, ter višjih sodišč v Gradcu in v Trstu. Vse te stvari olajšujejo razumevanje besedila postav. — Ob koncu knjige so pridejane določbe o postopanju v pravdah radi ločitve zakona in razporoke, dalje odvetniška tarifa in konečno tudi vsa doslej izišla za javnost namenjena določila o uporabi slovenskega in hrvaškega jezika pri sodiščih. Ta del knjige je radi tega važen, ker teh postavnih določil o uporabi slovanskih jezikov na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem, Primorskem in Dalmaciji doslej nismo imeli skupaj zbranih. Vrhu tega so knjigi dodejani še predpisi o sodnih pristojbinah, (o pristojbinah za sodbo, dalje za zemljeknjižne prošnje, posebej vpisnine i. t. d.)
Knjigo, ki obsega 910 strani priporočamo vsem našim članicam v nabavo.
Iskanje postavnih določil za razne slučaje je zelo olajšano tudi nejuristom, ker je zadaj natančno sestavljeno abecedno kazalo o vseh stvareh, ki se jih v knjigi najde.
Gena v platno vezani knjigi je K 8"—, s poštnino 55 v. več. Naroči se jo lahko v vsaki knjigarni. Pripravljeni smo pa našim članicam naročiti knjigo tudi mi sami in je treba v to svrho samo tozadevne naročilne dopisnice na naš naslov.
Vzemi, sem mu rekel, 1 liter vode, primešaj ji jedno polno žlico, približno 15—20 gramov „Francko-vega“ pridatka k kavi, katerega ima tvoja žena itak v kuhinji, in kuhaj to dobrih 5 minut, potem postavi ta prevretek na stran za 5 minut, da se sčisti, na to pa odliv prevretka postavi v klet, da se shladi (če ti bolje ugaja, lahko prideneš nekoliko sladkorja) in ga vzemi potem v steklenici s seboj na polje. — Najbolje je, če steklenico zagrebeš na kakem senčnatem prostoru, potem bode ta okrepčujoča pijača ostala dolgo časa hladna.
Ako si žejen, popij precejšnji požirek tega mrzlega ,,Franckovega“ prevretka in čudil se bodeš, da te žeja ne bode zopet nadlegovala dolgo časa.
,,Franck11 torej ni samo najboljši pridatek k kavi, ker kot tak je itak splošno poznan, temuč tudi prav primerno sredstvo za žejo.
Milostiva gospa,
ali veste, zakaj morate pri nakupovanju sladne kave izrečno poudarjati ime »Kathreiner«?
Ker se Vam sicer utegne primeriti, da dobite manj vreden posnemek brez vseh vrlin, s katerimi se odlikuje Kathreinerjeva kava.
Zakaj le
Kathreinerjeva Kneippova sladna kava
ima spričo posebnega načina svojega proizvajanja vonj in okus zrnate kave.
Zapomnite si torej natanko, milostiva gospa, da dobivate pristno Kathreinerjevo kavo zgolj v zaprtih izvirnih zavojih z napisom: »Kathrei-
nerjeva Kneippova sladna kava« in s sliko župnika Kneippa kot varst-
veno znamko.
Izvleček iz poljedeljskih poročil.
Da, da, vročina! Ce me je kdo v preteklem vročem poletju vprašal:
Kaj bi, posebno pri delu na polju, proti hudi žeji storil, tedaj sem mu priporočil, kar s tem vsem mojim bralcem priporočam; poizkusil je in se mi zahvalil za dober svet in se nadejam, da bode marsikateri bralec teh vrstic, čeprav samo v mislih, storil isto, ako poskusi sam.
Vabilo na
IZVANREDNI OBČNI ZBOR
Hranilnice in posojilnice v Senožečah,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
koji se bo vršil na 11. julija 1907 ob 9. uri zjutraj v Zadružni uradnici.
Dnevni red: Izvolitev načelnika.
Ako bi radi prepičle udeležbe ne bil občni zbor sklepčen, vršil se bo eno uro pozneje na istem kraju in z istim dnevnim redom občni zbor, sklepaje brez ozira na število članov.
— 194 -
Računski zaključki.
Ljudska hranilnica in posojilnica v Zagorju ob Savi,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo za II. upravno leto 1906.
Člani: stanje začetkom leta 1906 46, v upravnem letu pristopilo 18, izstopilo 0, koncem leta 1906 64. Deleži: stanje zač. 1. 1906 46, v uprav, letu prirastlo 18, odpadlo 0, koncem 1. 1906 64; odpovedano: 1. Denarni promet: K 149.077'72.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)	K	h
Deleži — vplačani .	36		Vzdig. hran. vloge	18.455	70
Hran. vloge s kapi-			Obr. lir. vlog izplač.	160	38
talizovanimi obr.	42.686	47	Obr. hran. vlog kap.	1.917	80
Vrnjena posojila	2.740	—	Dana posojila . .	28.900	—
Tekoči rač. z Zvezo	24 441	44	Tekoči rač. z Zvezo	24 674	66
Obresti tek. računa	731	15	Obresti posoj. povi n.	4	38
Plačane obr. od pos.	2.115	06	Upr. in urad. stroški	137	08
Upr. in urad. prispev.	171	95	Hentni davek in ne-		
Pristopnine . . .	18	—	posredne pristojb.	11	38
Golov, začel. I. 190G	1.676	27	Delež Zadruž. zvezi	200	—
			Gotov. 31. dec. 1906	154	96
1 74 616		34		74.616	34
1			II	1		
Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Posojila ....	46.710		Deleži		128	
Tek. račun z zvezo .	15.617	88	Hran. vloge s kapi-		
Inventar premični .	271	72	talizovanimi obr.	62.265	25
Zaostale obr. posojil	97	73	Predpl. obr. posojil	550	04
Vrednost tiskovin .	161	77	Bezer. zaklad .	.	104	35
Delež pri Zadr. zv.	400	—	Cisti dobiček .	. .	366	42
Gotov. 31. dec. 1906	154	96			
	63.414	06		63.414	06
II	1			1 1		
Centralna posojilnica v Gorici,
registrovana zadruga z omejeno zavezo, za VI. upravno leto 1906. člani: začetkom leta 1906. 1016, v upravnem letu pristopilo 204, odpadlo 8, koncem leta 1906. 1920. Deleži: koncem I. 1906. K 27.536.
Denarni promet: K 6,823.967" 17.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)	K	"		Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Glavni deleži . . .	2 000		Glavni deleži .	.	.	400			Efekti		7.373		Hranilne vloge s ka-		
Opravilni deleži .	.	398	—	Opravilni deleži .	.	12	—		Efektne obresti .	.	280	—	pitaliz. obrestmi .	1,673.320	02
Pristopnine .	.	.	215	—	Hranilne vloge .	.	634.201	67		Inventar ....	1 259	63	Tekoči račun .	182 816	69
Hranilne vloge .	.	787.112	85	Obresti hranil, vlog	2.919	26		Pos. na osebni kredit	500 454	65	Glavni deleži .	.	.	25.200	—
Pos na osebni kredit	191.881	89	Posojila		218.967	83		Posojila na vknjižbo	1,003 689	90	Opravilni deleži .	.	2.336	—
Pos. obresti .	.	.	25.509	73	Posojila na vknjižbo	336.150	02		Posojila na mesečna			Rezervni fond . .	10 024	14
Posojila na vknjižbo	60.085	92	Obr. pos. na vknjižbo	104	82		odplačila .	.	.	61.408	17	Razpoložni zaklad .	129	93
Obr pos na vknjižbo	45.470	99	Upravni stroški .	.	11 028	71		Zaostale obresti pos.	4.775	21	Predplačane obresti		
Zamudne obresti	1.682	04	Dividende ....	665	—		Zaostale obresti po-			posojil ....	3.354	90
Upravni prispevki .	4.863	13	Nakup del. kroj. zad.	768	—		sojil na vknjižbo.	17.105	70	Predplačane obresti		
Pos. na meseč. odpl.	6.467	35	Pos. na mes. odplač.	64.900	—		Zaostale obresti po-			posojil na vknjižbo	7.216	89
Obr. posojil na me-			Knjige in tiskovine.	494	29		sojil na mes. odpl.	523	17	Predplačane obresti		
sečna odplačila .	2.422	65	Razpoložni zaklad .	3.030	—		Obresti deležev kro-			posojil na mesečna		
Efektne obresti . .	120	—	Inventar ....	200	—		jaške zadruge .	.	1.328	39	odplačila .	.	.	7	65
Stavbna uprava . .	3.601	71	Posojilne obresti	29	—		Tekoči račun .	.	.	187 214	28	Dividende ....	922	35
Tekoči račun . .	.	2,277.156	05	Efekti		120	—		Vrednost knjig in ti-			Predplačana najem-		
Tekoče obresti .	.	3.004	53	Stavbna uprava .	.	1 242	63		skovin ....	1.400	60	nina stavb, uprave	600	—
Gotovina iz 1. 1905.	4.559	14	Stavbe		112.500	—		Kupljeni deleži kro-			Čisti dobiček .	.	.	13 991	32
			Tekoči račun . . .	2,019.682	96		jaške zadruge .	.	11.472	40			
			Gotovina za leto 1907	9.134	79		Stavbe	112.500		—			
							Blagajna ....	9.134	79			
||3,416.550		98	||3,416.550		98		||l,919.919		89	1,919.919		89
II	1			II				' 11 1			II	1		
Hranilnica in posojilnica v Knežaku,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za III. upravno leto 1906.
Člani: začetkom leta 1906. 184, v upravnem letu pristopilo 41, odpadlo 18, koncem leta 1906. 207.
Deleži: začetkom leta 1906. 184, v upravnem letu prirastlo 41, izplačano 18, koncem leta 1906. 207, odpovedano: —. Denarni promet: K 444.470"42.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)	K i	h		Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	1 K	h
Deleži — vplačani .	82		Deleži		36			Posojila ....	119 991	74	Deleži		414	
Hran vi. s kap. obr.	156.304	93	Vzdig. hranilne vloge	69 871	07		Tekoči rač. z Zvezo	79.987	14	Hranilne vloge s kap.		
Vrnjena posojila. .	17.856	72	Obr. hran. vlogizpl.	571	20		Inventar premični .	233	25	obrestmi .	.	.	207 470	33
Tekoči rač. z Zvezo	39.188	32	Obr. hr. vlog kapital.	6 594	44		Zaostale obresti pos.	1 141	82	Predplač. obr. posojil	298	32
Obresti tek. računa	2 371	61	Dana posojila .	.	50.053	62		Vrednost tiskovin .	50	—	Rezervni zaklad .	.	1 478	82
Plač. obr. od posojil	4 932	80	Tekoči rač. z Zvezo	89.821	61		Delež „Zadr. zvezi"	1 000	—	Čisti dobiček . . .	945	45
Upr. in urad. prisp.	611	85	Obr. pos. povrnjene	37	23		Prehodnji ....	287	25			
Pristopnine . . .	32	—	Upr. in urad. stroški	935	94		Gotov. 31. dec. 1906	7.915	72			
Gotov, začet. 1 1906	4.812	84	Rent. dav. in nep. pr	68	99							
			Prehodni ....	287	25							
			Got 31. decem. 1906	7.915	72							
1 226.193		07		226.193	07			210 606	92		210 606	92
II	1			II	1				|					
195 —
Vinarskega in gospodarskega društva v Komnu,
registrovana zadruga z omejeno zavezo, za I. upravno leto 1906.
Člani: stanje začetkom leta 1906 —, v upravnem letu prirastlo 30, izstopilo —, koncem leta 1906 30.
Deleži: stanje začetkom leta 1906 —, v upravnem letu prirastlo 31, odpadlo —, koncem leta 31, odpovedano: 0. Denarni promet: K 24.994'2o.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)	K	h
Vplačani deleži . . Pristopnine . .	. Izposojila .... Prejemki za blago . Najemnina sob .	. Razno		690 120 5.148 6.260 167 114	52 36 80 70	Izdatki za blago .	. Voznina .... Užitnina .... Inventar premični . Davki	 Upravni stroški . . Obresti izposoji!.	. Delež „Zadr. Zvezi11 Gotov, konec 1. 1906	7.917 105 1.421 1.152 10 1.790 84 10 8	51 10 84 44 98 31 69 51
jj 12.501 | 38			jj 12 501		38
11	1 II	1			II II		
Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Vrednost blaga-vina 31. dec. v zalogi . Vred. prem. invent. Delež pri Zadr. zvezi Zguba 	 Gotov. kune. 1. 1906	4.254 1,037 10 528 8	66 20 15 51	Deleži	 Izposojila .	.	.	.	690 5.148	52
jj o 838 j 52			{{	5.838 j 52		
I II	1			"	*11	I II	1		
Prva mlekarska zadruga v Planini pri Cerknem na Primorskem,
registrovana zadruga z omejeno zavezo, za Vlil. upravno leto 1906.
Člani: stanje začetkom leta 1906 48, v upravnem letu pristopilo —, izstopilo 4, koncem leta 1906 44.
Deleži: stanje začetkom leta 1906 107, v upravnem letu prirastlo—, odpadlo 11, koncem 1. 1906 96, odpovedano: 1. Denarni promet: K 29.49510.
Prejemki (Debet)	nr i	h	Izdatki (Kredit)	K	h
Blag. preost. 1. 1905	304	45	Izplačani deleži .	.	48	
Vplačani deleži . .	19	—	Vrnjena izposojila .	47	15
Izposojila ....	41	41	Izdatki za blago .	.	7.031	14
Prejemki za blago	9460	02	Voznina		371	38
Inventar nepremični	240	—	Dano predplačilo	106	—
Inventar premični .	20	85	Inventar nepremični	3.456	87
Vrnjeno predplačilo	106	—	Inventar premični .	19	55
Dvignjeno iz poštne hranilnice .	. .	4.348	03	Neposredna pristojb. Upravni stroški .	3 1.408	05
Obr. c. kr. pošt. bran.	72	24	Obresti izposojil. .	1	29
5°/o popust na mleku v korist zadrugi .	351	68	V c. kr. pošt. hran Gotov konec 1. 1906	2.038 432	99 26
	14 963	68		14 963	68
					
Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Vrednost blaga .	. Terj. na blag. pri zad. Terj. na blag prinez. Vrednost nepr. inv. Vrednost prem. inv. V c. kr pošt. hran naložen denar Delež Zadružni zvezi Delež pri Gosp. zv. Got koncem 1. 1906	25 3 445 3.534 781 1.842 43 200 22 432	20 45 50 73 37 78 59 26	Deleži	 Izposojila .... Dolg na blagu zadr. Dolg plačah 1. 1906 Rezervni zaklad .	. Čisti dobiček .	.	.	576 41 551 55 5.476 628	41 89 19 39
	7.328	88		7.328	88
II	1			II	1		
Prva žrebljarska in železo-obrtna zadruga v Kropi in Kamnigorici,
registrovana zadruga z omejeno zavezo, za XII. upravno leto 1906.
Člani: začetkom leta 215, v upravnem letu pristopilo 14, odpadlo 15, koncem leta 214.
Deleži: stanje začetkom leta 324, v upravnem letu prirastlo 14, izplačano 46, koncem leta 292; odpovedano 9. Denarni promet: K 1,575.39404.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)	K	h		Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Blag. preost. 1 1905	1097	04	Deleži — izplačani .	7.060	85		Vrednost blaga .	.	108.407	80	Deleži		1 31.960	70
Vplačani deleži .	.	4.585	40	Vrnjena izposojila .	1.691	—		Terj na blag. pri nez	82 809	13	Neizplačane obr. del.	911	02
Pristopnine . . .	119	—	Izdatki za blago . .	313 432	29		Vred. neprem. inven	36 272	61	Izposojila .	.	178.764	93
Izposojila ....	3.048	17	Voznina		17.828	81		Vred prem. invent .	18 237	36	Dolg na blagu nezad	12 340	88
Prejemki za blago .	361.271	55	Bolniška blagajna .	1.813	97		Imovina v c. kr av.			Dolg na obr. od izpo.	127	47
Kazni po §§ 7, 12 pr.	151	05	Nakup inventarja .	15.651	82		poštni hranilnici .	2.117	74	Dolg na nepr. inven.	93	34
Vzdig iz Zadr. zveze	232.166	34	Odplačilo inventarja	3 584	25		Imovina v kr. ogrski			Dolg na strojih c. kr.		
Vzd. iž c kr. av. p. hr.	92.999	45	Davki		107	59		poštni hranilnici .	2 131	58	trgov, ministrstvu	14.331	39
Vzd. iz kr. ogr. p. hr.	84.826	80	Neposredne pristojb.	17	40		Kavcija in naloženi			Rezervni zaklad .	.	9.181	44
Obr. tek rač. oz. izp.	2.905	14	Upravni stroški . .	9.289	28		denar		655	82	Amortizacijski zakl	785	28
, kavcije (oblig ) .	106	27	Obresti deležev . .	1.049	60		Obligacije . . .	200	—	Rezerva za zgube .	569	02
„ c. kr. avst p. hr. „ kr. ogr. pošt. hr.	17	10	Obresti tek. računa				Gotov. konc. 1. 1906	1.811	86	Cisti dobiček .	.	3 638	46
	11	39	in izposojil .	.	.	10.796	47							
Prodane premičnine	350	—	Vloga V£ kr. av. p h:	90.696	43							
Vzdig naložen denar	4217	97	„ v kr. ogr. p. hr.	76.241	91							
Povrnjena voznina .	68	45	„ v Zadruž. zvezi									
Najemščina .	.	.	10	40	v Ljubljani. . .	235.493	60							
Povr. pridob. davek	23	86	Kavcije in naloženi									
Prodane obligacije .	600	—	denar ....	2.035	82							
Razni . .	. .	27	57	Gotov, konec 1. 1906	1.811	86							
|| 788.602		95		788 602	95			252.703	93		252.703	93
I				1			II			II	1		
-VuAuZBILO
III. REDNEMU OBČNEMU ZBORU
„Gospodarske Zveze“
centrale za skupni nal<up in predaje u Ljubljani,
registrovane zadruge z omejeno zavezo
Hi se vrši v četrte H dne is. julija 190T ob 123. uri popoludne v hotelu „UNION" v prostorih slov. kršč. soc, zveze (uhod Frančiškanske ulice).
Dnevni
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva.
Ljubljana, dne 25. junija 1907.
red:
o.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1906,
4.	Slučajnosti.
J. N. Babnik, predsednik.
Izvleček iz pravil § 14. Vsako zvezino zadrugo zastopa na občnem zboru njen načelnik, če pa ta na občnem zboru ni plisulen, zastopa zvezino zadrugo drugi pooblaščenec, ki se izkaže s pravilno izdelanim pooblastilom načelstva dolične zadruge.
Posamezne osebe, ki so člani zveze, se udeležijo občnega zbora sami.
§ 15. Na občnem zboru daje vsak vplačan delež po 20 kron 10 glasov in vsak vplačan delež po 2 kroni 1 glas. ... .
V smislu § 9 pravil leži od 10. do is. julija računski zaključek članom in članicam v pisarniških prostorih med običajnimi uiadmmt urami na vpogled.
NB. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, vrši se na istem mesti z istim dnevnim redom ob '/a 4. drugi, kateri sklepa brezpogojno, ne glede na število navzočih članov.
VABILO
na
izredni občni zbor
Sitarskc iu žimarske zadruge v Stražišču, registrovane zadruge z omejeno zavezo,
ki se vrši v nedeljo, dne 7. julija 1907 ob 3. uri pop. v stari šoli.
Dnevni red:
1.	Prememba pravil.
2.	Slučajnosti.	Načelstvo.
VABILO
k
izvanrednemu občnemu zboru
Gospodarskega društva v Nočrgi, registrovane zadruge z om. zavezo,
ki se bo vršil dne 14. julija t. I. ob 5. uri popoludne v društvenih prostorih.
Dnevni red:
1.	Odstavljenje in volitev načelnika in načelstva.
2.	Morebitni predlogi.
VABILO
k
o bon emu zboru
Ljudske hranilnice in posojilnice v Idriji,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 7. julija 1907 ob 4. uri pop. v prostorih Kršč. gosp. društva h. št. 272. v Idriji.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Predložitev računskega zaključka za leto 1906.
3.	Volitev odborov.
4.	Razni predlogi.	Načelstvo.
VABILO
na
OBČNI ZBOR
Vinorejske zadruge v Leskovcu pri Krškem, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 14. julija 1907 po prvi maši v izobraževalnem društvu.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrjenje računskega zaključka.
4.	Slučajnosti.
—19? —
VABILO
na
XI. redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Stari Loki,
reg. zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 14. julija 1907 ob uri popoldne v kaplaniji v Stari Loki.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Potrjenje računskega zaključka za I. 1906.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva, oziroma računskega pregledovalca in njega namestnika.
G. Slučajnosti.	Načelstvo.
Ako bi ob omenjeni uri občni zbor ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor, ki sklepa ne oziraje se na število članov, na istem mestu in z istim dnevnim redom.
VABILO
na
redni občni zbor
Posojilnice v Zatičini,
registr. zadr. z neom. zavezo,
ki se bo vršil v nedeljo, dne 7. julija ob 3. uri popoludne
v šoli.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrjenje računskega zaključka za I. 1906.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti in predlogi.
Ako bi ob določenem času bilo število navzočih članov nezadostno, se vrši eno uro pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki je sklepčen ne glede na število navzočih.	Odbor.
VABILO
na
IZREDNI OBČNI ZBOR
Prve kranjske mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano,
registr. zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 7. julija ob 9. uri dopoludne v zadružnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročile načelstva.
2.	Prememba pravil.
3.	Dogovor radi ustanovitve podružnične prodajalne na Savi pri Jesenicah.
4.	Slučajnosti.	Načelstvo.
VABILO
na
I. redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice pri sv. Ivanu pri Trstu,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 7. julija 1907 v dvorani Gospodarskega društva na Frdeniču pri sv. Ivanu ob 4.1li uri popoludne.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo o izvršeni reviziji.
4.	Potrjenje računskega zaključka za 1. 1906.
5.	Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Prememba pravil.
8.	Slučajnosti.	Načelstvo.
VABILO
na
REDNI OBČNI ZBOR
Kmetijskega društva na Frankolovem, reg. zadr. z omejeno zavezo,
ki se bo vršil v nedeljo, dne 7. julija 1907 popoldne po večernicah v občinski pisarni.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem obč. zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Odobrenje računskega zaključka za leto 1906.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Sklep o nadaljnem poslovanju in delovanju zadruge.
7.	Prosti predlogi.
Načelstvo.
Ako bi ne došlo ob določenem času zadostno število društvenikov, se skliče eno uro pozneje drugi občni zbor natančno po zgoranjem dnevnem redu, kateri pa sklepa brezpogojno.
VABILO
na
II. REDNI OBČNI ZBOR
I. kranjske sadjarske in mostarske zadruge na Rovih, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 7. julija 1907 po prvi maši v posojilniških prostorib.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrjenje računskega zaključka za 1. 1906.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Poročilo o izvršeni reviziji.
7.	Slučajnosti.	Načelstvo.
VABILO
k
izrednemu občnemu zboru
Željitrski1 zadruge v Šmartnem, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 30. junija 1907 ob '/ad. uri popoldne v zeljarni v Šmartnem.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrjenje računskega zaključka za leto 1900.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
G. Slučajnosti.
K obilni udeležbi uljudno vabi
Načelstvo.
Ker je bil na dne 23. junija sklicani občni zbor nesklepčen radi prepičle udeležbe članov, sklicuje se s tem drugi, kateri pa bode sklepal, ne glede na število prisotnih.
Delniška stavbinska družba »UNION«
v Ljubljani.
Ob začetku leta sklepajo posojilnice na občnih zborih o porabi čistega dobička. — Delniška stavbinska družba „UNION11 se usoja pri tej priliki opozoriti p. n. hranilnice in posojilnice, da so še oddati delnice III. emisije, in da blago vole vsaj en del čistega dobička uporabiti za nakupovanje delnic družbe „UNION11. — S pomočjo zadružne organizacije se je posrečilo postaviti krasno stavbo hotela „UNION11. — Delničarji postali so solastniki tega podjetja, in delnice imajo sedaj svojo vrednost. Treba je pa še oddati III. emisijo, in odda se lahko, ako naše hranilnice in posojilnice vzajemno postopajo in prevzamejo delnice. — Tako narodno-gospo-darsko delo mora vspevati. — Oglasila za podpise delnic sprejema podpisani načelnik.
VABILO
na
REDNI OBČNI ZBOR
Hranilnice in posojilnice na Blokah,
reg. zadr. z neom. zavezo,
ki se vrši v nedeljo, dne 7. julija 1907 po blagoslovu v posojilničnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Potrjenje računskega sklepa za upravno leto 1906.
3.	Prečitanje revizijskega zapisnika.
4.	Volitev načelstva, računskega pregledovalca in nje-go'ega namestnika.
5.	Slučajnosti.	Odbor.
Prinnrnfto en • >zajemna zavarovalnica proti požarnim 8ko-rnpuruua a o . dam ln pogodbi zvonov.
Edini domači zavod te stroke: Ljubljana, Medjatova hiša.
MIpUaT k' Je vajen v odpošiljatvi, mleka, izdelovanju surovega masla ImCKal jn v sirarstvu, bi rad svojo službo menjal. Službo lahko nastopi v treh tednih Več pove Zadružna zveza	3—3
Jajca za valiti
Najboljih vrst, vzgojenih na velikili posestvih: Minorka črne in bele, Plymouth R , hamburške zlatice, italijanske bele in jerebičje barve a 40 vin., Faverolke, Viandotke srebrne in bele barve a 50 vin., Minorke črne rdeč. greh. amer., italijanske bele rud. greh. (novosti) a GO vin., Velike pekinške race bele a 60 vin., Amer. vel- br. purani a K 1-20, Bisernice sre h. viš. a 40 vin.
PerutninsLvo Smržice, Morava (Smržitz, Mahren)
Inina	vnlonin 0(1 1 ■ Plymut• Boks, 2. Houdan z čopom,
J“Jua	VtilCIljO 3 bele in 4 jerehičnoprogaste Taljanke, 5.
srebrne Wiandot, fi. zlatoprižni domači Fazan, 7. Srebrni-Lak ali srebrno-prižni domači Fazan tucet 5 K Od Alesburi-rac tucet 6 K. Peking rac tučet 7 20 K. Velike francoske kunce (zajce) od 3 do 6 K eden, prodaja Ivan Kranjc v Št. liju p. Velenje, Štajersko.	6—6

Dr. V. Gregorič,
načelnik.
C. 0. BURNS C°
New Jork.
16 let izkušnje.
Edino dobra domača hranilnica.
Tovarna: WEIZ (štajersko).
Bureau: Hugo Keller
Dunaj I. Stadiongasse 6.

Mlatilnice
lahko tekoče z rokami za goniti.
JllOsillttlCC vsakovrstne
z vratilom (gepeljnom).'
Mlatilnice z motor.
jem na bencin (najcenejša gonilna sila) kakor tudi vsi poljedelski stroji po
zelo znižanih cenah
Karol Kavšeka nasled. 248 x—12
Sclineider & Verovšek
trgovina z železnino in zaloga strojev.
Ljubljana, Dunajska cesta 16.
Vsakdo naj se v svojo korist prepriča p redno kupi kaki stroj !


Čujte! Čujte!
Prej 18 K sedaj 8 K
Krasna remontoir-Gloria srebrna ura s 3 močnimi pokrovi, bogato okrašena, dobro idoča,
3 leta garancija, pošilja proti povzetju za samo 8 kron
Henrik Weiss — Dunaj XIV./3. Sechshauserstrasse 5/38.	12—4
to,
to
o
to
to
33333333333J3333333llCCCCCCCCtlggg€gCCCC^i C. kr. priv.
pred ognjem in tatovi varne
w blagajne v
prodaja najceneje dobro znana tovarna blaeajnic
M. Atllerslliigel
založnik Raiffeisnovih posojilnic
Dunaj, L, Franz Joseplis-Ouai št. 27.
l33333333333333330»3Q^

6®



Družba sa vpeljavo domačih hranilnic
družini z neonu zavezo,
Dunaj 1. Seilergasse 4.
Telefon št. 4996.
Poštnohranilnični čekovni konto št. 88.098,
——
200 avstrijskih zavodov je vpeljalo način domačih hranilnic in doseglo izborne vspehe.
Stisnjene iz jeklene pločevine
Vzorci na razpolago brez stroškov.
Pod. I. poniklana.
Cena K 4‘—.
Pod. II. brunirana.
Cena K 4 50.


m
- 200 —
IX a j boljša in n a j s i g n r* n ej š a
Stanje vlog 30. aprila 1907:	pvililca.	Denarni promet 30. aprila 1907:
čez 13 milijonov kron 1	ztv štodenje!	čez 19 milijonov kron 1
Ljudska posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, preje: Gradišče štev. 1
sedaj: Kongresni trg št. 2, I. nadstropje
sprejema hranilne vloge vsak de- yi m qi	brez kakega odbitka, tako, da sprejme
lavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure tj- |2U|0 vložnik od vsacih vloženih 100 kron popoldan ter jih obrestuje po	čistih 4 K 50 h na leto.
Stanje vlog 30. aprila 1907: K I3,927.62l'90 — Denarni promet v letu 1906: 55,I29.024,I8
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo.
Za nalaganje po pošti so poštnohranilnične položnice na razpolago.
V Ljubljani, dne 30. aprila 1907.
Dr. Ivan Šušteršič,	Josip Šiška, kanonik,
0<a.ToorrLilci:
249, x —12
predsedniki
Fran Povše,
vodja, graščak, deželni odbornik, drž in dež. poslanec itd.
Anton Kobi,	Karol Kauscliegg,
trgovec in pos. na Bregu veleposestnik v Wildonu Frančišek Leskovic,	Karol Pollak,
podpredsednik.
Anton Belec,
posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. Matija Kolar,	Ivan Kregar,
župnik pri D. M. Polju, svet. trg. in obrt. zbor. v Ljubljani.
Ivan Pollak,	Gregor Šlibar,
zasebnik in blag. Ljud. pos. tovarnar in posestnik v Ljubljani. tovarnar in pos. v Ljubljani.
župnik na Rudniku

gjCfe)©

(c) J L (v) (v) J L m Mi

DelnišKa družba Alfa Separator, Dunaj, xii lienerbergstrasse 31
Zaloge: PRAGA, GRADEC, KRAKOV.
Največja specijalna tovarna mlekarskega orodja, strojev in pločevinskega blaga. Popolne mlekarniške oprave in hladilne naprave.
I linini lili I I I I I I I I I I I :li III I I I I I

Originalni itlfa Caval posnentalniki model 1906
so največja popolnost posnemalnega stroja
J3red.n0 3b olj Janj e.	Zvišana delavna 3mo3nost.
»ep__—•• f.


Konkurenčne stroje zamenjujemo z Alfa posnemalniki pod najugodnejšimi pogoji.
AliHrči za mleko Pateiiaie Isselariove Maine naprave
iz posebno močne jeklene oklopne pločevine. Nizke nabavne cene. — Oblajenje na 1—2° C.
Vse mlekarniške priprave najboljšega izdelka vedno v zalogi.
Ceniki na željo brezplačno in franko._Dopisovanje v slovenskem jeziku.	x—7

@(S

S)Qjr@<sjrs)Q
0Q2
Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani.
Odgovorni urednik: Svetoslav Premrou, uradni tajnik „Zadružne zveze“. — Tisek Zadružne tiskarne, reg. zad. z 0111. zav. v Ljubljani.