"To
cof
M
J
M
ir >
j
THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA.
erikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za vero In narod — za pravico in resnico — od boja ilo zmage! GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — S. E DRUŽBE SVt MOHORJA V. CHICAGI
IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO.
NAJSTAREJŠI. IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
štev. (No.) 104.
CHICAGO, ILL., PETEK, 28. MAJA, — FRIDAY, MAY 28, 1926.
LETNIK XXXV,
; siriiska vstaja zadušena.
ABD-EL KRIM SE JE PODAL IN S SVOJO DRUŽINO PRI-ŠEL DO FRANCOSKE B OJNE ČRTE, BIL JE ODPELJAN V TAZA. — NEKA TERI RODOVI KAŽEJO ŠE VEDNO SOVRAŽNO LIC E.
Fez, Maroko. — Od tukaj Whaja uradno poročilo, da je v°jna v Maroko končana. Abd-Krim, voditel Rifijancev se j® Podal in se nahaja v varstvu Francozov, ki so v Taza, ka-so privedli tudi njegovo fužino. Predno se je Krim po-,al> je izpustil na svobodo vse ,etnike francoske in španske, ?a tudi domačine, ki so se bodali proti njemu.
Abd-el Krim se je podal ka-.0r se poda do smrti ranjen ev> v katerem ni več nobene ^Porne moči. Kupiti so ga ho-.1 -— a bil je mož, ki je sklo-1111 svoj tilnik premoči, ne pa Mtu. Bojeval se je za svobo-Ko so napadalci dobili pod J°io kontrolo že več kot po-v'co rifijanskega ozemlja, se 6 sele podal in odložil orožje.
^ahko mogoče, da nekateri r°do'
COOLIDGE V ŠKRIPCIH.,
Senat preiskuje v koliko je predsednik upravičen izdajati odredbe, kakor ona za poostrenje forsiranja proh, postave.
Washington, D. C. — Prohi-bicijsko vprašanje je postalo eno najvažnejših točk med onimi, ki so že na krmilu in na stolčkih in tudi med onimi, ki šele iščejo mesta pri koritih.
Senatorji, ki ne odobravajo Volsteadovega z.akona, so iz> volili odbor, kateri ima nalogo preiskati Coolidgeovo odredbo, po kateri so državni uradniki obenem tudi prohibicijski u-radniki, ker se s tem kršijo' pravice posameznih držav.
Predložena je bila resolucija v poslanski zbornici po dveh republikanskih poslancih, da se prepreči zgomj omenjeni odredbi Coolidgea, da bi posta-
lovi, ki niso prijatelji miru , Se kažejo sovražno lice, se skrivali po gorah in še 6(ll}o napadali ter delali sit-
s"> a tukajšno poveljstvo la pravomočna. To je velik u-
' a lukujsiiu puveijsivuj la pravurnucu«. iu je vcun. u-
s^coskih čet je obvestilo po. darec za predsednika Coolid-j °l»h uradnikih te ljudi, da je gea in jasni dokaz, kako se mu i Njihovem intflwwui. ,nko <w> spodmika predsedniški stolček.
B
Pogojno podajo Franco-
za
e'»-ut, Sirija.
Sirijska
^ Ja zadušena. Prav nič se bi . 11 e bilo za čuditi, ako bi se v^nosti zopet ponovile, ker H0 '^'i je veliko takih, ki ved-
^uvajo na upor. r rhovni komisar Henri de j)a yenel ki se nahaja sedaj v Pri vLadi, kateri je iz-Dr: p°goje za mir, si je veliko ^deval, da je prišlo tako da
se lahko govori o rni-3emu je bilo vedno na sr-
Ni ?to
So
"o,
da bi zadušil uporno gi-
1,1 sestavil vladno maši-
toj']^ kateri bi se Sirijanci sa-
ANiERIŠKI POROČEVALCI pRl PILSUDSKIJU.
V5?ava' p°ljsko. — "Ka-Dii h lte' vse J'e v redu." S te-Hia,,vesed;vmi je hotel odpraviti "'site Pilsudski ameriške čas-ki so ga o-. Ni, / in obsipavali z vprašajo P°r«čevalci in agenti z.a-
vs0r ,nih družb flo « menda
-U; eni kot drugi se ne ^lepa.
^alcai ?ra?anJ'e »zakaj je ko-N w izzval revolucijo,
"Molčeči," kakor imenujejo našega predsednika, je pa vendar odprl usta v svojo o-brambo. Presenečen je bil ko je njegovo delovanje za poostrenje forsiranja proh. postave naletelo na tako hud odpor — tembolj, ker mu ne nasprotujejo le njegovi politični nasprotniki, temveč tudi pristaši njegove stranke. Kakor mora ga tudi tlači to, ker mu očitajo, da je ta njegova odredba, ki krši pravice posameznih držav, v kontrastu z govorom, katerega je izvajal nedavno v Williamsburgu, Coolidgeovi izgovori so le puhli, pretežnja večina je nasprotna odredbi in to drži.
Chicago, III. — Col. Frank L. Smith, ki je imenovan za sena-torskega kandidata v državi Illinois na republikanski listi, je prišel semkaj po opravilih; na sejo illinojške trgovinske komisije, katere je načelnik. Nič kaj mp ni po volji, da je Brennan, demokratski kandidat Zta senatorja sprožil misel za splošno glasovanje za modifikacijo proh. postave. Smith si misli, gotovo bo to škodovalo njemu pri volitvah. Ko bo čas prišel bo seveda tudi on u-darjal na tako struno, da bo pozornost volivcev odvrnil od
16>% arsavo z 10,000 oboro-
Hjfm°žm5 je odgovoril: "V,
Proti . nemoralnosti'	nasprotnika, na sebe.
Jiv^Pristavil je tudi, da je'~ Je	Politižni boh
^itar!\ a. odsovorna za eko-	-o-
n in'
VI;
'ČHn 1	/'ti cnu-
Mal- izo v deželi in da je i '.Politi^a korupcija. %oVa VpraSali ako ima S VI ,lstruktivno smer za
PORAVNANJE DOMAČEGA SPORA PRED SODNI JO.
vi„ i -»«Rw»no smer /.a Chicago, 111. — Mary Tra-^ • je odgovoril, da ni-J jek, stara 23 let, je tožila svo-v itle5e?a' kakor spremem- jega soproga, Stanley Trajek, H^a . °di vlade za hitrejšo starega 31 let, da jo že tri me-^avo v '^dministracije in za' sece ni poljubil in že tri ' b,rokraciie. ki ie de-! tedne ničesar z njo spregovoril. Sodnik, John J. Lupe, ostro pogleda v oči soproga — kateri globoko izdihne in pravi: — "Well, če ni drugače, rad jo
«1|
^Vškod<T"aCl3e' ,d je de'
I? *koho2e g0V°"
'> ,^k0-ameriSkih odnoša-
S
Tjv6.". p°ročevalci so; imam, z njo hočem živeti, ako


°dsH, niso vedli, so li jo že morem poljubiti, bom to s Pravim člove-' storil." Sodnik je oba odslovil, celil ki sta z roko v roki odšla proti ' domu.
z
*ič6 "ekim' ki Rnr ne ve
STRAŠNA SUŠA V COLUMBIA.
Buenaventura, Colombia. — Plovba po reki Magdalena je radi strašne suše, ki vlada po deželi popolnoma ustavljena. V tukajšnem mestu čaka 10,-000,000 funtov kave za prevoz do obali. Življenske potrebščine so silno na ceni poskočile radi suše.
ŽELEZNIČARJI ZA VIŠJO PLAČO.
JOE CANNON 90LETNIK.
Vodstva bratovščin železničar jev pripravljajo zahtevo po višji plači, katero bodo predložili družbam.
Cleveland, Ohio. — Naporna služba železničarjev zahteva tudi temu primerne plače. Glavni uradniki bratovščin, ki zastopajo vse unije železničar-skih delavcev, so začeli z gibanjem za višjo plačo in pripravljajo tozadevne zahteve, katere bodo predložili na me-rodajnem mestu .A. Johnston, glavni zastopnik strojnikov, je rekel, da je splošno glasovanje pokazalo, da se članstvo strinja z gibanjem za višjo plačo. Glede nato, se je določilo, da se voditelji železničarjev na progah Zed. drž. in Kanade, 300 po številu, sestanejo 2. junija na seji, na kateri bodo razpravljali o vsem potrebnem za predložitev zahteve. D. B. Robertson, predsednik kurja-čev je rekel, naj se tudi omenjeni dan sestane pododsek obstoječ iz 12 mož, ki bo izdelal načrt za pogoje.
Prizadeti bodo vsi železničarji, to je pet transportacij-skih bratovščin. Zahtevajo $1. na dan več plače, pa tudi nekaj sprememb v delavskih pravilih.
ELEKTRIKA UBILA DVA DELAVCA.
Flint, Mich. — Henry B. M.arks, star 50 let, iz Chicago, 111. in Eddie Cantrell, star 31 let, sta v tukajšnem parku, kjer je zabavali&če, prijela za električno žico v kateri je bil močan tok in bila na mestu mrtva. Marks je brat Adolph Marksa iz Chicago, državnega senatorja.
Uncle Joe Cannon, veteran illinoiških državnikov, čigar slika je bila vzeta 7. maja, ko je praznoval svoj 90. rojstni dan v Danville.
KRIŽEM SVETA.
PARIZ-TOKYO POLET USTAVLJEN.
Pariz, Francija. — Tukajšno ministrstvo je dobilč poročilo od kapitana Georges Pel-letier, v katerim pravi, da se je ponesrečil z letalom, s katerim je bil na poletu iz Pariza v Tokyo. Letalo je razbito v Warsavi, letalec in mehanik sta nepoškodovana.
SMALL PRED VELIKO POROTO.

Iz Jugoslavije
y	>
NA PRAGERSKEM JE BIL POŽAR, KI JE NAPRAVIL PRECEJŠNO ŠKODO; ENA OSEBA RANJENA.— V HALOZAH NAPRAVILA VELIKO ŠKODO TOČA.— DRUGE ZANIMIVE VESTI.
T
Požar na Pragerskem. | dejansko zagrešila domača Dne 3. t. m. je nastal na Pra- j hčerka. Pri tem se je gospa ta-gerskem v poslopju, kjer se na-, ko razkačila, da je ubogi služ-haja gostilna in konsumno dru- J kinji vlila v usta salmijaka. De-štvo, ogenj, ki je uničil streho (kleta so morali odpeljati v bol-nad gostilno. Ni še ugotovljeno, nišnico, ker je dobila težke o-kako je požar nastal. K sreči so pekline v ustih in želodcu.
prihitele na pomoč požarne	-o-
brambe iz okolice in kmalu za	Ginljiv prizor,
tem tudi mariborska požarna Izreden obisk je imel pre-bramba z avtoturbinsko briz- vzvišeni mariborski vladika v galno, ki so ogenj hitro omeji-' sredo dne 5. t. m. Pod skrbnim le. V nevarnosti je bilo tudi že-1 vodstvom svojega učiteljstva so lezniško skladišče, ki se nahaja prispeli šolski otroci s Sladkega tik pogorelega poslopja. Radi vrha iz župnije Marija Snežna tega se je tudi raznesla vest, na izlet v Maribor. Obiskati so
Guvernor z vrača krivdo na Whitmana, kar ga je spravilo ob službo. — Cele dve uri je bil Small pri zasliševanju.
Joliet, 111. — Guverner Len , .	. .v.,	. , . .	.	, ...
„„.,.,	j ti da Je ogenj uničil omenjeno hoteli tudi svojega nadpastiria.
Small je bil pozvan pred veliko >	,	, .	,..,.. f.
, ttt*ii i . , . • i i skladišče, kar pa ne odgovarja V srcu vesel jih je visoki prija-poroto Will okraja, ki preisku-' . . J. v .. f, . zadevo arolne a škandala	gašenju je bil pre- telj mladine sprejel v svojem
.Zfl 6 . tt. " ' i cej poškodovan mariborski <ro-	^-.»^v./,,,
v jolietski jeci. Ujegovo zasli-
—	Washington, D. C. — A-meriški poslanik v Mexico City, Mehika, Sheffield, je bil obveščen, da so mehiški bandi-ti ugrabili dva Amerikanca. Poslanik je takoj! pri mehiški vladi izposloval, da so vojaki bili poslani za banditi, z nalogo, da rešijo ugrabljenca.
—	Chicago, 111. — Michael Kurkul, delavec, star 31 let, je na Elston in Milwaukee Ave. stopil iz kare in se zgrudil mrtev na tla. Vzrok smrti, srčna hiba.
—	Mukden, Mandžurija. — Tukaj je prišlo do spopada med japonskimi in kitajskimi vojaki, štirje japonski so obležali mrtvi. Ta spopad pa nima ni-karšnega političnega ozadja.
—	Manila, Filipinsko otočje. — 40 moroških banditov je padlo v boju s policisti v Tugaya, okraj Lanao. Eden policistov je
sevanje je trajalo dve uri. Na vsa vprašanja je premišljeno odgovoril in tako spretno, da je sebe opral in vso krivdo zvrnil na nadzornika John J. Whitman-.a, kateri je baje vedno zatrjeval Smallu, da je v
škofijskem dvorcu. Iskrih oči stilničar g. Anderle. Porušil se in veselih obrazov so ga poslu-
je dimnik ter mu padel na glavo. Le močni gasilski čeladi se mora zahvaliti, da mu kamenje ni zdrobilo lobanje.
-o-
Toča v Halozah.
. . .. , , . , , S toplim vremenom so nasto-poslovanju urada johetske jet-, ik Mos žo tudi	in v
nismce vse v redu. To je bilo Ha]ozah gQ ^ ceJo ^ ^
tako obtežilno za Whitmana, da je vsled tega prišel ob službo.
Ko je Whitman bil obveščen o Smallovi izpovedi, je rekel, da bo dal na to odgovor na merodanjem mestu.
Ko je bil Small vprašan o posameznih parolnih slučajih, je za vsakega imel tehničen izgovor. Na primer, ko je bil
ki je precej hudo pobila nekatere kraje. Na cvetočem sadnem drevju in poganjajočih vinogradih je napravila ponekod občutno škodo.
Ogromna goljufija v Subotici.
Iz Subotice poročajo: Preiskava, ki jo vodi posebna komisija proti nekim uradnikom i na tuk. železniškem ravnateljstvu je spravila že doslej na dan ogromhe goljufije na ško-
vprašan o zadevi Dillon, ki je bil v ječi radi ropa, je rekel,
da ga je izpustil na svobodo, ^"države. Stvar je sledeča, ker je tako zahtevalo vodstvo( pred letQm dni jg bUo razpisa_
policije in unija voznikov, lo 1q subotiško žeiezniško ravna-pa radi tega, ker je Dilloni teljstv0 javn0 dražbo za doba-dal skrivališče velike množine
da bi katera oseba v zvezi z
tudi zadobil smrtne poškodbe,' ukradenega blaga, in devet je bilo lahko ranjenih.
— Chicago, 111. — V bližini Summit so potegnili iz kanala utopljenca, okrog 40 let starega moškega, ki je bil že naj
vo 1000 vagonov raznega lesa
.. . za železnico. Dobavo je dobila V splošnem Small zamkuje, ljubljanska tvrdka «jadrmo.
Par tednov nato je prevzela
jetnikov. — Ne vemo kako se manj en mesec v vodi. Ker je to razume, vendar je bilo do-irnel roke na hrbtu zvez-ane, se kazano, da so tisoči bili izpu-sodi, da je bil oropan in nato ščeni iz ječe, ker so podplačali.
državno administracijo spreje-( komigija subotiškega ravna-mala denar kot odkupnino od teljstva y LjubIjani celo doba_
vržen v vodo.
Da bi o temu Small ne vedel, ni
BUNGALOW ZA ESKI-MOVCE.
Seattle, Wash. — Moderne bungalow za Eskimovce, ki prebivajo v primitivnih kočah na St. Lowrence otoku, so na potu na skuni E. S. Holmes, ki je odplula od tukaj v torek. Te hiše, nekaj čisto novega za te ljudi, so take vrste, da se lahko skupaj zložijo, kar je posebno pripravnp za transpor-tacijo. Nekatere imajo po šti ri, nekatere pa po pet sob in jih prodajajo po $1340.
SAMOMOR RADI MODE.
Lyons, Francija. — 26 letni sprevodnik na cestni železnici se je vrgel pod voz in bil na mestu mrtev. Doma so našli listek, na katerem pravi, da gre zato v smrt, ker si namerava njegova žena po modi pristriči lase.
—	Berlin, Nemčija. — Pred- vrjetno. — A dovolj je peska no se bo bivši kancelar Luther' da se g.a lahko nameče v oči lotil kakšnega posla, nameravaj javnosti, in se iz nevrjetnega napraviti polet okrog sveta. O- napravi — verjetno biskal bo tudi Ameriko.
—	Mexico City, Mehika. — Na vlaku Hidalgo železnice so imeli kot tovor denar za izpla-
NOVI GRŠKI PREMIER V ATENAH.
vo lesa, o čemer se je sestavil zapisnik. Subotiško ravnateljstvo je nato izplačalo kupnino za les v približnem znesku 6 in pol milijona dinarjev. Tega lesa pa ravnateljstvo, kakor je dosedaj dognala preiskava, do danes ni prejelo. V stvar so zapleteni visoki uradniki subotiškega ravnateljstva, ki so jih že odpustili iz službe. -o-
šali in s podobicami obdarovani so vsi srečni odhiteli iz hiše svojega duhovnega očeta.
-o-
Umrli so v Ljubljani: Alojzij Krulc, sin dninarice, 10 let. — Alojzij Goli, hlapec, 34 let. — Ana Rugelj, žena dežnikar. pom., 59 let.— Frančiška Hiti, zasebnica, 66 let. — Ivana Pattermann, zasebnica, 57 let. — Henrik Stancer,, trgovec in pos., 46 let. — Kari Ma-kuc, uradnik, 41 let. — Franc Kristan, pošt. poduradnik v p., 74 let. — Olga Kokalj, žena žand. podnar., 33 let.—Frančiška Pečjak, posestnikova žena, 59 Jet. — Albina Školč, hči delavca, 3 mes. — Anton Erjavec, delavec, 56 let. — Marija Švajger, posestnica, 69 let. —
-o-
Agitacija za Ljubo Jovanoviča v Dalmaciji. Na spomenico, katero so poslali prijatelji Ljube Jovanoviča iz Belgrada v Dalmacijo, je zlasti dr. Stefan Radenovič priredil v Kotarskem okraju več radikalnih shodov, iz katerih so bili odpoelani Jovanoviču številni brzojavi, zagotavljajoč mu zvestobo in bodreč ga, naj se brez ozira bori proti gnjusni korupciji, nasilstvu in brezza-konitosti.
,	Atene, Grčija. — Gen. Pa,
čevanje vojaštva, katerega so raskevopoulos, je v torek pri-
stražili zvezni vojaki. Koliko se pa sme mehiškim vojakom'
spel v Atene iz Pariza, da pre-
. , • , v . i vz.ame posle premierja. Gen. zaupati, je pokazal ta slučaj, Pangalo8> bivši grški diktator
kajti stepli so se kdo bo več na-j ima ge yedn0 yg0 moč y rokah
kradel; v boju so trije padli, ostali so pobegnili v gorovje.
—	Ženeva, Švica. — Od tukaj poročajo, da so našli sliko, prvo delo znamenitega slikarja Rembrandta. Slika je i-mela že več lastnikov; leta 1830 jo je kupil ruski grof Tolstoi.
—	Bukarešt, Romunija. — Kralj Ferdinand namerava drugi mesec obiskati svojega sina, bivšega prestolonaslednika Karola, ki se še vedno nahaja v Parizu.
ŠIRITE "AMER. SLOVENCA"
kot predsednik.
Ponesrečil se je
v Krčevini stanujoči dijak Jos Kojc. Stopil je neprevidno na glaževino ter si prerezal žilo odvodnico na levi nogi. Radi nevarnega krvavljenja ga je rešilni oddelek prepeljal v bolnico.
NAJVEČJI KOTLIČEK ZA ŽGANJEKUHO NAŠLI.
St. Paul, Minn. — Zvezni a-genti so našli tukaj velikansko destilacijo, kakršne še takrat ni imel nihče, ko je bilo dovoljeno kuhanje žganja. Tukaj se je lahko kuhalo 7000 galon žganja in vsa oprema je bila prvovrstna. Vso napravo so u-ničili z dinamitom. Poročilo pa ne pove, kdo je bil lastnik tega prepovedanega podjetja. -o-
Smrtna kosa.
V Šmartnem pod Šmarno goro je po daljšem bolehanju u-mrla g. Marija Kosmač. Bila je izredno marljiva in vzorna krščanska mati, priljubljena pri vseh. — V Št. Petru pri Mariboru je umrla gospa Barbara Štrukl v 91. letu starosti.
DENARNA NAKAZILA,1
ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd,
Vaša denarna pošiljatev bo v starani kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naie banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj poiU Ijali po teh-le cenah;
500 Din _______
^ 1,000 "

Prijazna gospodinja.
Neka zagrebška gospa je po krivici obdolžila svojo služki-
2,500 1 5,000 ' 10,000 1
100	lir
200	"
500	" 1,000 «
.$ 9.45 .9 18.60 .$ 46.25 92.00 ...$183.00
9 4.40 8.45
939.25
1
I
\ ^
\ \ 1
Fri večjih svotah poseben popust.
Poštnina je v teh cenah 2d vraču-« nana.	** ^ii^Mf
Zaradi nestalnostl cen je nemogoč« vnaprej cene določevati. Merodajn« so cene dneva, ko denar sptejmemo.
Nakazila se izvriujejo po poiti al) pa brzojayno.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNS POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO	»j
Pisma in poiiljke naslovite na: H ZAKRAJSEK &' ČESARK 1
Širite "AMER. SLOVENCA" njo neke malomarnosti, ki jo je v^jj ^ ^d ST., NEW YORK, N«X»
EK.5
Arkerikanski Slovenec
Crr| in najctarpjii ilovuuki list If	9 Ameriki,
Ustanovljen lata lift
Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-Ikljkav ta daavov »a ftrusfUM.
Izdaja in tiska!
EDINOST PUBLISHING CO
Naslov aredništva in sprave] 1049 W. 22nd St., Chicago, I«. Telefon: Canal 0091.
Naročnina]
_$5.00 2.50
Ca čelo leto 2a pol leta
Za Chicago, Kanado! ta KiroM Za celo leto , 6.00 Za pol leta _1.00
Ha« firai smd |th® »letat ▼eni an newspaper in Amcrica,
Eatablished 189JL
Tua*d daily, azcapt Brada*, day. km* t)w day »Jtar halMaxl
Published byl
EDINOST PUBLISHING CQ
Addreaa of publication ptfica)
1849 W. 22nd St., Chicago, I|K 'Phone: Canal 009«,
Bubacriptionj
For one year _
For half a year-
.15.00 . 2.50
Chicago, Canada land Enropa] For one year u , 6.00 For half a yea* _i 3.0Q
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti dope »lani na afedniitvo vsaj dan In pol pred dnevom, ko izida list.—Za zadnjo itevilkol
v tednu je čas do četrtka dopoldne...,—Na dopise brez podpisa se ne ozira.— Rokopisov uredništvo ne vrača.
POZOR:—številka poleg Vašega naslova na Iiatn značl, do kedaj imata jat plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker « tem Tcliko pomagata lista.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Nemška zastava.
Sicer vestni in pohlevni uradnik na nemškem kancelar-skem stolu si je te dni dovolil nenavaden skok na stran. Z njegovim in Hindenburgovim podpisom je izšla uredba, ki določa, da imajo nemška zastopstva v evropskih obmorskih lukah in zastopstva izven Evrope poleg državne črno-rdeče-zlate zastave tudi takozvano trgovsko zastavo črno-belo-rdečo.
Zadnja zastava je bila zastava bivšega nemškega cesarstva. Ko so republikanske stranke ustvarjale novo Nemčijo, so z weimarsko ustavo pokopale tudi staro zastavo in uzakonile zgodovinske črno-rdeče-zlate barve, ki so postale simbol nemškega republikanizma. Toda močna reakcija se s tem še ni čutila premagana. Kakor vztrajno gloda na vseh vogalih republikanske zgradbe, tako tudi vprašanja državne zastave ne pusti pri miru ampak stalno zahteva vrnitev bivšega cesarskega znamenja. Tako so pristaši Viljema že leta 1921 prisilili tedanjo Fehrenbachovo vlado, da je dovolila domobranskim oddelkom črno-belo-rdečo zastavo. Tedanja uredba, kakor sedanja Luther-Hindenburgova je bila protiustavna, pa jo je javnost prenesla, ker se je Nemčija tedaj zvijala pod bolečinami ver-sajske pogodbe in drugih zunanjih udarcev.
Toda danes? Sedaj ko se je republikanski režim v Nemčiji uveljavil in dobro izkazal, sedaj ko Nemčija stopa v Društvo narodov in sedaj pred plebiscitom o brezodškodninskem zasegu vsega premoženja bivših knežjih rodbin? V takih okolnostih mora imeti tako izzivalna odredba posebno ozadje.
Poglejmo še natančneje. Dr. Luther načeluje vladi, ki se lahno nagiba na fevo. Socijalni demokrati so v državnem zboru jeziček nji tehtnici, katoliški Centrum je najmočnejša vladna stranka — odločno republikanska, demokrati so v Luthrovi vladi istotako republikanci. In načelnik take vlade predloži državnemu predsedniku v podpis uredbo, ki je očividna koncesija desničarskim monarhističnim strankam ? !
Po Nemčiji je završalo. Centrum je takoj javno odklonil odgovornost za uredbo, socialisti so predložili nezaupnico dr. Luthru, demokrati so izjavili da bodo za nezaupnico glasovali. Republikanci so sklicali protestna zborovanja, na katerih so označili'dr. Luthrovo postopanje za izzivanje, napad na republiko ter zahtevali takojšen kanclerjev odstop.
Po drugi strani je odredbo zagovarjal v javnosti dr. Stre-semann. Luther jo je branil v vladi in iz Hindenburgove okolice se sliši, da bo državni predsednik odstopil, če vlada pade na tej uredbi. Ves boj se je osredotočil proti dr. Lutru in Hin-denburgu. Slednjemu očitajo, da je uredba protiustavna.
Po vsem dosedanjem vladanju Ilindenburga in Luthra pa skoraj ni verjetno, da sta hotela izzivati. Med neštetimi kombinacijami, ki iščejo za vzroki in povodi te odredbe bo menda še najverjetnejša ta, da je bilo treba ^pustiti kamenček, da sproži plazove in razčisti neprodirno notranjo zmešnjavo, ki je nastala e socialistično zahtevo po plebiscitu o knežji odpravnini. Po binkoštih bi imelo biti glasovanje. Vlada je proti predlogu. Ljudske mase bodo — kakor izgleda — glasovale za. Vlada bo torej morala izvajati posledice. Nove vlade s parlamentarno večino kakor je pokazala zadnja kriza skoraj ne bi bilo mogoče sestaviti. Sledil bi razpust zbornice in nove volitve pod vtisom in skrajnim razburjenjem vsled odpravnine. Takih volitev si pa razen socijalistov in komunistov prav nobena stranka ne želi. Treba je bilo torej najti drug povod, da se vlada sama spodtakne in pade. — Mogoče je seveda tudi, da se hoče dr. Luther v vsakem slučaju držati na oblasti in si za težke plebiscitne dni zasigurati pomoč nemških nacionalcev.
Vsekako je nova odredba o nemški zastavi v ozki zvezi z odškodninskim vprašanjem.
BIRMA IN SV. MISIJON V CHICAGI.
Chicago, 111.
Sv. misijon, ki se je začel zadnjo nedeljo in se prihodnjo nedeljo, 30. maja konča, se vodi z velikim uspehom. Cerkev je nabito polna pri vsaki priliki, tako zvečer pri misijonskih pridigah in celo zjutraj že zgodaj ob 5. uri pri prvi sv. maši je cerkev polna vernikov. Vse to pokazuje, da se naši rojaki zavedajo velikih dni milosti božje, ki jim jih nudi sv. čas mi-sijona.
misleč, da bom katerega zdramil, pa vse je zastonj, moram zopet sam prijeti za pero.
Pred vsem naj izrazim, da slabih dopisnikov je dovolj in to je tacih, ki gledajo le, kako bi napadali in delali razdor. Taki naj se ne oglašajo. Mi hočemo takih, ki bo našo Gorenjsko — Minnesoto — predstavil svetu kot vzor slovenskih naselbin in povedal o naših krajih to, kar bo delalo nam in a-meriškim Slovencem čast. Saj se zavedamo, da se je v Minne-soti začela ameriška Slovenija.
pjuiid.	gaj vem0j <ja ge p0 tgh mjnne.
V sredo večer pa smo imeli sotskih pokrajinah, kjer se se-pri sv. Štefanu sv. birmo. Nacl daj nahaja industrija železne 200 dečkov in deklic je preje-, rude, ko so bile še same preri-lo zakrament sv. birme, kate-j je, ko so pred več kot 50, 60 ro jim je podelil pomožni škof in več leti stopali slovenski mi-chicaške nadškofije Rt. Rev.1 sijonarji in učili rdečopoJte In-E. F. Hoban, D. D. Najprvo je'dijance vero Kristusovo. Zato imel pred birmo jedrnat in glo-' Minnesoti čast. Zato pa nas vse boko zamišljen govor veleč. g. prave Slovence srce boli, ko vi-misijonar pater Regalat Ce-( dimo, da se zdaj tupatam o-bulj, D. D. O. F. M., v katerem glaša kak novodobni misijo-je pojasnil navzočim pomen sv. j nar, ki m katoliški, ampak ru-birme v slov. jeziku. Za njim' deč, ki mu je katoličanstvo trn pa je imel govor v .angleščini v peti. In žalibog, da najdemo prevz. škof, ki je tudi v globo-| kaj takega med • ženskim spo-ko zamišljenih besedah slikal lom, da se iz srede tega spola birmancem kot botrom (am) j oglašajo po rdečem lawndal-velik pomen tega dneva. Vse se skem dnevniku in napadajo v je izvršilo v najlepšem redu,1 naše slov. duhovnike po naših kar bo ostalo vsem v trajnem naselbinah. Grdo je to in tisto
spominu.	i,
Preminula je, kakor že poro-čano, koncem zadnjega tedna Mrs. Marija Mohorich po dolgi in mučni bolezni. Pokojna je bila pokopana v pondeljek s pogrebno sv. mašo. Pogreba se je udeležilo veliko njenih prijateljic in prijateljev, kakor tudi društvenih sosester. Bila je članica društva Marija Pomagaj št. '78. KSKJ. Sorodnikom naše sožalje, pokojnici pa sveti večna luč in počivaj v miru!
Cujemo, da večkrat kdo pravi: "Karkoli se kje drugje kaj zgodi, je kdo bolan ali kaka nesreča, vse sproti poročajo v listu. Kadar se pa pri nas kaj zgodi, pa ne denejo nič v list.." Vsem tem bodi ponovno povedano, da novice pridejo v list zato, ker jih nam sporoče. Ako mi za kake novice ne- vemo, je gotovo, da tudi v list ne pridejo. Zato pa, kadar se med rojaki v naselbini kaj zgodi, kar zasluži, da pride v javnost, samo nam sporočite, bodisi pismeno, telefonično ali osebno, pa bo vsikdar prišlo v list. Novice od drugih so zato v listu, ker jih nam sporoče. Torej zapomnite si to in ne mislite, da
gilbertsko dopisnico je lahko sram! Zadnji napadi v rdečem lawndalskem dnevniku na eve-lethskega preč. g. župnika so dokaj nesramni.
Po našem okrožju, okrog naših številnih jezer postaja od dne do dne živahnejše življenje. Že prihajajo nekateri na ribolov in druge zabave. Lastniki letovišč pa popravljajo svoja letoviška bivališča, barvajo verande, čolne in vse, kar bo služilo raznim dc«Um leto-viščarjem tekom poletja.
Slovencem, ki bodo došli na počitnice ali hodili iz tukaj-šnih naselbin na ribolov, bi o-pozoril, da naj bodo previdni po gozdovih okrog jezer in naj posebno pazijo na ogenj. Ljudje so pač neprevidni. Zanetijo ogenj, potem pa gredo, ne da bi ogenj docela pogasili. Žerjavica ostane, potegne veter ali sapa in ogenj se raznese. Pade med suho dračjč, se vi.&w.e in začne se gozdni požar, ki se naglo razširi. Kaj pomeni gozdni požar, gotovo veste vsi, saj ste že večkrat čitali, koliko škode so povzročili po ameriških gozdovih požari. Zato previdnosti je treba. Tudi je dolo-
poslilo več zidarjev in navadnih delavcev. Istotako so te dni začeli zopet z obratom na lesni žagi štev. 3, katera je bila več tednov zaprta radi popravljanja mašinerije itd. Precej delavcev se je vrnilo nazaj na delo. Kaj zaslužijo delavci, mi ni znano, a gotovo je, da bolj pičlo kot obilo. Delali bodo tudi po noči.
Na Chisholmu, kot poročajo, je te dni povozila poulična kara nekega Oreskoviča, 32 let starega, očeta 8 otrok. Ponesrečeni je baje pijan zaspal na tiru poulične železnice, kjer je našel žalostno smrt. Otročiči so stari od 1 do 11 let. Uboga mati z 8 otroci! Koliko gorja povzroča alkohol.
Iz Chisholma tudi poročajo, da so se tamkaj klatili te dni neki sleparji. Ce so ogoljufali kakega našega rojaka, mi še ni znano. A poročilo pravi, da so oskubili nekega Tonyja Kiu-chosky za svoto $980.00, kar si je revež po dolgem trpljenju in hranjenju prihranil. Ti sleparji so s Kiuchoskyem takole naredili: Prišli so trije k njemu, naredili se prav domače. Po pardnevnem občevanju z njim, so postali v očeh Kiucho-skyja pošteni možje. Prav zaupno so mu obrazložili, da imajo v neki škatlji prav veliko denarja. Ta škatlja baje denar, množi .Treba ga je dati v škat-ljo ter v njej imeti zaprtega eno leto, potem se odpre in denar se hudo namnoži. Vprašali so, koliko ima denarja. Povedal je, da $980 na banki. Hm, so dejali, ako to deneš v bakso, se ti bo čez leto namnožilo, da ga boš imel dovolj za svoje življenje. Hrepenenje po bogastvu je Kiuchoskyja omamilo, da je naposled ubogal in šel na banko po denar, ga dal v listo škatljo, ki so jo kajpada trdno zaprli in mu zabičali, da najmanj leto dni jo ne sme odpreti, drugače škatlja ne množi denarja. Ko je bilo delo končano, so "pošteni prijatelji" kma- de k vam s kakimi takimi stvar lu začeli govoriti, da bodo od- jmi, mu recite, da naj gre z va-
Kdo naj bo merodajen soditi o morali? (Prispevek). — Brezverski Molek tako rad sodi in razpravlja o morali. Posebno mu je na poti krščanska morala. Večkrat ponovi kot naučena papiga, da je krščanska morala gnila. Hm. Na svetu je vedno tako, da tisti, ki ne žive po krščanski morali, čez njo najbolj zabavljajo, to pa zato, ker jih krščanska morala opominja, da tako ni prav kot sami ravnajo. Ti protikrščanski nergači, ki bi morali najprvo svojo vest izprašati in poza-hav-ljati čez svoje ravnanje v življenju, pa zabavljajo čez krščansko moralo. To pokazuje, da hočejo s tem svojo pekočo vest ohladiti. A bolj kot obkladajo te protikrščanske ob-kladke, bolj se razgreva njih vest, kar na celi črti potrjuje njih protiversko divjanje v njihovem časopisju. Kaj ko bi Molek vzel v roke ogledalo? Saj ni treba, da bi jaz pripovedoval ! Pravim ogledalo v roke, pa vest si izprašaj, pa boš dobil odgovor, kdo je gnil, ali ljudje, ki ravnajo proti krščanski morali ,ali krščanska morala ! — F. S.
V Collinwoodu se jasni. —
(Prispevek). — Neki Prestrl iz Collinwooda, se čmeri v eni zadnjih Prosvet in govori o trpinu, da le on dopise dela za v A. S. — Učenemu Prestrlčku se tem' potom naznanja, da je v Collinwoodu več tisoč trpinov, ki so vsi prepričani, da ljudem z prestrlenimi možganimi bije zadnja ura. Vsi ti trpini trezno sledimo vzvišenim načelom vere in slovenske narodnosti. Kar je dobrega in nepokvarjenega
v naselbini je z nami. I« M ni z nami se obsodi samega s«' be. "Vremena Kranjcem se zjasnila." In tako se jasni' Collinwoodu. Naše vrste se pol nijo, naša falanga je nepro^j na in skoro že lahko zakliče® z Aškercem: "Vse naše, vse Mi smo mi, vi ste pa smeti!Taj ko je javno mnenje v Coll} woodu. Toliko za danes, dnu več o tistem slavnem posoji Slov. narodnemu domu. Nic se ne bote lišpali s tujim Pe! jem! Zora puca, bit če da«3
— Eden izmed trpinov. * *
Tetka "Prosveta" je post"
zelo pobožna. Zdaj je post« cerkveno glasilo. Pod pos^" rubriko namreč prinaša kvene vesti." Pa naj kdo re« da Slovenci ne napreduje" Pa še kako! Če bo šlo tako t prej, bodo lahko pri "Prosvi začeli še "Sveto Pismo" v pj dajati,, kakor ga n. pr. M jajo v liberalni ropotarnic^ Cortlandtu. Tetka namreč, prinaša cerkvenih vesti iz1 nagibov, kot prodajajo Sa*5 jevci Sv. Pismo, ampak i®' pri tem posebne nagiba vendar "gospode" okrog tako silno "veseli" verski
predek na svetu!
* & *
"Proletarec' bi moral"11.
najmanj pet tisoč plačali ročnikov, tako pravi g-1111'.1 jec. Res hudo, kjer m01'a% ke pobožne želje gojiti-pak poželeti od 700 pa W lih 5000 je pa vsekakor p
11« P
krat malo preveč. ZaJc'
moral vsakakor precej ^ 1 predno bo dospel do zaze številke.
* * *
Novica! — Zvonkoje .
zopet zvonkljati. To Pot •" e vl
lov«1"
da ne na kake farovŠke pač pa na znanem nas Mini.
šli in da čez leto dni prav "gotovo" pridejo nazaj, da bodo škatljo skupno odprli in delili namnoženi denar. Trije tički so se odpeljali v avtomobilu.— Kiuchosky, kateremu je igralo
mi na banko/ vi pa ničesar ne storite, da ne bi preje vprašali v takih slučajih za svet bančnih uradnikov, kjer imate svoj denar naložen. Tam vam bodo svetovali, kaj je prav ali ne.
se od nekaterih nalašč noče po- čena visoka kazen za vsakega, ročati. Ako kake novice ne pri- 'ki bi bil vzrok zanetja požara.
Zato čuvajte se in kadarkoli naredite kje kak ogenj v gozdu, vselej pazite, da ga docela pogasite predno odidete od tistega kraja stran.
Iz Virginijo poročajo, da so tam delavske razmere nekoliko boljše kot so bile po zimi. Začelo se je z raznim stavbinskim delom, pri katerem se je za-
dejo v list, je to zato, ker za nje ne vemo.
-o-
RAZNE VESTI IZ ŽELEZNEGA OKROŽJA.
Ely, Minn.
Cenjeno uredništvo: — Bolj zmrznjeni smo slovenski poročevalci v Minnesoti. Zadnjič sem podrezal z enim dopisom
srce same radosti, kako bo pri-iTudi nikdar enega samega cen-Šel čez leto dni do velikega bo- ta ne dajte iz rok, da bi ne do-gastva, te tajnosti ni mogel bili za istega legalnega potrdi
ohraniti samo zase. Sel je k svojemu svaku in mu zaupno povedal, kar se je zgodilo. — Svak, ki je nekoliko bolj previden, je takoj vedel, kaj se je zgodilo. Povedal je, da se naj-brže moti in svetoval mu je, naj se škatlja takoj odpre. Šla sta in odprla škatljo. Našla sta noter res ovitek podoben onemu, ki ga je dal v škatljo Kiuchosky. Ko sta ga pa razvila, je bil samo en dolarski bankovec na vrhu, notri pa sam papir. Tako so sleparji od ubogega Kiuchoskyja ja kupili za $1. kar $980.00. Naznanila sta zadevo policiji, ki je takoj obvestila vse policijske postaje po Železnem okrožju. A koliko bo to pomagalo, je še Vprašanje, ker taki zviti sleparji že znajo uiti.
Rojaki, naj vam bo ta nesreča kot opomin. Kadar kdo pri-
la, ki naj bo narejen na banki, kajti tam bodo najbolj pazili,
vesno pokleknili k sv Bil .jo .krasen dan, n£ egJ in ne prehladen. Že"
doneči glaS jutranji3 §H
v
nas je navdal s skrivi10 m občutki zadovoljnosti H1 ^ Ob pol devetih je zvon0 vabil bolj slovesno,- bo*)-» jn t\ kot kedaj popreje. Sta'-^ ^ troci so začeli prihajati
strani k službi božji-
pe
ki«1
v belih oblačilih, deC lieŽ0j
Več'
nično oblečeni, šopke
da ne bo vas kdo ogoljufal in cvetlic pripete na prsl
več jih je prihajalo!

bodo vam vedno sveicvali le kar bo vam v korist. Zapomnite si torej to! Stari Elycan.
-o----
KAKO SO OBHAJALI DAN PRVEGA SV. OBHAJILA V SPRINGFIELDU.
Springfield, III. Prvo sv. obhajilo.— Binkošt-na nedelja je bila dan veselja in duševne radosti za našo župnijo. Ne samo, da smo se veselili z našo materjo sv. katoliško cerkvijo, ki je ta dan praznovala spomin svojega započetka s prihodom sv. Duha nad apostole, zbrane pri molitvi in obhajan ju sv. skrivnosti pred 1900 leti v hiši v Jeruzalemu, temveč radovala so se naša srca nad nepopisno srečo naših otrok, ki so ta danprvikrat slo-
dol9
so prvoobhajance P^f^jj leznice, avtobus in P1'1^^ tomobili. Prihajali so ' „i prihajali so tujci, zna«c pK' poznani. Zdelo se rrn .1°'
■i orvi
bi bil v Jeruzalemu na i
s"
rof
koštni praznik,
kJf V*
zbrani ljudje iz vseh
sveta, da bi bili PričT° .^r cerkve Kristusove. Iv'v0ril'j tam pred 1900 leti g° ^ vseh svetovnih jeziki'1' ^j-' tudi tu pri nas ob tej P'' 0ri šal vsaki jezik, ki s<j^ našem mestu. Tu so s
jrOV
le i
vot
Slovencev s ,svojim1 P

janci, tam so se "a g]ov varjali mili naši braiJ^^H ter z zadovoljstvom^^ j>o svoje otroke, tu si
jI
(Dalje na 5. str»J
Rev. John Miklavčič:
SPOMINI
Prodajal je pu tudi salame in mesene klobase. To j£ že bilo prav — a ob petkih bi ne bil smel prodajati zaradi par dijakov — drugovercev. To omenjam samo zato, ker je bila večina dijakov katoliška. Dijaki so tudi lepo in moralno živeli le tu pa tam v kakem razredu si dobil kakega dijaka malovrednega in brezverskega.
V našem razredu lil. jih je bilo tudi par takih in ti so imeli prav posebno veselje se z menoj prepirati v verskih vprašanjih. Zlasti dijak D. ta je ob odmoru prišel skoro sleherni dan k meni in mi je razlagal svoje brezverske^ideje. Pozneje se na vseučilišču spreobrnil in sedaj deluje kot zdravnik v Ljubljani in moško zagovarja katoliška načela.
V gimnaziji so bili dijaki večina revnih starišev. Hrano je več kot polovica dijakov dobivala zastonj. Skoro vsaka gostilna in boljša hiša je imela več dijakov na hrani.
Naj omenim samo hišo vam vsem znanega Dr. Tavčarja. V to hišo je zahajalo redno 15 dijakov h kosilu in večerji. Vedno so skupno z družino molili pred jedjo in po jedi. Dasiravno je bil Dr. Tavčar kot politik nenaklonjen katoliški cerkvi a kot človek je bil dobrega in usmiljenega -srca, zato mu je Bog podelil to milost, da se je pred smrtjo jako lepo in spodbudno z Bogom spravil.
Lazaristi so imeli v Kravji dolini precej velik zavod za 20 dijakov, kateri so dobivali zastonj hrano in so imeli tudi lepo stanovanje.	•
Pri uršulinkah je dobivalo hrano 30 dijakov, v Marijanišču kakih 15, v semenišču tudi 15. Ljubljančani in razni zavodi so zelo podpirali dijake. Premožnejši so pa
plačevali hrano na stanovanju. Gospodinje — res kot dobre matere dijakov — no za svoje dijake zelo skrbele in za 1Q ali 15 goldinarjev na mesec so imeli dijaki tako hrano, da še na deželi niti duhovniki niti zdravniki niso imeli take.
Tudi v Alojzijevišču je bila jako dobra hrana opoldne in zvečer in ker nam je u-gajala, smo tudi skrbeli, da ni nič ostalo. Nasprotno večkrat je kdo tu ali tam dvignil veliko porcelanasto skledo ali veliki krožnik v znamenje, da je zmanjkalo.
N^to so bili pripravljeni dijaki, ki so nam stregli. Ko so nanesli na mize, sta vedno dva čakala in pazila, kje bode morda premalo. Takoj sta hitela na oni del mize, kjer so v^digovali skledo ali krožnik. Juha je bila vsako opoldne in zvečer, bila je jako okusna in dobra. Kjer se kupi za 60 oseb mesa, veste, da mora biti juha dobra.
Mesa je dobil vsak dijak opoldne in zve-
čer en košček, ki je bil bolj srednje velikosti. Največkrat je zmanjkalo krompirja, repe ali zelja. V obcdnici §ta bile dve dolgi mizi in dijakov nas je bilo okrog 50. Od spredaj pred našimi mizami so imeli gospodje svojo mizo. Bili so trije. Ko sem bil jaz v tretji šoli je bil vodja zavoda monsignor Tomo Zupan, prvi prefekt je bil profesor veronauka na višji gimnaziji Dr. Svetina in drugi prefekt je bil sedanji mariborski škof Dr. Karlin. Ti so imeli posebej hrano. Ko smo pojedli je vodja pozvonil in smo vstali ter molili.
Po obedu smo šli na vrt in smo hodili med gredicami, ogledovali lepe cvetice. Drugi so šli kegljat in tako je polurni odmor minul.
Naj vam še povem glede obiska šole. Zjutraj se je vedno začela šola že ob 8. in je trajala do 12., popoldne pa od 2.—1. Trikrat v tednu pa popoldne sploh ni bilo šole. Dijaki so redno obiskovali šolo, le bolni
so ostali doma. Kdor je ostal ^ j,ii.
dopoldne, bodisi popoldne ah ^ jC t>'.
moral prinesti listek, na Katoi-e*1 ^P
mor«1" som 3tei»
značen vzrok in ta listek sta
dar ali gospodinja podpisati 1)0, ie 6° i :,m. obisk ^ v»M
zamujene ure opravičile
-oj l5" fl
ko nadzorovali razredniki. *l ^ lit vi je vzel v roke katalog in Pr
bilo
t>
na vseh učencev. Ce koga ni
! na^- y»-j 800 in jako živahno je^bilo	Jf
moval. Vseh gimnazijcev nas J1 , a ^ 800 in jako živahno je b trgu pred gimnazijo. Ob 8. je v ^
nec m vsuli smo se tako, da J' včasih dren j. Največ je bil° bjo V> zato, ker je vsak pogledal J)» ^ j^yi

ako je njegovo ime zapisan0 je namreč hišnik zapisoval n1" v SO prejeli kako pismo. Nato ■'''^^f''
-1 i-
svoj razred- K<?MW va"! ^V.rc tlV M
precej velike, nekato1^ t>
bilo sobe tU klopi so bile" pa zelo starin« tere precej zrezane.
A
XXVIII. Evharistični kongres.
UDELEŽENCI POZOR!
Legitimacije za znižano vožnjo udeležencev iz vseh postaj vzhodno od Buffalo, Pittsbur-gha in Wheelinga naj so kolikor mogoče hitro poskrbe, imamo jih že v pisarni odbora. Vsi udeleženci naj si jih kolikor mogoče kmalu poskrbe, da ne bo zmešnjav. Udeleženci iz držav v sredi Amerike, t. j. Ohio, nižji Michigan, Illinois, Indiana itd. ne potrebujejo nikakih legitimacij. Udeleženci iz za-pada naj se poslužijo olajšav, ki so dovoljene v poletnem času za vse turiste in letoviščarje, ki so jako ugodne, ugodnejše, kakor pa iz drugih krajev.
Slovenska Sekcija.
1852 W. 22d PL, Chicago.
* * *
Vse čč. gg. slovenske duhovnike opozarjamo, da bo med evharističnim shodom tudi ve-1 lika razstava cerkvenega stav-binstva in opreme cerkva, farnih šol in dobrodelnih zavodov. Tu bodo duhovniki dobili informacije glede stavbinskega materijala in načina moderne zidave, dalje opreme v cerkvi, kakor orgije, klopi, oltarji, šolske potrebščine in potrebščine zavodov.
Kakor odbor te razstave poroča, bo vredno si ogledati to razstavo. Razstava bo v hotelu Sherman.
* * *
Prosvetna Zveza iz Ljubljane nam je pisala in prosi, da bi ji poskrbeli filme procesije mednarodnega Evh. Kongresa, da jih bodo potem kazali po celi Sloveniji. — Na to opozarjamo udeležence te procesije. Doma v starem kraju bodo videli v premikajočih slikah tudi našo slovensko udeležbo pri shodu.
* * *
Rev. A. Moder iz Bridge-villa, Pa., sporoča, da se pogaja z neko Moving Picture Co., I da bo sprejela na filme slavnostni sprejem škofov in gostov iz Evrope, ki bodo obiskali naselbino o priliki sv. birme, ki jo bo delil tam škof Jeglič. — To bo prvič v zgodovini ameriških Slovencev, da se bo kaka slovenska prireditev sprejela na filme.
* * *
Najnovejše določilo centralnega odbora za Evharistični Kongres je, da bodo šli v procesiji v Mundelein 24. junija samo moški za procesijo, in sicer se je vsaki narodnosti dovo-'■'o sto mož in fantov. Šli bodo Pod svojo narodno zastavo. — Korejo imeti pa tudi zastave 8vojih organizacij. Ti moški jjaj bi bili vsi v narodni noši. ženskim zastopnikom narodnosti se bo odmeril ob cesti, ko-bo šla procesija, poseben Prostor, kjer bodo gledali pro-Cesijo in kjer bo prepeval njih
lovski zbor svete pesmi.
» ♦ *
V torek večer, 22. junija, bo velika demonstracija mož v stadionu ob Michigan Boule-'ardu in 12. ulici. Centralni od-(>r je določil, da mora vsak ^eleženec imeti posebno sve-
°> kukoršno je odbor potrdil.
* * *
. Slavnostni banket, katerega . lrede združeni ameriški ka-.'»uški Slovenci našim škofom 111 °dličnim gostom iz Evrope v
<lv
M
orani Kolumbovih vitezov na
adison in Cicero Ave., bo ne-Posebnega, česar ameriški ovenci še nismo priredili. U-e'ežba obeta biti izvanredno , ''ka, ako sodimo po povpra-s. Vftnju iz raznih strani. Pro-J 0,,a bo pa samo za kakih 800
°seb
morda v skrajni sili za ti-
I • Zato opozarjamo vse ude-j^nce tega kongresa, da si v k°r hitro mogoče poskrbe ^Pnice za ta banket. Deset v 'Pred banketom mora odbor ,j jkoliko oseb se ga bo u-Za vsa poznejša prisila ne garantiramo, upnice se dobe: Cf»icago, v župnišču 1852
W. 22nd Place;
v So. Chicago, v župnišču 9547 Ewing Ave.;
v Jolietu, III., pri Mr. George Stonichu in pri Mr. Antonu Go-lobiču;
v Waukeganu, 111., v župnišču ;
v Clevelandu, O., pri tajniku ondotnega Evh. odbora, Rev. A. Gnidovcu, v župnišču sv. Lovrenca, 3537 E. 80th St. — V uredništvu Glasila KSKJ., na 6117 St. Clair Ave.
Tudi po drugih naselbinah, odkoder se bo več rojakov udeležilo, bi radi imeli koga, ki bi poskrbel, da dobe vsi udeleženci o pravem času svojo vstopnico. Zlasti društveni de-legatje bi naj za to poskrbeli. Vstopnica stane za osebo po $2.00.
Iz starega kraja poroča najnovejšo poročilo, da bo 81 u-deležencev prišlo iz Slovenije na evharistični shod. To je nekaj posebnega. Ako pomislimo, da bo poslala Češka, ki šteje 5 milijonov katolikov, samo trideset udeležnikov, da bo Slovaška, ki šteje skoraj tri milijone ljudi poslala 70 udeležencev, potem bo slovenska udeležba v resnici nekaj velikanskega, ako primerjamo število Slovencev z drugimi narodnostmi. — Imeli so pa doma tudi svoje težave, ker sovražnik ne miruje. Vendar zadnje poročilo pravi, da se bo vse lepo uredilo in u-deleženci ne bodo imeli težav dobiti potrebne potne listine v redu in o pravem času. Za gotovo je določeno, da pridejo s parnikom Olympic, ki odhaja iz Francoske in pride v New York 16. junija.
Odbor za slovensko sekcijo je uredil z Lehigh Valley železnico. da bodo imeli slovenski udeleženci poseben vlak iz New Yorka v Chicago popolnoma zase. Slovenski odbor jih bo sprejel v New Yorku skupaj z odborom te železnice. Odšli bodo iz New Yorka v četrtek,
17.	junija ob 8.50 dopoldne in pridejo v Niagara Falls ob 9.07 zvečer. Tu se bodo ustavili tri ure, da si ogledajo padce, ki bodo čarobno razsvetljeni v najrazličnejših barvah. — Ako bo le mogoče doseči, poskrbljeno bo, da si jih bodo o-gledali tudi od zdolaj pod padci. V Chicago pridejo v petek,
18.	junija ob 2:50 popoldne na
Illinois Central postajo. * # *
Ker se je delo v pisarni odbora namnožilo zadnje čase toliko, da ga sam tajnik pri drugih dolžnostih, ki jih ima, ne 3*naga več, določen je Rev. A-leksander Vrankar O. F. M. za pomožnega tajnika. Sedaj bo lažje ustreči vsem, ki žele sveta in posredovanja za evharistični shod. Te dni bomo odprli tudi v pisarni šole sv. Štefana posebno pisarno za slo-' vensko sekcijo in za chicaškp naselbino, ki bo ostala odprta do shoda. Pisarna bo za sedaj odprta vsaki dan od 9. do 11. dopoldne in zvečer od 7. do 8.
-o-
iPRIGLAŠENCI, KI SO VRNILI DO 5. MAJA 1926 IZPOL-NJENE VPRAŠALNE POLE.
1.	Jeglič, dr. Ant. Bon., škof ljubljanski.
2.	Andlovic Ivan, posestnik, Sp. Hoče štev. 48, p. Hoče pri Mariboru.
3.	Benda Jože, delavec, Zg. Pobreže, p. Rečica v Savinjski dolini.
4.	Blažun Amalija, služkinja, Šenčur št. 60, pri Kranju.
5.	Bogovič Jan., prof. vero-nauka, Maribor, Slomškov trg št. 16.
6.	Copat Katarina, kmetica, Odranci št. 2, p. Beltinci, Prek-murje.
7.	Cvetkovič Helena, posest, hči, Loč št. 17, p. Dobova.
8.	Dobrovnik Franc, pos. sin, Okonina št. 33, p. sv. Frančišek
9.	Drvarič Klara, trgovčeva soproga, Beltinci št. 47, Prek-
NOVI ŠPORT BERLINSKIH DEKLET.

WOkSv Ty.TI. i>»i«»m lYflf '
Velike važnosti je telovadba za mlade ljudi. Slika nam pokazuje novi način telovadbe, kako se mišice na vsem telesu ojačuje, katerega se poslužuj ejo berlinska dekleta.
murje.
10.	Gale Angela, šivilja, Mala vas št. 6, p. Grosuplje.
11.	Gerič Štefan, pos., Gornja Bistrica, pošta Črensovci, Prekmurje.
12.	Gerič Marija roj. Cipot, pos., Trnje, p. Črensovci, Prekmurje.
13.	Grilc Ivan, sprevodnik drž. žel. v p. v Ljubljani, Grajska planota 1.
14.	Grošelj Josip, zas. uradnik, Ljubljana, Poljanska c. 6.
15.	Hanc Ana roj. Horvat, pos., Trnje, p. Črensovci, Prekmurje.
16.	Horvat Martin, posestnik, Trnje, p. Črensovci, Prekmurje.
17.	Hozjan Ivan, posest, sin, Trnje p. Črensovci, Prekmurje.
18.	Hrast Marija, soposest., gostilničarka, Ljubljana, Ahac-ljeva cesta 5.
19.	Jaklič Avgust, mesar, Stari trg 5, p. Višnja gora.
20.	Jakljevič Jure, zemlj. pos., Radoviči 8, p. Metlika.
21.	Jakšic Štefan, poljedelec, Gor. Bistrica, p. Črensovci.
22.	Jazbec Ana, šivilja, Ljubljana, Poljanska cesta 23.
23.	Jerič Alojzij, žup. upr., Preloka ob Kolpi, p. Vinica p. Črnomlju*
24.	Kambič Gela, kmetica, Prapreče 3, p. Semič.
25.	Knez Angela, trgovka, Ljubljana, Dunajska cesta 47.
26.	Knez Karolina, kuharica, Ljubljana, Dunajska cesta 47.
27.	Kočevar Franc, pos. in gost., Radoviči 26, p. Metlika.
28.	Kolarič Janez, delavec, Trnje, p. Črensovci, Prekmurje
29.	Kopinja Štefan, posestnik, Gaberje p. Dol. Lendava, Prekmurje.
30.	Koščak Franc, abs. trg. šole, Rakek št. 22.
31.	Koščak Matevž, posestn., Gabrovšec št. 20, p. Krka.
32.	Kozlevčar Anton, posest, sin, Zgor. Duplice 6, p. Grosuplje.
33.	Kragl Viktor, župnik, Fram pri Mariboru.
34.	Krampač Janez, polj. delavec, Hotiza, Dol. Lendava, Prekmurje.
35.	Lebar Stevan, pos., Velika Polana, p.' Črensovci, Prekmurje.
36.	Leban Štefan, delavec, Brezovica, obč. Turnišče, Prekmurje.
37.	Leček Barika, Ciganšček, Strigova, Medjimurje.
38.	Lojk Marija, pos., Dule št. 4, p. Suhor p. Metliki.
39.	Majce Peter, zas. uradn., Ljubljana, Hrvatski trg 4-1.
40.	Markež Alojzij, duhovnik, ekonom v škof. zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu.
41.	Medved Martin, dekan, Braslovče.
42.	Miketič Janko, pos., Jakovim št. 44, p. Vinica.
43.	Modic Antonija, posest., Gradiško št. 5, p. Nova vas pri Rakeku.
44.	Nemanič Katarina, pos. hči, Božakovo 7, p. Metlika.
45.	Novak Ivan, posestnik, Trgovišče, p. Vel. Nedelja.
46.	Oberski Barbara, pos. in trg., Hotiza, p. Črensovci.
47.	Ogorelec Rezika, samica, Dobova.
48.	Opeka, dr. Mihael, stolni kanonik, Ljubljana.
49.	Petrič Janez, posestnik,; Ravnase št. 2, p. Suhor p. Meti.
50.	Dr. Pogačnik Josip, pri-marij drž. bolnice, Ljubljana, Kralja Petra trg 8.
51.	Pristov Ivanka, Doslovi-če, p. Žerovnica na Gor.
52.	Račič Alojzij, pos. sin, Zupeča vas 31, p. Cerklje ob Krki.
53.	Radosič Štefan, pos., Trnje, p. Črensovci.
54.	Rajšelj Oroslav, trgovec, Ljubljana, Ulica na grad 7a.
55.	Ražun Franja, Šenčur št. 60, pri Kranju.
56.	Ražek Jure, posestnik, Krašni vrh 10, p. Metlika.
57.	Režek Marko, pos., Kraš-nji vrh 10, p. Metlika.
58.	Roje Suzana, kmetska hči, Kranj, Savsko predmestje št. 38.
59.	Sabo Etelka, samska hči posestnika, Sred. Bistrica, p. Črensovci.
60.	Sajovic Anton, posestnik, Predoslje št. 12, pri Kranju (a-meriški državljan).
61.	Sarjaš Štefan, pos., Trnje, p. Črensovci.
62.	Seljak Feliks, linotyper, Ljubljana, kavarna "Union."
,3. Starič Franjo, pisar drž. žel., Gor. Zabukovje št. 8, p. Trebelno.
64.	Strah Anton, kmetovalec, Grodiček 7, p. Krka.
65.	Štrajhar Ivan, župnik, Borovnica.
66.	Šafar Franc, zasebnik, Maribor, Stolna ul. l-II.
67.	Škufca Ladislav, pos. sin, Hrib, obč. Hinje, p. Žužemberk
68.	Štraus Martin, posestnik, Selo pri Sv. Duhu št. 3, p. Semič.
69.	Dr. Tomažič Ivan, dekan stol. kapitlja, Maribor, Slomškov trg 18.
70.	Tornar Štefan, posestnik, Črensovci.
71.	Umberger Melhijor, pos. in miz. mojster, Mokronog 8.
72.	Urbič Alojzija, sam. delavka, Ledina 50, p. Sevnica ob Savi.
73.	Varga Marija, pos. hči, Dolina, p. Dol. Lendava.
74.	Verderber Margit, samska fotogr. pomočnica, Kočev-jeje, št. 182.
75.	Vfabl Hinko, pos. in trg., Križevci pri Ljutomeru.
76.	Vučko Ana, vdova, polje-delka, Gor. Bistrica, p. Črensovci.
77.	Zadravec Matjaš, poljedelec, Gaberje, p. Dol. Lendava.
78.	Zaje Josip, pos. in gost. sin, Soteska št. 5, p. Dol pri Ljubljani.
79.	Zver Marija, posestnica, Odranci št. 206, p. Črensovci.
80.	Žnidaršič Franc, delavec, Kozaršče št. 27, p. Stari trg pri Ložu.
81.	Žužek Josip, katehet, Kranj.
NAGRADA ZA POTOVANJE OKOLI SVETA.
140,000 Din bo dobil francoski vojni pohabljenec Parnot, če bo prišel okoli sveta. Nima nog, temveč samo lesene proteze. Prehoditi mora 50,000 kilometrov. Prehodil jih je že 15 tisočj vsak dan jih napravi 40. ——o—.—
Širite in agitirajte vsepovsod za Amer. Slovenca!
ŠIROM JUGOSLAVIJE.
IZ SLOV. BISTRICE.
Gasilno društvo je praznovalo Florijanovo nedeljo z izletom z godbo na čelu k Janže-kovičevemu vinotoču v Pasji graben. Gasilecm se je pridružilo mnogo meščanov. Izlet je potekel jako animirano.
Požig lastnega poslopja? Bistriški ponočnjaki so v eni preteklih noči opazili požar v smeri proti Poljčanom. Drugi dan se je doznalo, da je gorelo pri posestniku Martinu Drobnetu v Leviču, ki je šele pred kratkim časom zvišal zavarovalnino. Osumili so požiga posestnika samega. Zaprli so njega, ženo Marijo in sina Stanlcota.
Detomor. Posestnik Anton Vošinek iz Hošnice pri Laporju se je poročil pred dobrimi 3 meseci. 16. aprila je njegova žena Marija porodila. Ker to ni šlo v račun in so se bali javnega mnenja, je mož pokopal dete v loncu kakih 100 korakov od hiše. Orožništvu pa zločin ni ostal prikrit. Sodna komisija je na licu mesta dognala, da je bil v loncu zakopan krepak fantek, ki je prišel živ na svet. Proti zločincem Antonu Vošin-ku, njegovi ženi Mariji in njenemu bratu Janezu Ribiču, ki je baje tudi soudeležen, je v teku sodna preiskava.
Strela je udarila dne 5. t. m. v hišo krojača Polegeka na Po-košah. Ker je bila hiša lefsena, je bila hipoma v ognju. Pohištvo so še rešili, zgorela pa je krava. Četudi je bil Polegek zavarovan, je vendar občutno prizadet.
Usoda krošnjarja. V Mako-lah je neki posestnik obdolžil krošnjarja Izidorja Dukoviča, ki je prodajal platno, da mu je ukradel večjo svoto denarja. Dukovič je sicer zatrjeval, da je nedolžen, toda moral je v zapor. Tu se je izkazala njegova nedolžnost ter je bil 4zpu-ščen.
Velika tatvina v Slovenj-gradcu. — V slovenjgraški tovarni za usnje, ki je last Franca Pečnika, so že dalj časa o-pažali, da od časa do časa izgine kaka partija usnja. Zan-darmerija je posegla vmes in izvršila več hišnih preiskav. — Aretiranih je bilo 15 delavcev, glede katerih se je dognalo, da so kradli usnje in ga prodajali čevljarjem v okolici. Tovarna izjavlja, da ji je bilo ukradenega blaga za 150,000 dinarjev.
Tramvajska nesreča v Bel-gradu. — V Belgradu je neki dijak padel pod voz cestne e-lektrične železnice. Na srečo je imel kondukter toliko prisotnosti duha, da je voz skoraj tre-notno ustavil. Dijak je bil sicer težko poškodovan, vendar pa je ostal pri življenju. Prepeljali so ga v bolnico. Ko je di-jakova sestra zvedela za nesrečo, se je onesvestila in dobila živčni napad. Nikakor ni verjela, da je brat še živ. Tudi njo so morali prepeljati v bolnico.
Žrtev kokaina.— Hčerka bogatega belgrajskega industrijalca, Milena Reljič je že dalj časa uživala kokain; te dni pa je vzela večjo dozo kokaina, tako da je nastopilo zastruplje-nje in omračenje uma.
Kanada.
Piše: Rev. A. Mlinar, Steelman, Sask., Canada.
Naseljevanje v Kanado ni tako lahko, kakor v Ameriko. V Ameriki je Slovenec, kot krepak in zdrav delavec, zelo dobrodošel. V kratkem času dobi delo v tovarnah ali pre-mogokopih. V moji fari, ki meri 1600 kvadratnih milj, je enaintrideset premogokopov, pa da bi jaz naše Slovence sem vabil, bil bi pač neveren svojemu lastnemu prepričanju, ker tukaj ni unije in ti delavci delajo v premogokopu za celih 30 centov na uro! Vem, da se amerikanski premogarji tej izjavi posmehujejo, pa vkljub temu je to gola resnica. V tovarnah, katerih je največ v Ontario, delajo Angleži, kajti Ontario je znana angleška postojanka, steber angleške podjetnosti za nadvlado vseh drugih zapadnih provinc. Za Slovenca tam ni prostora. Quebec ni dosti boljši, je sicer bolj liberalen kot Ontario, pa je popolnoma francoski in toraj tuj Slovencu. Slovenec se bo bolj čutil domačega v prerijskih provincah, Manitoba, posebno Sasketche-an in Alberta. Sasketchewan ima pravi mednarodni značaj. Industrije pa nima. Po vsem, Slovencu nič ne preostane kot priti sem v prerijske province ter se lotiti farmerskega dela. Priprave za farmo se začnejo marca meseca. Aprila se začne oranje in setev. Ker je glavni pridelek prerijskih provinc pšenica, ki v 90 dneh dozori, traja delo na farmah le od marca do novembra meseca. — Tako za novonaseljenca v mesecih november, december, januar in februar ni dela, da bi si mogel kaj prislužiti, k večjemu za hrano in obstanek. Gorje vsakemu, ki v teh mesecih zadene na Kanado! Bridko bo svoje romanje v Kanado obžaloval, kajti, če prinese kaj denarja seboj, ga bo porabil, predno dobi sigurno delo, če ga pa nima, bo postal berač in postopač. Leta 1924. je prišlo decembra meseca sedem Slovakov v mojo faro. Upali so na delo pri farmarjih, vsaj tako so njim agentje v starem kraju zajamčevali. Tukaj pa po zimi za hrano ni dosti dela na farmi za človeka, ki pride prepozno za farmarja, ki delavca za celo leto potrebuje. Tako so se potepavali od farmarja do farmarja, da so dobili kaj jesti po zimi. Vsak jih je bil sit. — Trije so se nastanili v nekem restavrantu. Po mesec dni je eden za drugim zginil ter zapustil gospodinji svoj dolg za prijeten spomin. Slučajno sem sam prišel v nek restavrant, ko je sin telefoniral za odišlimi, 40 milj naprej, kjer jih je policija tudi ob času prijela. Da so se mogli poravnati, zastavili so svoje zimske suknje, ure, prstane ali karkoli je tem revežem ostalo. Pri tem ne omenim, koliko so ti reveži prestali pomanjkanja in razočaranja v o-betani deželi, brez prijatelja in denarja, v katerega so zaupali ! In zakaj ? Zavoljo odgovora na to, pišem te vrstice in prosim, pomnite jih: "Ne naseljujte se v Kanado po zimi in nikdar od 1. novembra do 1. marca! Če imate pa že ljudi tukaj, ki vam pripravijo mesto, pridite kadar hočete, agenti pa za
vas nikdar nimajo takih mest razun na svojih jezikih. Kanadska nebesa, katere vam tam v tem času obljubljajo, se bodo tukaj spremenila po zimi v lakoto in pomanjkanje. Lahko mi verjamete, ki sem videl vse to na lastne oči in če drugih prič treba, so vam na razpolago. — Doma so mislili ljudje, da so ti agenti njih najbolji prijatelji, ko so jih pa tukaj v Winnipeg ti agenti zapustili in se zanje več ne zmenili, spoznali so, da so prevarani in začeli so preklinjati agente in celo Kanado! Še vam prič treba? Imamo jih na razpolago in sam sem priča temu ravnanju.
Dopisnik jz Pittsburgha, Pa., v A. S. št. 92. ima popolnoma prav,
Sedaj malo druge strani. Duhovnik Kierdorf, O.I.M., od Matere Božje v Regina, podal se je januarja meseca' na Nemško, da bi dobil revne nemške družine v Sasketchewan. Po listih je naznanil poprej svoj namen in naj mu farmarji sporočijo takoj, koliko delavcev potrebujejo za prihodnje poletje. Ta priprava ga je vzela dva meseca. Potreboval je tristo Nemcev. V resnici bi jih nazadnje 60 bil več potreboval kot jih je v Nemčiji dobil. Rev. Kierdorf, ki je zelo originalen pruski Nemec in moj dober prijatelj, je zbral svoje Nemce ter jih osebno spremljal na potu skozi Kanado. Slučajno pa se je zgodilo, da so z istim transportom prišli tudi Slovenci, ki so me obiskali, kakor je že v prejšni številki omenjeno. In tako sledi sedaj izvirno poročilo pričujočega Slovenca tistega transporta v pristanišču St. John, Kanada. Gledal je mož tragičen prizor. "V pristanišču je stari Father Kierdorf, s svojo sivo dolgo brado, igral vlogo pravega očeta sinov svoje nekdaj slavne domovine. Nemci so se takoj postavili na svoj kraj proč od drugih narodnosti. Nekako nas je to spominjalo na sodni dan. Vzel je svoje na poseben vlak, mi pa smo šli na drug vlak, ki je njim sledil. Nemški vlak je obstal na nekaterih postajah, pa nikjer ne, kjer bi ne bili avtomobili že pripravljeni za novonaseljence, — vse je bilo po načrtu izdelano, vse je šlo po redu in v Winnipeg so dobili še ostali svoja naročila in odšli na svoja mesta, mi pa, ko smo prišli ž njimi, smo spoznali v Winnipeg, da smo zgubljene ovce! Pravi mi fant, ki je bil priča temu in katerega sem včeraj srečal v Regina: "V Winnipeg so nas izložili kot ovce; o agentih, farmarjih in tistih obljubljenih $35.00 pa ni bilo ne duha ne sluha."
Te besede ponovim na nov<5 iz zadnjega opisa in priče so vam za to na razpolago. To je gotovo mučen vtis za kranjskega Janeza, ki je namesto krasne Kanade našel le osec!
Včeraj sem bil zopet enkrat pri našem premil. g. nadškofu Mathieu v Regini in poleg drugih reči prišla sva tudi na naseljevanje. Rekel je dobesedno: "It is too bad that nobody; cares for these poor immir (Dalje na 4. strani)
*
+ + + + +
V KANADO
Vam dobimo zanesljivo Vaše sorodnike iz starega kraja v mesecih marc, april, maj, junij in julij, pa' tudi jamčimo za vposelnost. Amerikanci, ki želijo farme so dobrodošli vsaki dan. Mi smo Kanadci in imamo stalni urad v Regini že čez 20 let. Slovenska' pisma naslovite na "Rev. A. Mlinar, Steelman, Sask., Canada."
Simon & Oberhoffner
— NOTARJI ETC. — 1717 — 11. Ave.	Regina, Sask., Canada

3

KANADA.
(Nadaljevanje s 3. strani.)
grants after they come to this country. The agents don't care for them and they are lost." — Slovensko: "Obžalovanja vredno je, da se nikdo ne zmeni za te uboge naseljence ko pridejo sem. Agentje se ne zanimajo za nje in tako so zgubljeni."
Ce bi jaz bil začel opisovati Kanado že lansko leto, ko še nisem bil kos odgovornosti za take dopise, bi pač ti agenti želi dosti na moj in A. S. račun, sklicevaje se na dopise in žlahtno prihodnost v Kanadi! Ampak odkritosrčnost in skušnja naših lastnih bratov tukaj bo prerezala upanje mnogih, ki so si Kanado predstavljali kot kak Eldorado brez dela. Brez dela Kanada ne da nič, pa kateri pride z dobro voljo in zdravo roko, bo sigurno našel svoj dom. Naseljevanje in "šif-karte" prodajati je dvojno.
Neka parobrodna kompanija mi je poslala dopis, da ima 2000 agentov, ki prodajajo šif-karte, pa ne more navesti enega agenta, ki bi jih bil naselil samo eno kopo.
Dam pa jim kredit, da so spravili v Kanado že tavžente ljudi in niso marali za to, če so ljudje trpeli tudi lakoto! Slovenci danes še niso v teh krempljih.
Vedel sem že 1924, ko sem srečal te uboge Slovake, ki so se naselili po zimi, da bom moral enkrat na slovanski oder emigracije in to proti moji volji, ker jaz koristi od tega nimam, ampak samo delo, ki fi-nancielno ni počenega penija vredno. Pa kaj hočem, kot edini slov. duhovnik v celi Kana-
naseljeniki, kolikor to danes gre, in se/ za to sami odgovorni.
Ker ima večina naselnikov v Kanado svoje sorodnike v A-meriki in se na nje zanašajo, zato naj Amerikanci ne mislijo, da je že vse končano, ko njih sorodniki stopijo na kanadska tla. Morate njim v dejanju pomagati, dokler niso u-trjeni v stalni službi. Za enkrat sem prijel brezvestne agente, drugikrat pa vas v Ameriki, če vabite svoje drage sem in jih pustite v Kanadi na cedilu.
Ker bo naseljevanje iz Slovenije napredovalo, tako naj vam Amerikancem odkritosrčno povem, da je edini način praktičnega naseljevanja ta, da vi sami najprvo pridete sem ter si najemite ali kupite farmo in obenem naselite svoje sorodnike. Toliko uljudnosti najmanj smemo od vas pričakovati, ker z življenjem drugih se ni treba norčevati, medtem ko sami dobro živite. Ce Amerika-nec dela leta in leta v fabrikah, je gotovo dobro, da pride sam na svež zrak za eno leto. V njegovi fabriki eno leto pomenja tukaj pet let več! Kanada je tako blizu Amerike, da je naravnost smešno, da ne pridete na obisk sem že samo zavoljo počitnic.
NAJVEČJA SLOVENSKA KNJIGARNA V AMERIKI.
"Knjigarna Amenkanski Slovenec"
1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
ZALOGA MOLITVENI-KOV, RAZNIH POVESTI IN POUČNIH KNJIG.
POVESTI IN ROMANI.
Iz St. Paul sem v Regino je le 21 ur. Gotovo pišite svojim v '(Kanado prav pogosto, pridite jih obiskat, kakor hitro mogoče, pa nikdar njim ne obljubuj-te, kar sami nimate! To je temelj, na katerem vam resnico povem glede Kanade! Ce vam more kdo drugi lepšo Kanado ali celo Ameriko obljubiti kot jaz, idite za njim, pa gotovo pustite mene v miru! Slovenec
di? Podati se usodi, dokler ne itukaj mi je priča' da bo dosti
pride toliko Slovencev sem, da drug drugemu pomaga. Delo je sicer zelo mučno, ker sem tako daleč od metropole Regi-na. Vseeno bomo našli izhod, če se naseljenci držijo navodil. Za druge, ki pridejo sem drugim potom kot Simon & Ober-hoffner, jaz ne morqm biti v nikako pomoč, ker jih moram izročiti Simon & Oberhoffner, ki bi se ne hoteli pečati ž njimi in to še tem manj, ker jaz nisem agent za naseljevanje, ampak samo pomagam Slovencem kakor tudi kompaniji z dopisovanjem v slovenščini, kar služi edino le v dobro Slovencem, ki pridejo sem. Tako, odgovornosti jaznimam nobene, ker so oni postavno vpeljani privatni
mož doma zgubilo svoje premoženje, ker so v lepi. nadi naleteli na nič, ker niso bili vešči glede Kanade.
Zelo drago bi mi bilo, če bi ljubljanski "Slovenec" ponatisnil ta dopis, ki je osobito pisan za drage Slovence, da se ravnajo po navodilih, kakor jih njim. dam.
Ce kdo potrebuje potrdila za vsako besedo, ki je tukaj prijavljena, sem vam na razpolago. V tem vprašanju ni noben« šale!
(Dalje prihodnji petek)
-o-
"Amer. Slovenec" je najstarejši slovenski list v Ameriki, zato zasluži, da ga vsakdo širi in priporoča!
i vam povemo kako lahko
dobite 6% obresti na vaše vloge.
Če posadite drevo v slabo zemljo Vam ne rodi takega sadu, kot bi ga moglo.
Prav tako Vaš denar ne prinaša Vam obresti kot bi jih mogel, ako ga ne vložite tako, da jih vam prinaša.
Pridite k nam in mi vam povemo, kako je vam dobiti po (5'!> na vaše vloge.
Mefropolit an S tate Bank
CORNER LE A V ITT AND 22nd STREET CHICAGO, ILL.
Avstrijska ekspedicija.....45
Beli rojaki ......................65
Bele noči..........................50
Barvaste črepinje ..........35
Fabijola, povest iz rimskih časov.......................45
Furij, De Amicis novela .. .75
Bitka pri Visu...................45
Boj s prirodo ..................$ .30
Cesar Maks in Mehika.....25
Četrtek, povest .................75
Črna smrt .........................75
Deteljica Janeza Ciglar.. .75
Don Kišot iz la Manhe.....50
Dve Sliki, Ksaver Meško.. .50
Edip na Kolonu ...............30
Gladiatorji zgodovinski
roman dva zvezka .......... 1.50
Gospodarica sveta ...........60
Igralec, spisal Dostojevski ...................................75
Izlet G. Broučka...............50
[z življenja za življenje
povesti I. in III. zv..........20
Junakinja iz Štajra ........ 1.50
Jurčičevi zbrani spisi vsak zvezek ...........
3.	zv. Deseti brat — Nemški valpet .......................
4.	zv. Cvet in sad — Hči mestnega sodnika — Ko-zlovska sodba v Višnji gori — Dva brata................
5.	zv. Sosedov sin — Sin kmetskega cesarja — Mej dvema stoloma ................
6.	zv. Doktor Zober — Tugomer .........................
8.	zv. Ivan Erazem Ta-tenbah — Bojim se te — Črtica iz življenja političnega agitatorja — Telečja pečenka — Šest parov klobas — Po tobaku smrdiš —■ Ženitev iz nevošč-ljivosti — Andreja Pajka spomini starega Sloven-
Jaromil ............................30
Jan Marija Plojhar ........ 1.50
Kobzar.............................. 1.00
Krištof Kolumb...............60
Krivec ...........................50
Kratka povest o Antikristu ..................................30
Ljudska knjižica, 3. in 6.
zvezek .......................... 1.00
Jernač zmagovač in Med
Plazovi......................... 1.00
3. zv. Jernač Zmagovač .35
6.	zv. Gozdarjev sin ....
7.	z v. Prihajač ..............
9.	zv. Kako sem se jaz likal I., II. in III. zv.
skup.................................
11. zv. Ljubljanske slike..
15. zv. Juan Miseria.........50
Mimo ciljev.................',......50
Moje življenje .................70
]VIa krvavih poljanah ...... 1.50
Na negotovih potih...........30
Narod, ki izumira ...........25
Naše življenje, Ksaver
Meško .............................75
Naša leta Pugelj .......... 1.00
Nihilist, povest .................40
Obiski, Cankar ................. 1.25
Odiseja .............................45
Oglenica, Fr. Zakrajšek.. .35 Ob tihih večerih, Meško
vezana ..........................
Poslednji dnevi 1'ompejov Perpetua ali afrikanski
mučenici.........................45
Pravljice Iztoka ...............75
Pri povesti o Petru velikem .75
Paberki iz Roza................
Po strani klobuk..............
Pravljice, Wilde ..............
Patri a, povest iz irske junaške dobe ......................
Podobe iz sanj ................
Pod Svobodnim solncem
Finžgar, I. in II. zv.........
Pol litra vipavca ............
Povesti in sliko, Ksaver
Meško..............................
Različno blago, Slomšek
Rablji, vez ......................
Skrivnost najdenke..........
Sorodstvo. Povest ............
Svetobor ......................
Sisto E. Šesto ..................
Taras Buljba povest.........75 Na valovih južnega mor-
f Podrobni načrt za prou-
Tri povesti grof Tolstega
Tik za fronto ................
I Tatic, Bevk ......................
Trenotki oddiha ...............40
Tunel.............................. 1.25
V	Libijski puščavi.............20
Vera ............................... .75
V	petih letih okrog sveta. 1.00
V	tujih službah.................95
Valerija, ali zmagoslavni
izhod iz katakomb.......... 1.00
Viljem Hauffove pravljice ...................................45
Vzori in boji.................... 1.50
Zbrani spisi Josip Pagli-
aruzzi, Krilan ...................75
Zabavna knjižica: Ks.
Meško ...........................90
Znamenje štirih .............35
Zgodovinske anekdote
I. in II. zv........................75
Zmisel smrti .....................75
Zabavna Knjižica XXIV.
zvezek ...........................75
Zločin v Orsivalu .............75
Zadnji dnevi v Ogleju.....85
Zgodba o nevidnem človeku ..............................50
j Zgodbe zdravnika Muz-
j q0 j nika ..............................55
Za milijoni .......................75
ROMANI IN POVESTI.
Božični darovi. Poučne
pravljice za mladino.....25
Carski sel. Povest z ruskih poljan. I. in II. del.
Vsak del po...................50
Colomba. Povest po znamenitem francos, pisatelju Prosper Merimee .65 Čujte nas. Kratke, zelo
poučne zgodbice ...........25
Detela, Zbrani spisi. Hudi časi. Zgodovinska povest. Blage duše, veseloigra .................................70
Duh v Kentervilu. Angl.
pravljica —....................35
Dušica. Roman v 3 delih .90 Gozdarjev sin. Povest slo-
1 venskega mladeniča.....25
Jurčičevi zbrani spisi, 10. zvezek. Slovenski sve-tec in učitelj. Roman iz slov. zgodovine. Veronika Deseniška. Tragedija v petih dejanjih.... 1.00 Kapetanova hči. Ruska
povest............................ 1.00
Mali klatež. Povest po> vzeta iz resničnega življenja .............................60
Kazan, volčji pes. Kanadski roman .................... 1.00
Kralj gora. Francoska povest ................................ 1.00
Križev pot. Roman češkega duhovnika .............. 1.20
Lisjakova hči. Povest iz
ljublj. življenja ..........
Mati božja dobrega sveta. Povest izza turških bojev ................................
Mladi gozdar. Izviren ro-
Narodna biblioteka:
7.	snopič : Krvna osveta.
Povest čerkesk. častnika..
8.	in 9. snopič: Nesrečni-ca. Povest iz rusk, življ. 12. snopič: Črtice iz življenja na kmetih. Kratke,
vesele povestice.................30
20. snopič: Amerika, ali povsod dobro, doma najboljše. Povest ..................
25. in 26. snopič: Beatin dnevnik. V srco seg.ajoč
roman ...................-..........
35. snopič: Kratke po-vestice iz pristnega slov.
življenja ..........................
36., 37. in 38. snopič: Žalost in veselje. Velezanl-miva povest......................
39.	snopič: Solnce in senca. Gorenjska povest......
40.	snopič: S v i t o s 1 av. Burna povest Slovenca....
57.	snopič: Nekoliko iz ruske zgodovine .............'.
58.	snopič: Zaroka o polnoči. Povest slov. visoko-
šolca..................................
5^. snopič: Več kratkih,
zanimivih povesti ............
60. snopič: Emanek, lov-čev sin. Doživljaji malega dečka. Berač. Povest iz vašeanskega življenja Naseljenci. Amer. povest
ja. Pripovedka .............35 [vanje veronauka na ljud-
.45
90
.35
.35
Perpetua, ali afrikanski mučenci. Povest iz 3.
stoletja po Kr.............
Pravljice. Po slovenskih
narodnih pesmih ........
Poljub. Povest iz gorskega življenja češkega
ljudstva .........................50
Pri stricu. Povest iz kmetskega življenja .............45
Prst božji. Resnične do-
godbe ............................
Stezosledec. Povest iz ameriškega življenja.... Tujski promet, bolenjska
povest .......................... 1.00
Venec slovanskih povesti. Prevodi iz raznih slovanskih jezikov.
5.	knjiga: Lux in tene-bris lucet. — Moč ljubezni. — Že zopet. — Glasovi iz groba.— Noč v gozdu. —. Izdajalec. — Gozd šumi. — Dva huzarja ........................ .60
6.	knjiga: Črtice z ogljem. — Ta tretja. — Poroka po pomoti........ .60
Vstajenje. Povest .............25
Zadnja na grmadi. Zgodovinska povest iz rib- 1
niške doline ..................
Z ognjem in mečem. Po-
1.00
skih šolah ....................... .25
Praktični sadjar vez....... 2.00
Poštno izrazoslovje .........25
Pravila za oliko.................75
Poljedelstvo I. in II. zv.
po ...................................60
PravosLavje ...................45
Rabojemno pravo .............45
Reja domačih zajcev.........45
Slovenska slovnica .......... 1.00
Slovenski pravopis ...........50
Slovarček- k Ovidijevim
pesmim, Doki..................75
Slov. stenografična čitanka .................................95
Slov. stenografija I. del... .60 Slov. stenografija II. del .60 Samoznaki slov. stenografije ..................................15
Srbska začetnica .............50
Slovenska čitanka ..............75
Slov. kuharica, — S. M.
Felicita ....................... 5.00
Travništvo .........................45
Učitelj v boju proti alkoholizmu I. in II. Del.........50
Uvod v filozofijo A. Uše-
ničnik............................... 1.25
Šopek samotarke .............50
Varčna kuharica .............. 1.50
Zaznamek okrajšave ko-
respondenčnih pisem.........50
Zdravilna želišča .............35
Ženinom in nevestam.......25
1.25 .50
.75
.30 1.00
1.25 .75
vest iz davnih dni. S sli-ZNANSTVENE IN POUČNE ! KNJIGE ZA MLADINO.
KNJIGE.	i Angeljček, otrokom prija-
Zbirka domačih zdravil. Pri-! telj, vodnik in učitelj ......$ .35
pomočki, kako se lahko mno- Bob za mladino zob.........30
gokrat sami zdravite, brez Dedek je pravil, trd. vez. .45
stroškov za zdravnika.....85 Da ste mi zdravi .............10
Vzor—človek, ali osebnost ! Dane, Rape ....................45
kot' ideal. Znanstvena | Kralj zlate reke ..............$ .40
razprava .......................50 Kokošji rod .....................20
O človeškem razumu. Po- i Lesniki, Josip Stritar.....45
učna znanstvena razpr. 1.25 Mali Ave Maria, letnik
1917. 1918....................... 1.00
Martin Krpan ...................95
Analiza duševnega obzorja otroškega in duše-slovni proces učenja.
Znanstvena razlaga o-
troške duše ..................50 Orličf št. 1. do 7.,
Ročni slov.-angl. in angl.- . j mezna št. po ...................
slovenski slovar .............95 Obnovljen vrtec .............
Slovensko-francoski slovar 2.00 Poredni smeh POUČNE KNJIGE. Pomkxdancki
Mladim srcem ................25
j Obisk na pristavi...............25
posa-
..........05-
.50
.45
.45
.30
.45
Abecednik .........................45
Abditus-Idejni predhodniki današnjega socija-lizma in komunizma....? .75 Besednjak angleški — Webster mali 30c. vel. 1.00
Breskev in marelica.........40
Domači zdravnik, župnika Kneippa ...................... 1.50
Domači vrt ...................... 1.50
Državljanski katekizem, pouk za dobavo državljanskega papirja ...........10
Gradjanski katekizem.....10
Grško - Slovenski slovar
.50 .20
.35 .75
.25
Povestice ......................
Prigode čebelice Maje...
Robinson, slike ................
Slepi SlaVčki .....................60
Tolovaj Matej ..................85
Vrtec trd. voz ..................55
Volk spokornik, ve.........
Vitomilova železnica ......
Zabavni listi ....................
Zgledi bogoljubnih otrok Zgodbe kraljeviča Marka
RAZNE KNJIGE.
Ajdovski Gradec, J. To-
minšek..............................20
Brez vere Dr. M. Opeka..$ .35 Etika Dr. France Weber.. 3.00
.85 .45 .35 .45 .75
A. Dokler trd. vez. ........ 5.0^ Franc pirC) življenjepis .35
Gospodarska geografija .. 1.25
Higijena na kmetih .........75
Hitri računar v Din vel... .75
V dolarski

1.0C 2.00
.25 .75 .50
.30 .60
2.50 1.00
.45 1.25 .75 .50 .45 .60 .30
.40 .80 .75
.30
.45
.30
.75
.30
.30
.30
.30
.30
.30 .35
Hrvatska čitanka ............ 1.50
Italijanščina za Slovence 1.00 Kako si ohranimo ljubo
zdravje I. II. III. zv..........50
Kateheze za prvence.......S5
Katekizem slov. - angl. .. :45 Knjiga o lepem vedenju.. 1.25
Knjiga uradnih vlog..........45
Knjigovodstvo................. 1.00
Kratka Katehetika .........20
Kratka zgodovina slovenskega slovstva.............. 1.00
Kubična računica ...........75
Ljubavna in snubil, pisma .35
Mlekarstvo ..................... 1.00
Nasveti za hišo in dom,
trdo vez........................ 1.00
Naše gobe........V........... 1.50
Nemščina brez učitelja 1.
zvezek .................
II. zvezek ...............
Naša z'dravila .........
Nauk o čebelarstvu
Baraga, meh.
K at. shod v
.45
.35
... .45 ... .45 .60 ... .50
Občinski red ................ -- .45
Osnutek Slov. Narodnega
Gospodarstva ...............- .75
Osnovni pojmi iz glasbene teorije...................
Perutninar .....................
Pregledna karta S. H. S. Podkovstvo ..................
1.25 .90 .25
Friderik
vez......
III. "Slov.
Ljubljani ......................
Katoliški shod v Ljubljani . . ................................
Kitajci in Japonci ...........45
Koledar dr. sv. Mohorja
1921.........................i......
Krištof Kolumb, Odkritje
Amerike ........................
Krščansko nravoslovje .... Kratka zgodovina Slov.
llrv. in Srbov.................
Kratka zgodovina Slov.
slovstva ........................
Milosrčnost do živali, za
mlado in stare.................
Mlada leta 1. knj. Dr. J.
E. Kreka .......................
Narodno gospodarski eseji ......................................
Naša pota, I. in 11. vz. oba Ob 50-letnici Dr. Janeza
Kreka..............................
Občinsko posredništvo.... O dveh grehih Dr. M.
Opeka .........................
Oris zgodovine umetnosti
pri Slovencih ................
Osmero Blagrov, nauk za srečno življenje, vezan.... 1.00j O sv. Cirilu in Metodu .. .50 Peter Barbaric .................95
žel .................................. .30
Pogled v novi svet .........05
Prilike P. Bonaventura.... -35 Problemi sodobne filozofije Dr. Fr. Weber...... .75
Proti Avstriji Dr. L. Pivko .30
Slovenski župani ............ -25
Slovenci, Erjavec ............ 1.25
Spoved, Tolstoj ................ -35
Sveta Rusija ................. -45
Več luči, dva zvezka ...... -20
Zgodovina Brežiške župnije................................ .95
Zgodovina Cerkljanske
fare .............................. .50
Zgodovina fare Domžale. 1.00 Zgodovina fara ljubljanske škofije...................... -45
Zgodovina novejšega slovenskega slovstva II. knj.
Zgodbe fare Škocjan ......
Zgodovina srednjega veka....................................
Zgodovina umetnosti pri Slovencih, Hrvatih in
Srbih ........................... 1-50
Zgodovina 17. pešpolka .. I-0"
Zapiski iz Dunaja ..........
MOLITVENIKI. Angelj varih. Platno, rdeča
obreza ............................$0.65
Angelček. Molitvenih za stai'e in mlade. Lična, mala oblika-Vatir. usnjate platnice, zla^
obreza ............................$0.7J
Bele koščene platnice,
obreza ............................$0.90
Bog med nami.
Premišljevanj3
o presv. Zakramentu z nioM" venikom. Platno, z rdečo
rezo ..............................
Družbenik Marijin. Molitve«lk za Marijine družbe. Pl^110'
z zlato obrezo................
Duhovni boj. Praktična pre®1®' ljevanja. Platno, z zlato
rezo ................................
Filoteja. Premišljevanja o Pra vem krščanskem življenju molitvenikom. Platno, rd^
obreza ........................
Getzemani in Golgata. P*"®1 ljevanje trpljenja in smrti ®' šega Gospoda Jezusa K*1", : sa. Zlasti pripravna za čas. Platno, rdeča obr.--?*' Hoja za Kristusom. Usnje» ^
ta obreza ...... ..................
Iz duhovne zakladnice To^' Kempčana. Kratka premij, vanja. Platno, rdeča ob-$0' Kratko navodilo za praVO P božnost do Matere
Platno, rdeča obreza......? '
Kvišku srca. Zelo mala »» ^ kusna oblika. Usnje,
reza ........'........................*U"t.
Kam greš? Bele koščene F'
nice, zlata obreza.......
Vatirane usnjate platnic^ ^
obreza ...........................iLar-
Marija, moja ljubezen. ^„0,

l
i
1.00
.20
.45 .75
1.00
.25
1.00
.35 .10
.25 .75
.60
1.50
olJ-50
nice z molitvenikom. 1
rdeča obreza .................j1*
Marija, Kraljica src. Zelo naučila knjižica za Mariji15" gg stilce. Plat., rdeča obr.-*^, Marija, Varhinja nedol«0^ Molitvenik za mladino-platnice z zlato obrezo..? ' Usnjate platnice,
rezH .....................^ slove"'
Molitvenik za ameriške ^
Vatirane platnice, ^
.......-..........;......."slik"'
Bele koščene platnice, s» go
zlata obreza ..................
Usnjate plat., zlata obr.- J ^ Platnene platnice, ^.O® reza ............................r:eu
Na Sveto Goro. Poučna 1» rj,
" $
zci"
ce.
obreza
molitvenik°nl-0.7&
M»la'
ljevanja z
rdeča obreza .....
Nebesa naš dom. okusna oblika. Usnje, obreza Priprava za smrt Nebeška hrana.
Poleg
nika, premišljevanj:1 1
tiK
mezne dni v mesecu- ^ zlata obreza, 2 knjitf1......" ^
treba Pr'V
Čeku »"
Naročilu je
potrebno svoto v ce ney ordru ter jo pos'J1

.75 i Podobe iz misijonskih c?e-
KNJIGARNO AM. SL 1849 W. 22nd
Chicago, I"
ov£

(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914.
Zedinjenih Državah CEHI? 7 ■ 1HT TT7T ITT Inkor- v drž- I1L Severne Amerike DM/I//! llULilU ILL. Inkor. v drž. Pa.
Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse."
GLAVNI ODBOR:
Predsednik........................GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111.
I- podpredsednik........JOHN N. PASDERTZ, 1425 N. Center St., Joliet, 111.
U. podpredsednik.... J OS. PAVLAKOVICH, 39 WincheU St., Sharpburg, Pa.
Glavni tajnik..............................JOS. SLAPNIČAR. 311 Summit St., Joliet, 111.
Zapisnikar............................PAUL J. LAURICH, 512 N. Broadway, Joliet, 111.
Blagajnik..............................SIMON SHETINA, 1013 N. Chicago St., Joliet, 111.
Duhovni vodja................REV. JOSEPH SKUR, 123—57th St., Pittsburgh, Pa.
NADZORNI ODBOR: ANDREW GLAVACH, 1844 West 22nd Place, Chicago. 111. JOSEPH HORVAT, 745 Summit St., Joliet, 111. JOSEPH MEDIC, 823 Walnut St., Ottawa, 111.
POROTNI ODBOR: FRANK PAVLAKOVICH, 28 School St., Universal, Pa. ANTON ŠTRUKEL. 1240 Third St., La Salle, 111. JOSEPH KLEMENČICH, 1212 N. Broadway St., Joliet, 111. -o-
Do dne 31. decembra 1925 je D.S.D. izplačala svojim članom in članicam tcr njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku »iH,161.41.
-o-
Prosimo Slovence in Hrvate, v državi Illinois in Pennsylvania, da v svo-™ naselbinah ustanovijo moško ali žensko društvo ter ga pridružijo Družbi 5v' Družine. Za ustanovitev društva zadostuje 8 članov(ic). Sprejemajo se "toski in ženske od 16. do 55. leta, otroci od 1. do 16. leta.
Zavaruje se lahko za $250.00 ali $500.00. Ko dosežemo število 2000, se zavarovalnina na $1,000.00. Od 45. do 55. leta se zavaruje le za $250.00. smrtnine se zavaruje tudi za razne poškodbe in operacije.
ROJAKI, PRISTOPAJTE K DRUŽBI SV. DRUŽINE!
12 URADA DRUŠTVA SV. CECILIJE ŠT. 12 D.S.D.
Joliet, 111.
Vsem članicam društva sv. Cecilije št. 12 DSD. se tem po-^to uradno naznanja, da bo naše društvo obhajalo svojo petletnico obstanka prihod-nedeljo, dne 30. maja, ko Se bo v cerkvi sv. Jožefa darova ob 6. uri zjutraj peta sv. ,aša, med katero bo naše dru-vo korporativno pristopilo k Sv- obhajilu.
Pridite vse članice v staro šolo ob pol šestih v regalijah. Katera še nima regalije, jo bo dobila od tajnice predno gremo v cerkev.
Upati je, da se te slavnosti udeležijo vse članice našega društva.
S sosesterskim pozdravom, Mary Klepec, predsednica Julia Rogina, tajnica Josephine Erjavec, blag.
12 SLOV. NASELBIN.
, (Nadaljevanje z 2. strani)
Zopet ti je na uho zadonela
/^'aščina, nemški Ogri so
.r&mijali po svoje. Tudi Litvini
^ Italijani so dovedli svoje o-
da bi bili okrepčani s ti-
kruhom nebeškim, ki je
,.ajal laškim pradedom v Rimu {isto
nepopisno moč v vero Kri-s°vo, da se niso zbali ne kri-
' ]ie meča, ne divjih zveri, ne ^Ja, ne vode in ne vrelega
temveč z veseljem in ra-prepevaje svete pesmi
°lja
d°stj0
Bftr	^^^^^^
k v 11 v smrt mučeniško za vero
, Scansko. Kmalo je bila naša
^1)nijska šola polna tega mla-
ga, majhnega ljudstva, vse v
jjjjznienih oblekah! Iz nedolž-
9(j °bi'azkov in bistrih oči je
^0vala sreča, kojo so razu-
ungelji varhi, ki so ta t " podvojeno skrbjo ščitili
s
sy°je varvance pred nevarnih'	Srečne roke prid-ln skrbnih mater so še zad-
njikrat pritrjevale zelene venč-ke in sneženo-bele pajčolane na glavah svojih hčerkic, teh nedolžnih nevestic Kristusovih, da bi bilo vse v najlepšem redu za prihod nebeškega ženina. Člani naših katoliških društev: Sv. Barbare št. 74, sv. Jožefa št. 169 KSKJ., slovaškega društva Sv. Petra in Pavla ter mladeniškega društva sv. Imena, so se že zbirali po svojih skupinah, z društvenimi znaki in regalijami na prsih. Sveče so se razdelile med prvoobhajan-ce. S slovesnim zvokom so za-doneli zvonovi izza visoke line. V veličastno melodijo šo zazve-neli in zapeli pod spretno in veščo roko našega Johna Intihar ter njegovega sina Johna ml. Naš križonoša, osmošoloc Tony Brešan z dvema ministrantoma ob strani, je otvoril slovesno procesijo. Križu je sledila ameriška zvezdnata zastava in za to so korakali vrli Slovaki in
tem so sledili člani naših slov. kat. društev. Za društvi so sledili šolarji in za temi dolga vrsta prvoohhajancev, 46 dečkov in 66 deklet, vseh skupaj 112. Za prvoobhajanci sta šla naša dva duhovnika, č. g. župnik Mažir in č. g. kaplan Plank. — Žene in dekleta so zaključile procesijo. Med slavnostnim klenkanjem zvonov so se pomikali verni člani naših društev ter prvoobhajanci proti cerkvi. Marsikateremu človeku je srce vskipelo od duševnega veselja ob pogledu te katoliške manifestacije. Solza nebeške radosti je zaigrala v očesih vernikov, ki so čakali pred svetiščem božjim in gledali na dolgo vrsto srečnih otrok Mogočno so donele cerkvene orgije prvoobha-jancem v prisrčen pozdrav. — Naša majhna in mlada organi-stinja, osmošolka Frances Žau-bi je sprejela poseben dar godbe in petja od ljubega Boga in je tudi zmiraj drage volje svoje talente v čast božjo vporab-ljala. Naš cerkveni pevski zbor je svojo nalogo tudi dobro rešil. Peli so latinsko mašo. He-1 len Bestudik je zapela solo pri Kyrie in darovanju, Mary Ann Zaubi pa pri Credo.
Po pridigi, katero je imel župnik Mažir, so prvoobhajanci ponovili krstne obljube. S svečami v rokah so glasno odgovarjali na vprašanje: "Verujete v Boga Očeta, vsegamo-gočnega Stvarnika nebes in zemlje?" — "Verujemo," je zadonel odgovor po celi cerkvi. Na glas so skupno odmolili a-postolsko vero in Gospodovo molitev ter kleče zahvalili Boga za vse prejete dobrote in milosti. Sklep te zahvale je bil osobito ganljiv. "Kot katoličani hočemo živeti, kot katoličani hočemo umreti!" so klečeči o-troci zaključili svojo obljubo.
Ako bi hotel opisati prizor pri obredu sv. obhajila, bi pač moral imeti znanosti in vede angeljev, čuvstva kerubinov, vero spoznavalcev, ljubezen mučenikov. Po dva in dva so prvoobhajanci stopali k glavnemu altarju da so tanio svoja čista in nežna srca prvikrat združili s srcem Sina božjega.
Roke na prsih sklenjene, izgled na sveto hostijo, rajska mi-loba odsevajoča od nedolžnih obrazov; tako so ti angeljci v človeških telesih spreminjali svoja srca v tabernakeljne Najvišjega. In te majhne neve-stice Gospodove, dekletca sedem do dvanajst let stara, podobna onim pametnim devicam v svetem evangeliju, kako nepopisno so se razveseljevale nad prihodom ženina neeeške-ga! Božja služba ji a'
nad dve uri, in kljub gnječi so se otroci vedli izborno. Vsi smo bili sprejeti v bratovščino kar-melskega škapulirja. Po božji službi je fotograf vso skupino fotografiral, da bo ta velepo-mebni dan ne le ostal vsem v spominu, temveč tudi ovekove-čen na podobah. 112 otrok je sprejelo prvo sv. obhajilo v srečna svoja srca in isto število je bilo sprejetih tudi v škapu-lirsko bratovščino.
Na tem mestu želimo zahvaliti vsem starišem teh srečnih otrok za njih trud in sodelovanje ter članom zgoraj omenjenih društev za prisostvovanje pri cerkveni slavnosti. Bog bodi vsem obilen plačnik!
Poročevalec.
SLUŽKINJO
se sprejme k mali družini; perilo zunaj. Oglasite se: J. Rosenthal, 6837 Clyde Ave., Chicago, 111. — Phone: Dorchestcr 7325.	P,s
POSESTVO NA PRODAJ
v starem kraju. Ker nameravam ostati v Ameriki, prodam posestvo, obstoječe iz njiv, vinograda, sadnega vrta in gozda. Posestvo se nahaja v Bučki na Dolenjskem. Cena nizka. — Za podrobnosti se obrnite na: Martin Dolenjšek, 887 Mound Street, Milwaukee, Wis. čp
wmwmwwmw

wil v www m »Vi w w »»» »»»»«»»»
"Najboljše delo za manj denarja"
Nobenega izgovora za slabe zobe.
C .
asi o bolečinah pri zdravljenju in popravljanju zob
80 Minuli, pa tudi stroški za dentisjtovo delo so tako
^'enkostni, da bi ne smeli delati zapreke. Tudi ako '
u imate le en zob, ali več, ki so pokaženi, ne odla-da bodo še slabši. Pridite takoj jutri in zava-si svoje splošno zadravje z zdravimi zobmi.
C- V. McKinley, D. D. S.
naslednik Burrows zobozdravnika CHICAGO IN VAN BUREN STREETS JOLIET, ILL.
b- „
poslopje, 2. nadstropje	štv. sobe 204
Phone: 4854
Preiskava in ocena
BREZPLAČNO
ženska postrežnica
Odprto: od 9. zjutraj do 8. zvečer.
V nedeljo od 10. zjutraj do 12. opoludne.

IT AL V/AYS PAYS TO ADVERTISE IN "AMERIKAN-SKI SLOVENEC"._
KVALITETA — TOČNOST — POŠTENJE
A. F. WARHAN1K
zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2158 W. 22nd Str.,
vogal Leavitt ceste CHICAGO, ILL.
ZDRAVSTVO.
SPANJE.
Ako trpite na glavobolih, ne-prebavnosti, pogostih prehladih ali utrujenosti, tedaj postavite samim sebi to enostavno vprašanje: "Ali si privoščim osem ur spanja vsak dan?" — Odgovor dostikrat vam razloži, kaj je vzrok vašemu slabemu zdravju.
Zadosti spanja je važna stvar, kajti spanje je čas naše rasti. Spimo, da se odpočijemo in ravno tekom spanja se telesne tkanine obnavljajo in popravljajo od odrabljenja po dnevu.
Telo je sestavljeno iz nešte-vila stanic. Skupine stanic tvorijo telesne tkanine in organe. Staniče in tkanine se neprestano obrabljajo in, ko so popolnoma izrabljene in uničene, jih obtok krvi izganja iz telesa skozi kožo, pljuča ali druge izločilne organe. Vsaka misel in vsaka kretnja prispeva k obrabi teh stanic. Čim težje je delo, bodisi umno ali telesno, tembolj se iztrošajo te stanice in kri postaja tem bolj natovorjena s strupenimi odpadki obrabljenih stanic. Da živimo nadalje, se morajo te degenerirane stanice popraviti ali nadomestiti z novimi.
Hrana, ki jo jemo, in zrak, ki ga dihamo, izvršujeta del teh popravkov. Ali večinoma se popravljanje vrši tekom spanja in, kar smo tekom dneva iztrosili na sili in energiji, se tedaj nadomešča.
Telo mora tekom spanja izvršiti mnogo potrebnega dela in zato moramo privoščiti telesi". zadosti- časa, da to delo iz-
je posvečen češčenju presv. Srca Jezusovega. Posebna knjiga: "Premišljevanje o božjem Srcu Jezusovem," je kaj primerna za vse one, ki želijo meseca junija opravljati posebne pobožnosti. Knjiga vsebuje premišljevanje za vsaki dan meseca, kar dela to pobožnost posebno zanimivo.
Stane samo 60 centov.
Kipi presv. Srca Jezusovega se dobe v vseh velikostih. Navadno se rabi velikost 12 inčev, $1.50, in velikost 20 inčev, $3.50.
Naročila pošljite na:
AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West 22nd Street,	Chicago, 111.
mtMMMMmmmmM
I
vrši. Ako mu ne damo zadosti
časa, delo vzpostavljanja in popravljanja ne more biti popolno. Posledica je utrujenost — kar prinaša s seboj zmanjšano energijo in odporno silo— in ko je odpornost pomanjkljiva, smo ;iajbolj pristopni boleznim.
Število ur, potrebnih za spanje, je sicer nekoliko različno pri poedincih, ali v glavnem se lahko reče, da je potrebno najmanj osem ur spanja. Ali dajete svojemu telesu zadosti časa na razpolago, da izvrši svoj posel obnove in poprave ? Ako ne, .edaj morajo nastopiti neugodne posledice. Znaki, da vam preti nevarnost, so glavoboli, neprebavnost, zaprtje in o.io večno čuvstvo utrujenosti.
Ako ste spali zadosti, se zbudite osveženi in jaki. Ali, ako se zbudite z občutkom utrujenosti in nezadovoljnosti, je znak, da niste spali zadosti in treba ta primanjkljaj nadomestiti takoj. Pojdite ta dan bolj rano spat in vstanite, ko se počutite zadovoljne in sveže.
K pravilnemu spanju najbolj pomaga dobra prezračena soba, polno lahkih toplih odej in odprta okna. Odprta okna zagotavljajo, da izginejo iz spalnice strupi, ki jih telo izločuje, in istočasno omogočujejo pristop svežega zraka s svojo zalogo kisika, potrebnega za kri.
Kadar ne morete zaspati naravnim potom, marveč morate takorekoč privabljati spanje, topla kopel pred spanjem ali hiter sprehod na prostem ima dostikrat čudodelne posledice. Dostikrat je koristno zavžiti kako lahko jed pred spanjem, kajti prazni želodec je dostikrat vzrok nespečnosti. Ali hrana ob takem času mora biti enostavna in lahko prebavljiva, kot n. pr. kozarec gorkega mleka, čaša čokolade ali kakao z enim ali dvema prepečence-ma (crackers).
Ljudje, ki se bojijo bdenja po noči, naj se izogibajo vzrokom nespečnosti. Razburjajoča knjiga ali igra, preveliko kajenja ali kave ali pretežka jed, zavžita tik pfed spalnim časom, dostikrat preprečujejo spanje.
V stvari spanja bodite pravični proti samim sebi. Dajte telesu priliko, da si samo pomore. Vaša nagrada bo boljše zdravje, večja odpornost in večja sposobnost.
MALI OGLASI.
HIŠE IN LOTE.
TRI HIŠE NOVE, enonadstropne z lokalom za trgovino, 50x60, Areola water ht.; trgovine rentane, 1. vknjižba $15,000 za 5 let. 8409-8411 Stony Island Ave., naselbina v razvoju. — Neslo bo 12 odst. od investiranega; C. E. Ullrich, SOOO Stoney Island Ave. Ph. So. Shore 9238. 599-s do s
BUNGALOW 6 sob .garaža za 2 kari. 5328 Berenice Ave. 601-s do s
SEVERNO-VZHODNI vogal Maple-wood, $40,000. Martin, 7940 So. Paulina St.	591-s do s
ODITI MORAM V KALIFORNIJO, prodam kelastone bungalow in pohištvo vse novo .furnace ht., cesta tlakovana, b&tu "L." $7650, takoj. $1275 .ostalo $50 mesečno in obresti. 1236 So. 20th Ave., Maywood, 111.
___618-č,p,s
HIŠA 12 STANOVANJ ,South Shore, 1 leto stara. 1643 E. 72nd St., 2. nad-str. Phone Midway 3527. 617-čdoč
ZELO NIZKA cena, hiša, 3 sobe, garaža, lota 40x128, $960.00, takoj $430, na mesec $24.00. Na 77th Ct. in Brynmaur, 4025 Drake Ave., 2. nadstropje._613-č,p
ODDA V NAJEM hišo 8 sob, pogodba veljavna do 5. 1. 27, pohištvo proda. 4 sobe plačajo rent. Po 4. uri P.M. 719 Belden Ave. 610-č,p,t
PARME NA PRO'DAJ
WILD WOOD, Fox Lake, 111., 50x150, 150 čevljev nad jezerom. Vprašajte P. DeChene,- 6549 Ellis Ave. Phone Hyde Park 4092._612-čdoč
20 AK. OPREMLPENO za kokošje-rejo blizu mesta. $5500. Na lahka odplačila. D. Morse, Knox, Ind., Route I.	611-č,p,s
92 AK. FARMA blizu elektr. postaje v Wheaton predmestju. A. Kearns, Wheaton, 111. Phone 1189-J.
608-č,p,s
POHIŠTVO NA PRODAJ.


		1
m'm m$	1	| h
		
		1
Domača trgovina za Hoeiace potreMčme
I. L. Telser
FURNITURE AND HOUSE FURNISHINGS FONOGRAFE IN RADIO 2107-11 West 22nd Street, Chicago, 111.
Phones: Canal 6138: Roosevelt 2107 Ustanovljeno 1912.
ALASKA OMARE ZA LED
ne morete dobiti boljše ,pa tudi ne cenejše.
Od $15.00 naprej. Naše omare za led so znotraj prevlečene s korkovino, kar zadržuje toploto — to pomeni, da veliko prihranite na ledu in jedila ostanejo dalje časa sveža.
POSEBNA CENA $69.50
za emajlirano peč, nikjer ceneje. Druge vrste od $35.00 naprej.
Za vsakovrstno pohištvo se obrnite na nas. Mi smo založeni z vsem. Naša postrežba je prvovrstna. Pridite in prepričajte se!
ROOMING HOUSE, IS sob, 31etna pogodba, rent $150.00,—$2500 cena. Duffy, 929 Eastwood. 507-s do 3
POHIŠTVO za 6 sob v dobrem stanju, viktrola, cena $600.00. 856 Wilson Ave. Phone Ardnjore 2731.
_____619-č,p,s
PRI MOR AN prodati pohištvo, 5 kosov jed. soba, orehov les, več stolov. Pri-dite na 4907 N. Whipple St. Apt. 2B
616-č,p
POHIŠTVO za jed. sobo, hrastov les, 10 kosov. 5423 W. Van Buren St.
616-č,p,s
DR. N. SCHRAYER zanesljivi dentist
866 Milwaukee Ave., Chicago, 111. Vogal Racine Ave. Phone Hayinarket 3304. Najbolje delo potom najnovejšega sistema po najnižji ceni. Delo garantirano 10 let.	127

POTOVANJE NA E¥H. SHOD
Čas romanja na Eyharistični shod se hitro približuje. Treba bo, da se začnemo pogovarjati, kako se bomo peljali na ta kraj osobito mi Clevelandčanje, ki smo precej oddaljeni. Pri meni so se oglasili oni, kateri na^ meravajo voziti se z "auto bu-si." Namen je odposlati okrog 50 velikih busov skupaj na potovanje, in sicer 19. junija, v soboto, ob 7. uri zjutraj in bi dospeli ob 8. uri zvečer v Chicago. Ta vožnja bi stala $30 tja in- nazaj, vštevši, da so ti busi tam v rabi tudi vsaki dan za razgled okolice in da bodo tudi v glavni paradi (procesiji). Ilotel bi si moral vsak sam plačati, vendar jih pa ta družba za potnike naroči, ker jih ima veliko v ta namen rezerviranih. Cena hotelom bi bila od 3 do 5 dolarjev dnevno.
Po mojem mnenju je to lepa prilika. Ako se jih nabere več (ali 24 za en bus), bi lahko imeli svoj napis. Na ta način bodo imele nekatere župnije. N.a taki vožnji je bolje za družbo, da se ne razgubi, in da ves čas za dobro porabi. Razume se, da bo težko na eden ali drug način, ker bo ogromno ljudi, najtežje pa bo s privatnimi automobili, ker ne bo mogoče istih držati v redu, in potem, kako naj ima človek korist od tega? To je nasvet in priporočilo. Kateri bi želel se priglasiti, ali pa dobiti še več pojasnila, naj se priglasi, ali pa telefonira na moj urad : Anton Grdina, 1052 N. 62nd St. [Cleveland, O.—Randolph 1881
LOUIS STRITAR
se priporoča rojakom za naro« čila premoga, katerega pripeljani na dom. Prevažam pohi-itve ob času selitev in vse kar spada v to stroko.
Pokličite me po telefonu I
2018 W. 21st Plačo CHICAGO, ILL. Phone: Roosevelt 8221.
NOTARSKA DELA.
Kupne pogodbe, pooblastila, af-fidavite in vse druge legalne listine lzdeljuje rojakom za tu in stari kraj
JOHN .JERICH.
Slovenski notar, 1849 West 22nd St., Chicago, 111.
POZOR!
Radi naraščajočega dela in števila naročnikov, potrebujemo več potovalnih zastopnikov za naše podjetje. Služba stalna ali pa tudi začasna. Kogar veseli potovati in ima potrebne zmožnosti, naj se obrne pismeno ali o-sebno na naše upravništvo za pojasnila. Sprejme se samo može katoliškega prepričanja.
Upravništvo Amerikanskega Slovenca
SLOVENCEM V JOLIETU!
Naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstne slovenske povestne knjige, molitve-nike, angleške in šlovenske; rožnevence in druge devoci-j on ale iz knjigarne Amer. Slovenca. Kdor kaj izmed tega potrebuje, naj se zglasi pri meni, ali pa mi naj sporoči in mu prinesem na dom.
MARKO BLUTH, Zastopnik Amer. Slovenca, 512 N. Broadway St.
Joliet, 111.
j*
I*
+
£ $
IZ D A I A V E C
Kg;
Zgodovinska povest iz turških časov.
SPISAL
F. V.
SLEMENIK
*
*
Stoletje je minulo za stoletjem, druge šege in navade so nastopile in zopet menjale z drugimi, le cigani so si ostali enaki, se niso nič izprejnenili, le njih čas ne more predrugačiti. Kakršni so dandanes, takšni so bili pred sto in sto leti.
Razpostavljeni že prežijo poleg ceste v temnem lesu ves popoldan na Jakoba z Milanom. To bode dober, ugoden lov, si mislijo ter ugibajo, koliko bode vreden konj. Mrak nastaja, pa pričakovanega jezdeca s fantičem še ni. Gotovo ga zadržuje slaba pot, torej morajo še potrpeti in čakati dalje. Trda noč se napravi in dež obilno lije, pa cigani, dasitudi premočeni do kože, le še čakajo in obračajo svetle oči proti strani, odkoder ima priti Jakob v nastavljeno past. Ura poteka za dr,u-go; nekateri cigani že mrmrajo ter trdijo, da je neumno tukaj izgubljati čas, ako se to noč hočejo pomakniti dalje. Zdaj se začuje tenek žvižg, tenek, da ga more slišati le cigansko uho. Žvižg je od zgornje strani, kjer se ima približati zaželjeni jezdec. Cigani se postavijo urno na svoja mesta. Ile! Zdaj se prične šala! Komaj zadržujejo glasen smeh, tako se že vesele dobrega dela, ki bode doneslo lepega dobička.
Jakob počasno jezdi, da ne zdrami spečega Milana, ki mu sloni na prsih. Ko zarja pride, bosta že v Dvoru, se bode ves grad že veselil Milana, in njega, Jakoba, bodo hvalili in obdarovali veseli stariši.
Nekaj streljajev še in gozd neha. Kako vetrovi šume z drevesnimi vrhovi! Pa kaj je to ? Konjič postoji in nemiren puha po zraku. Od vseh strani se bližajo temne postave. Jakob, zdaj ti gorje! Groza ga prepade, ne ve, kaj bi počel. Ko hoče konja pognati v skok, zagrabil je že nekdo za uzdo, drugi mu iztrga Milana iz naročja ,tretji ga potegne raz konja in zopet dr,ugi mu zvežejo roke, zadrgnejo vrv okoli pasa in — hajdi v gosto lesovje. Po dolgi, trudapolni poti pridejo do velikega ognja, okoli katerega so sede čakale žene in otročad ciganska. Milan se zbudi, ko pridejo do svetlobe, in ko vidi same tuje, začrnele obraze, milo zaplaka, da se usmili ciganskim ženam, ki si ga prizadevajo upokojiti. Naposled zopet zaspi v naročju mlade ciganke.
Dovedejo tudi prestrašenega Jakoba k ognju. Trese se na vseh udih in ne besedica mu ne pride iz ust. Čul je mnogokrat o roparjih, ki človeka neusmiljeno umore. Sedaj bodo njega! Kako bi rad dal deset zlatov, da bi le bil v varnem Dvoru! Zakaj se je dal preslepiti? Cigani se mu posmehujejo, ko vidijo njegovo bojazen.
"Ti imaš v žepu deset zlatov," zarenči mu nekdo iz družbe; "dobro in pametno storiš, ako nam jih daš brez obotavljanja, radovolj-no."
To je ujetega Jakoba prestrašilo še bolj. Kako more cigan vedeti, da ima ravno deset zlatov pri sebi ? Polagoma se osrči in krepko izpregovori: "Možje, dam vam, kar imam, samo da me pustite s fantičem naprej. Tu i-mate zlate. Pustite me, ker se mi mudi, prosim vas!"
Cigani pograbijo zlate ter jih dopadljivo in strastno ogledujejo. Zdaj se posvetujejo. Konjiča nikakor ne dado nazaj ; to je jasno in razumljivo samoobsebi. Konj ostane pri njih.
— Milana? Fantiček je lep kakor jutranja zarja, in mlada ciganka, načelnikova sestra, se ga ne more nagledati. Zalega Milana ne kaže nikakor oddati. Jakoba samega bi še izpustili, zakaj malo jih briga, da se je obljubilo, oba spraviti v stran. Kaj bi počeli z velikim možakom, ker ni njih navada, da bi po-končavali ljudi?	<
"Odkod si pa," ga vpraša načelnik.
"Iz Dvora sem," odgovarja Jakob odkritosrčno. "Iz Dvora sem, pustite me, da ne pridem s fantičem prepozno na dom. Pustite me, ker imam še daleč v Dvor!"
Ko bi bil vedel Jakob, da ga resnični odgovor spravi v največjo nevarnost!
"Ile! Iz Dvora je, čujte," kriče povprek cigani. "Iz Dvora si torej? In ta-le deček?"
"Je sin dvorskega grajščaka."
"To je dobro! To nam pride prav! Ha! Zdaj se lahko znesemo nad njim. Vaju nobeden ne bo več videl Dvora. Nikdar več. Zakaj ? Nekdo iz naše družbe je na tihem hotel iz grajskega pašnika odpeljati dva ničvredna konja. Ker se je obnašal preveč neukretno, zasačili so ga hlapci, ga ulovili in grajščak mu jih je dal nekoliko našteti. To pa nam nikakor ne more biti povšeč in torej ne bode ne sina, ne tebe več v Dvor. Razumeš? Zdaj se vzdignemo. Naprej!"
"Zdaj se vzdignemo naprej. Naprej! Naprej," vikajo cigani za načelnikom in velik hrum nastane.
Vse je bilo v nekih trenotkih pospravljeno in prirejeno za odhod. Dež je ponehal, razvedrilo se je in na vzhodu se svita, ko nastopijo cigani pot skozi gozde in šume proti jugu. Staro kljuse mora zasesti od pota in strahu oslabeli Jakob, okoli in okoli obdan od jezdečih ciganov. Njegov prejšnji konjič pa nosi mlado ciganko z Milanom v naročju.
Pridejo do Save. Onstran so boljši kraji, varnejša pot, topleje podnebje. Morajo torej črez. Načelnik požene svojega konja v reko in po vrsti za njim stopajo drugi. Nihče zdaj ne pazi na Jakoba, saj jim v vodi ne bode u-šel. Pa Jakob že dolgo pre,udarja, kako bi vsaj sam mogel uiti. Z izdatno pomočjo bi že dohiteli cigane in Milana dobili od njih nazaj. Sredi struge, kjer voda teče najhitreje, plane raz konja v valove. Nihče ne požene ciganov za njim, ker so dobro poznali Savo. Ko pridejo na desni breg, gledajo mirno, kako plava Jakob proti glasovitemu vrtincu; vidijo, kako ga valovi nosijo v vedno ožjih krogih; slišijo, da siromak onemagajoč kliče pomoči. Zdaj so se valovi združili nad njim in zdaj še Milanov klobuček, ki ga je imel pripetega na prsih, potegne utonjenec v globočino za seboj.
Tako grozno je končal ubogi Jakob. Nemudoma se pomikajo rjavi cigani proti južnim krajem ,ker ne morejo prenašati zime, kakršna je pri nas. Milan se je prijazne, mlade ciganke kmalu privadil, ker se je prizadevala, mu izpolniti vsako željo. Vprašal je vedno, kaj tpko dolgo ne more priti domov v Dvor, k mamici, kateju. A bistra Vida, kakor je bilo ciganski ime, ga je vsakokrat znala potolažiti z lepo igračo ali z drugo rečjo. Najlepše pesmice, ki se jih je bila na,učila v ju-trovih krajih, mu je pevala, da je fantič sladko zaspal ter pozabil Dvor in stariše.
Katoliška
Tiskarna
BE PRIPOROČA V NAKLONJENOST
-▼Mm slovenskim društvom in organizacija««, -vsem slovenskim trgovcem in obrtnikom, -za vsakovrstna tiskarska naročila,
—Naročila Izdeljajemo lično, ločno In hitre, —nale cene se vedno med najnižjimi, —poizkusite in prepričajte •#.
—Nala ipecijaliteta so zlasti društvena delti* —društvena pravila, in vse druge tiskovine, —izvršujemo prestave na angleško in obratnti.
KADAR RABITE KAKIH TISKOVIN, PlSlTE VEDNO NAJPRVO NA SVOJO KATOLIŠKO TISKARNO t "
Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET,
CHICAGO, ILE.
— Florence, Italija. — Od tukaj poročajo o potresnem sunku, ki so ga posebno močno čutil v bližini Monte Amiata. Ludstvo je bilo zelo prestraše-
no, a škode ni napravil.
"AMER. SLOVENEC" JE NAJSTAREJŠI, A MORA POSTATI TUDI NAJVEČJI
Phones; 2575 in 2743.
Anton Nemanfch & Son
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI.
USTANOVLJEN L. 1895.
N« razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za pogr»< be, krste in ženitovanja. — Cene zmerne.
1002 — N. CHICAGO. ST.
JOLIET. ILL.
Hf?ffl?rf*rf?
POZOR!!
4* *
4*
*
* +
Ure, prstane, verižice, zapestnice — sploh vse, kar spada v to stroko, dobite pri nas cenejše, kakor v mestu, o čemer se je že veliko Slovencev prepričalo
ZA BIRMO IN DRUGE PRILIKE!
Velika "5 izbira ženskih zapestniH u U
Posebna cena za demantne pr stane
18-karatn'e; od $12.00 naprej.
Blago prvovrstno!
$12.00
naprej.
Cene nizke!
Cena Elgin uri $15.00.
Vsakovrstne ure od $10.50 do $150.00. Proti gotovini ali na obroke.
Hankan Jewelry Company, Inc.
Mr. S. D. TELSER, predsednik
2209 West 22nd Street,	Chicago, 111.
Phone: Canal 5496
Dvoje vrat zapadno od Metropolitan State Banke. p
£ % * | |
! |
$ £ % *
t I
!

Frank A.Geever
TRGOVINA ZA MOŠKE PO-TREBŠČINE
Ako želite za mali denar najboljše klobuke, srajce, kravate in druge potrebščine za moške, tedaj gotovo pridite k nam predno greste kam drugam. Naša velika zaloga in večletna izkušnja nam omogoča vas ▼ vsakem oziru zadovoljiti.
Velika izbira KRAVAT od najnižje do najfinejše vrste. Pridite in poglejte našo zalogo.
Velika izbira SLAMNIKOV za moške in dečke od $1.85 naprej.
SRAJCE vsakovrstne cene in barve. Ni boljših in tudi ne cenejših v mestu.
Pridite, da se sami prepri-čate- i i d
2118 WEST 22nd STREET,	CHICAGO, ILL'.
(Illington Theatre poslopje)
Phone: Canal 2533.	p

......................
........„.„...........................................................................................H...W
OPISANO POLJE
®	J. M. Trunk.
M
Mathilda Ludwig
VSAKOVRSTNE ŽENSKE POTREBŠČINE Naša specialiteta: Obleke za močne ženske in - MODERCE PO MERI -
V vašo korist je, da pridete v našo trgovino in se prepričate, da smo najcenejši, z najboljšimi oblekami, nogovicami in drugimi potrebščinami. Z našo postrežbo boste zadovoljni. — Govorimo slovenski.	p.
2202 WEST 22nd STREET,	CHICAGO. ILL.
Phone: Canal 1277.
A. Grdina & Sons
TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD
6017-19 Sa. Clair avenue in 1053 — E. 62nd St..........Cleveland, Ohio.
TELEFONSKA SLUŽBA DAN IN NOCI
Randolph 1881 ali Randolph 4550
PODRUŽNICA: 15303 — Waterloo Road — Phone Eddy 5849
Večja pamet.
Pisano je v Žarkometu: "Človek potrebuje več pameti, zato je njegova za cele gore večja," namreč kakor živalska. Če je kdo tako radodaren s pametjo, da jo prisoja tudi živalim, je to njegova stvar. Jaz pri najboljši volji kaki živali ne morem pripoznati niti najmanjšega razuma, pač pa človeku. Ako pa človek prečitaš to, kar je g. Molek zapisal v dušo in pamet v zadevnem odstavku v koloni "Hopsasa, tralala. . ." bi skoroda zadobil neke dvome ravno ne o pameti, a o porabi te celo "večje pameti." * * *
Zakaj? Iz katerih uzrokov?
"Zakaj, g. Tr.unk, vendar ne pojasnite, zakaj človek sega s svojim telesom in čutnim življenjem v živalski svet?" Vprašanje je uljudno. "Če pa je bil separatno ustvarjen," to moram izločiti, ker spada pod drugo plat.
Žal, g. Molek, da na uljudno vprašanje ne morem odgovoriti z enakim cvenkom. Stvar oziroma odgovor je za vsakega priprostega človeka tako jasno na dlani, da bi jaz smatral vsak odgovor za žalitev zdrave pameti.
Da pa ne bo govora o kakem izvijanju, rešem: Nos tu, nos tam ,oči tam, oči tu, prsti tu, prsti tam, jesti tu, jesti tam, prebava tam, prebava tu, nikakor pa ne "oči tu, toraj od tam.
Pamet je "za gore večja," a malo pameti bi včasih tudi zadostovalo.
:!: * *
Ta vrtinec utegne požreti.
Proletarec ima članek "Družina in zakon v vrtincu evolucije." Znano je, da so vrtinci v kaki reki zelo nevarni; kdor le more, se jim izogne. Vrtinci se prikažejo tudi v družinskem in zakonskem življenju, oziroma v temeljih, na katerih sloni družina in zakon. Proletarcu bo težko pomagalo, ako se že kar naprej hoče zavarovati proti očitku, da "bo socializem razdrl in razbil družino." V sedanji družbi je res mnogo gnilobe in vrtinci vsepovsod. Socialist vidi gorje v obveznosti krščanskega zakona, kakršen obstoji edinole še pri katoličanih, ker protestanti se v precejšnji meri poslužujejo neke prostoti. Kdor ni slep, mora ravno v takem zrahljanju zakonskega življenja spoznati vir gnilobe in vrticev. Proletarec je pa mnenja, da je ta vir gnilobe pomanjkanje popolne svobode, da bi namreč zakonski delali, kakor bi jim pač kazalo, se ločili svobodno, in pravi, da bi socialistična družba s tem temeljem odpravila vsako gorje, vso gnilobo. Ako je kdo tako naiven, mu bo težko pomagati.
Ako se socialist odene v hn-Ijo kapucina in pridiguje: "Zakon med možem in ženo mora biti zakon ljubezni, prisrčnega razumevanja, volja za skupen boj, za skupno prenašanje težav, skupen boj za skupnost, skratka, ljubezen dveh bitij,, ki hočeta živeti skupaj in sta za skupaj", potem je pač samole kapucinar, ker vse to so zahteve krščanskega zakona.
Ekonomska neodvisnost, moi'-da ne ravno moža in žene, temveč bolj družine je zahteva tudi krščanskega nerazrušljii-vega zakona, s svojo zahtevo popolne svobode v zakonu bo pa socializem težko pospešil družinsko življenje, če se mu ekonomska neodvisnost tudi posreči. Vrtinec bo postal večji, hujši in pomnožil gnilobo in
družbo končno požrl.
* * +
§C V6(f»
Zvonimir Tarantula meni v Žavkomctu, da morda "Trunk radi tega misli, da sega človek
C
že
•■■'................................................-.-,...........ftaga«
po telesu nazaj v živalski svet, ker so na svetu ovčice." Akob' jaz imel take "dokaze," pote« bi se taki dokazi lahko neznansko okrepčali, ker na svetu Je tudi prav mnogo — kozlov, k<1' kršne utegne Tarantula dobro poznati, saj so že stari Grb imeli prslovco: "Gnoti savto"
—	spoznaj samega sebe — "J on ni ovčica, ne, toraj PraU kozel!
=!t if. * Ta je pa — študiral.
Neki J. I., Akron, Ohio, vi v Prosveti: "Zato sem večkrat študiral, zakaj sam" smetje raste po "Pisanem P'" lju"." Mož je toraj študiraj celo večkrat je študiral, in sa njegovega gotovo naporne^ študiranja je bil, da smetje < raste. Ako mož še dalje študira, utegne videti travo kar ne bo tako naporno, f presnet kerlc mora biti, kdor J po študiranju prišel do tega,
smetje raste.
* *
Sourednik ima besedo-
Menda ne bo to kaka & . "laž," ako imenujem Moulderja, Terre Haute, IjJ
—	sourednika Žarkometa- & poprašuje, čemu sem zač® , puščati številke, in pouzroc« \y taka malomarnost pri Pr°sJ| tarjih smeh, moram	-številko, toraj Prosveta št. ' 1«
da jih rešim nadležnega
sme-
ha.
"Soli, soli, g. Trunk vzklikne, ker nekaj smeh'1^ le bilo treba, pa je baje vse plehko.	a
Plehko je in soli ni inP°/jz ževo koraka in revež je kože bo še skočil in sm®J . se mu, pa sourednik iz . ^ Haute mora imeti le nekaj bi radi te plehovine. Pra|\^| imam največjo piko na z,l,!'vjl, dopisnike in bi jih rad llS' ^
1 hV
I
be l«
Ali pika izdaja ? Rekel ^ prav nič, saj pleh ne ^ nikomur škodovati. Za 11 ^ dek Prosvete in dopisov v ^ ga dopisnikarja pa mora kaj mučiti, ker dostavlja-
----- ----------------------• nilcart1
pam, da se bratje dopis' .^jo in sestre dopisnice ne
oz"
na njegove čenče." Stvar da, da ima nekaj — P0?1 Q\i Čudno bi bilo, ko b' „i Moulder, dasi z g. Molej^ ^ prav v nobenem sorodstv^ žlahti, za g. Molekom ^ čal," da "ima duša form^ ^ ^ veškega telesa," in iz	h>{
sar on sam s svojim ^oS1!r0ni.i jem vred ne razume, j napačno citira, ne izvaj . n« pačnih posledic. Pri te"1 posnema samo g. Mole^1' p več tudi moje "čenče/ je sourednik, stvar o "kuC*TW* moja "čenča." V Terre v bo dosti soli a malo <>rlg nosti.
%
h K
{at

FRANK KRŽICNIK
1942 W. 22d PL., CHICAGO.
• dfv8'
Prevažanje premoga m fir se boste selili, pokličite	p
tovo boste zadovoljni.
Phone: Canal 1404-
h Ko
v!;
si
K
%
Italijanske Harnio
Mi i*deljujcmo in ''''' pr'" mo vse vrste harnio"'* vrstne, na rok» <U "Lolj^ Accordeons, ki so xlaje t|
nsV
svetu. Jamcene 10 ' , „0ee ili, ne so najnuje. V*«* cr brezplačen poijk. V'H,,C ft
RUATTA SERENELt^
1114 Blue Inland^4
Chicago,
111-
<H to