PoStnina plačana v gotovini
K A A L J E V I N A
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vaako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 20’—četrtletno din 60‘—, polletno din 120*—, celoletno din 240’—. Cena posamezne številke: prva pola din 2'—, nadaljnje pole po din 1*50. — Plača in toži se v Ljubljani. — Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva uL 23. — Tel. štev. 23-52.
17.
kos.
V LJUBLJANI dne 26. februarja 1941.
Letnik
XII.
VSEBINA:
149. Odločba o uporabi uredbe o kontroli cen na živila, kmetijske in industrijske proizvode in na vse druge ekstrakte teh rok.
130. Naredba o porazdeljevanju surovih kož.
151. Navodilo urada za kontrolo cen za izvajanje naredbe o razdeljevanju surovih kož.
152. Pravilnik o izvoznih klavnicah.
153. Sprememba odstavka 2. člena 2. pravilnika o reviziji kartelnih sporazumov.
154. Pojasnilo o taksni prostosti pooblastil za prevzemanje prejemkov uslužbencev, ki so v vojaški službi ali odsotni po uradnem poetu.
155. Maksimiranje cen pralnemu milu.
15«. Spremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na območju dravske banovine.
Uredbe osrednje vlade.
119.
Uporaba
uredbe o kontroli cen na živila, kmetijske in industrijske proizvode in na vse ostale ekstrakte teb strok.*
Na podstavi člena 1. uredbe o kontroli cen z dne 14. februarja 1940. takole odločam:
A.	Kontrola cen po uredbi o kontroli cen se uporabljaj na tčle predmete:
I.
Živila:
1. moka pšenična, ržena in koruzna;
2. otrobi pšenični in koruzni; k
3. testenine domače proizvodnje vseh vrst, nezavite in v zavojih;
4. riž;
5. jedilno olje vseli vrst in vkladov;
6. svinjska mast za jed;
7. kava surova in pražena;
8. kavni nadomestki vseh vrst;
9. čaj inozemskega izvora;
10. kakao v zrnju, maslu in prahu;
11. presno meso, slanina in salo;
12. suho mesnato blago in klobase po seznamu, ki ga sestavi urad za kontrolo cen;
13. kruh;
14. sladkor.
* J-Službene uovine kraljevine Jugoslavije«; z dne
SO.	februarja 1941., št, 4Q/X*l-A^7ii,
,f.
Obleka in obutev:
1. izdelana obleka: a) moška, ženska in otroška iz tkanin, ki so pod nadzorom cen, kakor tudi posamezni deli; b) suknje vseh vrst in izdelav jz tkanin pod nadzorom cen; c) suknje vseli vrst in izdelav iz usnja pod nadzorom cen; č) suknje vseh vrst in izdelav iz gumija in gumijevih tkanin;
2. oglavja iz klobučevine za moške klobuke domače proizvodnje;
3. izdelano perilo, moško, žensko in otroško, iz tkanin pod nadzorom cen;
4. pleteno moško, žensko in otroško perilo, bombaževo in volneno;
5. nogavice bombaževe in volnene vseh vrst;
C. obutev vseh vrst, izdelana iz usnja pod nadzorom cen, in to iz mastnega usnja vseh vrst, iz telečjega, junčkovega (govejega) boksa vseh vrst in barv in kombinacij teh vrst usnja;
7.	obutev, popolnoma ali deloma izdelana iz gume in vseh vrst usnja pod št. 6, in vsi gumijevi deli za obulev,
lil.
Tekstilije:
1. surovi bombaž, domači in inozemski;
2. ovčja volna surova (prana in neprana). domača in inozemska;
3. bombaževa preja vseh vrst, domača in inozemska, za tkanje in pletenje;
4. umetne preje vseh vrst;
5. volnena preja vseh vrst, domača in inozemska:
6. volna in volnena preja za pletenje in voZenje, Meh vrst;
7. sukanec za šivanje vseh metraž, razen svilenega;
8. molino amerikan vseh vrst in širin;
9. srbsko platno bombažne izdelave iz preje do vključno št 40, vseh vrst;
10. platno bombaževo, beljeno, v vseh izdelavah in širinah;
11. gradi vseh vrst, barv in širin, izvzemši gradi za žimnice in medokenske zavese;
12. cic (kreton) in poldelčn vseh vrst in širin;
13. flanela in bar h ant vseh vrst in širin;
14. šajak (raševina) in sukno za kmečko nošo;
15. sukno za meščanske obleke (moške in ženske) domačega in inozemskega izvora;
16. hlačevina (cajg) in loden (hubertus) vseh vrst;
17. kanafas, frenč, oksford in zefir vseh vrst in širin;
18. popelin vseh vrst, bombažev in iz umetnega bombaža in mercerizirane preje;
19. inlet (angin) vseh vrst in širin;
20. rute za na glavo vseh vrst, razen rut iz naravne in umetne svile in preje mako, finejših številk od št. 60/1 navzgor;
21. klot, serž, podloga za rokave in žepe, jadrovina, yse samo bombaževo;
22. juta surova;
23. tkanina iz jute za zavijanje in vreče;
24. konopljena in hodnična preja;
25. vreče iz vseh vrst materiala in vseh velikosti;
26. odeje iz flanele, bombaža ali volne in mešane iz bombaža in volne, izvzemši luksuzne izdelke.
IV.
Kurjava, razsvetljava in pogon:
1. drva;
2. vse vrste premoga, koksa, lignita in briketov;
3. sveče vseh vrst, razen voščenih;
4. električni tok za razsvetljavo, gospodinjstvo in pogon.
V.
Kožo in usnje:
1. surove suhe in soljene kože, in to goveje, telečje, junčkove, bivolske in konjske;
2. usnje, in to:
I. podplatno:
a) vse vrste kruponov in podplatnih polovic, vratov in okraj in;
b) vse opankarsko usnje, gladko in vzorčasto;
II. zgornje:
a) mastna kravina, čoklovina( pitling) in teletina, mastni vratovi, okrajine in hrbti, črna in rumena, gladka in vzorčasta in mastni cepljenec;
b) boks goveji in telečji, črni ali v barvi, dulboks, waterproof, športni boks in ostale vrste nepremočljivega usnja, vse to domače proizvodnje;
III. za podlogo in notranjke:
notranjke v polovicah, kruponih, vratovih, okrajinah
ali garniturah, telečje usnje za podlogo in cepljenec za podlogo;
IV. jermensko:
jermenski kruponi v kosili;
3. snovi za strojenje kož, in to tanin in čreslovina.
VI.
Stavbeni material;
1. zidna in strešna opeka;
2. negašeno apno;
3. cement;
4. leseni stavbeni material po seznamu, lci ga sestavi urad za kontrolo cen.
VII.
Železo in izdelki iz železu:
1. paličasto in trakasto železo, vseh vrst in mer;
2. betonsko železo vseh vrst in mer;
3. fasonirano železo, kotno in železo T;
4. nosilci U, T in 1;
5. valjana žica;
6. vlečena železna žica, žgana in nežgana, kakor tudi pocinkana v zvitkih ali palicah, vseh mer od 1 mm dalje;
7. bodeča žica in kvadratna, v vsaki izdelavi;
8. bela pločevina;
9. črna pločevina;
10. pocinkana pločevina;
11. žeblji, izdelani iz železne žice od 2 mm dalje;
12. žične vrvi 8, 10, 16, 24 mm do 150 m dolžine.
VIII.
Steklo in izdelki iz stekla:
1. prozorno steklo za okna;
2. steklo za navadne in hlevske svetilke.
IX.
Elektrotehnični material;
1. podzemski armirani kabli;
2. gola bakrena žica vseh debelin;
3. izolirana bakrena žica vseh debelin.
X.
Kmetijske priprave, seme, umetna gnojila in ostalo:
1. sekire;
2. lopate;
3. lopatke;
4. motike;
5. srpi;
6. kose; >
7. vile železne in lesene;
8. grablje železne in lesene;
9. plugi na živalsko vprego in plužne glave;
10. brane vseh vrst;
11. okopalniki in osipalniki;
12. robkači za koruzo na ročni pogon;
13. škropilnice za trte in sadno drevje;
14. reporeznice in slamoreznice na ročni pogon iu noži zanje;
15. razpršilniki za trle;
16. deli spredaj navedenih kmetijskih priprav;
17. vrvarski izdelki: oglavja (uzde, povodci), vprež-nico (vože, štrange) in motvoz (špaga) za kmetijsko rabo;
18. semenje, vse očiščeno:
a) lucerna;
b) detelja;
c) krmska pesa vseh vrst; č) mohar;
d) grašicai
19. umetna gnojila vseh vrst;
20. ličje (rafija);
21. modra galica;
22. manila;
23. žvepleni cvet;
24. gumice za povezavanje cepljenih rastlin;
25. sirišče.
XI.
Material za barvanje:
1. pokost (firnež);
2. terpentin.
XII.
Kavčuk in izdelki iz kavčuka:
1. kavčuk surovi, naravni in sintetični;
2. regenerirani gumi (regenerat);
3. stara gumijeva obutev in gumijevi odpadki;
4. avtomobilske gume, gume za motocikle, bicikle, zunanje in notranje, vseh vrst in mer;
5. vse vrste gumijevih cevi in vsi gumijevi deli za škropilnice;
6. vse vrste gumijevih cevi za vodo, alkoholne pijače, bencin, olje, gumijeve pipice za komprimirani zrak in avtogeno varjenje;
7. gumijevo lepilo vseh vrst;
8. gumirano platno vseh vrst in barv;
9. termofori, blazine za bolnike in vrečice za led.
XIII.
Milo in tehnične maščobe;
1. milo za umivanje in za pranje perila, izvzemši luksuzno;
2. tehnične maščobe (tolsče): loj, kokosovo olje, tolšč-ne kisline, sulfurno olje, kolofonij, mast iz kosti, ribja mast, svinjska mast, neuporabljiva za jed, ostale živalske tolšče (maščobe) in odpadki tolšč, vsa mastna olja rastlinskega izvora, ki rabijo za izdelovanje mila, kolikor niso pod nadzorom kot jedilno olje.
XIV.
I*apir in izdelki iz papirja:
1. zavojni papir vseh vrst po seznamu, ki ga sestavi urad za kontrolo cen;
2. papirne vrečice, razen iz luksuznega papirja;
3. kartoni: beli, leseni, rjavi (patentni), sivi knjigo-veški in rjavi, dvojno satinirani.
XV.
Razno.
1. parafin;
2. kositer, Čisti in mešani;
3. šivalni stroji za hišno rabo s pokrovom in sklopni, izvzemši luksuzne izdelave in na električni pogon.
B. Ko stopi ta odločba v veljavo, prenehajo veljati vse prejšnje odločbe, s katerimi je bila postavljena pod kontrolo cena posameznih predmetov. Poslej obsega kontrola cen samo spredaj navedene predmete.
C. Urad za kontrolo cen izda potrebna navodila za izvrševanje te odločbe.
C. Ta odločba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu dne 17. februarja 1941.; št. 1530.
Minister za oskrbo in prehrano Mil. S. 1’rotič s. r.
150.
Naredba
o porazdeljevanju surovih kož.*
Radi pravilnega porazdeljevanja surovih kož odrejam skladno s členom 2. uredbe o ureditvi blagovne prodaje M. s. št. 1483 z dne 8. novembra 1940. v zvezi z odločbo, izdano po uredbi o kontroli cen o maksimiranih cenah surovim kožam št. 11.0(50 z dne 6. decembra 1940., takole:
Clen 1.
1. Mesarske zadruge, obrtniki-mesarji, javne, zasebne in industrijske klavnice in zasebniki, ki koljejo živino za lastno potrebo, smejo prodajati surove kože samo zbiralcem ali trgovcem s surovimi kožami v območju urada za kontrolo cen v Beogradu, nikakor pa ne neposredno tovarnam ali obrtnikom, ki predelujejo kože.
2. Zbiralci surovih kož smejo prodajati surove kože samo trgovcem v območju urada za kontrolo cen v Beogradu, nikakor pa ne neposredno tovarnam in obrtnikom. Prav tako ne smejo'zbiralci prodajati surovih kož drug drugemu.
3.	Trgovci s surovimi kožami smejo prodajati surove kože tovarnam in obrtnikom samo po razdelitvi, ki jo odredi po tej uaredbi urad za kontrolo cen v Beogradu. Nikakor pa ne smejo trgovci prodajati surovih kož drug drugemu.
4.	Tovarne in obrtniki, ki predelujejo surove kože, smejo kupovati kože samo od trgovcev s surovimi kožami z odobritvijo in po razdelitvi urada za kontrolo cen.
Clen 2.
1. Obrtniki-mesarji, javne, zasebne in industrijske klavnice in zasebniki, ki koljejo živino za lastno potrebo, smejo prodajati surove kože samo po cenah, ki so določene z odločbo o maksimiranih cenah surovim kožam z dne 6. decembra 1940. pod I. do III.**
2. Na kosmati zaslužek največ 10% pri govejih, telečjih, junčkovih kožah in čoklovini ter 20% pri konjskih kožah, omenjen v točki IV. omenjene odločbe, imajo pravico samo trgovci s surovimi kožami, nikakor pa ne osebe, omenjene v odstavku 1. tega člena.
3. Trgovci s surovimi kožami morajo dati zbiralcem ustrezni del omenjenega kosmatega dobička po sporazumu.
4. Mesarske zadruge, ustanovljene po zakonu o gospodarskih zadrugah, veljajo za zbiralce po odstavku 2. člena 1. te naredbe. Te zadruge smejo posredovati pri prodaji surovih kož samo za svoje člane. Trgovci s surovimi kožami morajo dati tem zadrugam za pokritje njih režijskih stroškov do 5% omenjenega svojega zaslužka.
Clen 3.
1. Mesarske zadruge, obrtniki-mesarji, javne, zasebno in industrijske klavnice in zasebniki, ki koljejo živino za lastno potrebo, morajo prodati zbiralcem ali trgovcem surove kože v 3 dneh, soljene pa v 10 dneh. Zbiralci so dolžni surove in soljene kože takoj oddati trgovcem.
2. Trgovci s surovimi kožami so poleg obvezne mesečne prijave zalog po členih 1. in 2. uredbe o kontroli
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
19.	februarja 1941., št. B9/XX/163.
** »Službeni list« št. 709/100 iz 1. 1940.
zaloge blaga z dne 14. junija 1940-t dolžni prijaviti neposredno uradu za kontrolo cen vsakega 1. in 15. dne v mesecu stanje svojih razpoložljivih zalog surovih kož.
3, Mesarske zadruge, obrtniki-mesarji, javne, zasebne in industrijske klavnice in zbiralci so tudi dolžni prijaviti svoje zalogo surovih kož vsakega 1. in 15. dne v mesecu, če se iz katerega koli vzroka niso mogli ravnati po odstavku 1. tega člena, a so imeli na 1. in 15. dan vsakega meseca kaj surovih kož v skladišču.
4. Osebe, ki so zavezane prijavljati zaloge po odstavkih 2. in 3. tega člena, morajo poslati prijavo s priporočenim pismom najdalj do 3. oz. 18. dne v mesecu. Velja, da je prijava poslana uradu za kontrolo cen, če je bila v določenem roku oddana na pošto.
3.	Vse osebe, ki so dolžne prijavljati zaloge surovih kož, morajo prijavljati na način, ki ga predpiše urad za kontrolo cen.
Člen 4.
1. Trgovci s surovimi kožami ne smejo prodati svoje zaloge surovih kož brez predhodne dovolitve urada za kontrolo cen v Beogradu. Dovolitev morajo zahtevati od urada z nekolkovauo prošnjo. Urad za kontrolo cen dovoli lahko prodajo osebi, navedeni v prošnji, ali pa določi po svojem preudarku, kateremu predelovalcu sme oddati trgovec surove kože po maksimirani ceni.
2. Dovolitev za nakup sme zaprositi namesto trgovca (prodajalca) tudi kupec (predelovalec). Urad za kontrolo cen sme tako prošnjo zavrniti, če ugotovi, da ima predelovalec zadostno zalogo surovih kož.
3. Urad za kontrolo cen v Beogradu porazdeljuje prijavljene zaloge surovih kož po potrebah posameznih predelovalcev in njihovih obveznostih predvsem za dobavo predelanih kož (usnja) državnim oblastvom, nato pa zasebnikom,
4. Urad za kontrolo cen v Beogradu se bo sporazumeval po potrebi z uradom za nadzor cen v Zagrebu, kako naj se preskrbujejo s surovimi kožami posamezni predelovalci in kako naj se vobče porazdeljujejo kože po vsej državi.
Člen 5.
1. Kdor se pregreši zoper predpise v tej naredbi, se kaznuje po odstavkih 4. in 5. člena 2. uredbe o ureditvi blagovne prodaje z dne 8. novembra 1940.ff
2. Ta naredba stopi v veljavo na dan razglasitve v »Službenih novinah«,
V Beogradu dne 17. februarja 1041.; št. 200.
Minister za oskrbo in prehrano Milan St. Protič s. r.
 ............
151.
Navodilo*
urada za kontrolo con za izvajanje naredbe o porazdeljevanju surovih kož.**
V zvezi z naredbo o porazdeljevanju surovih kož
51.	200 z dne 17. februarja 1041., ki je bila razglašena
»Službeni liste št. 275/49 iz 1. 1940.
Službeni list':: št. 612/91 iz 1. 1940.
* »Službene uovine kraljevine Jugoslavije« z dne 20 Februarja 1941., št. 40/XXX-A/176.
** »Službeni list« št. 150/17 iz 1. 1941.
v »Službenih novinah«, daje urad za kontrolo cen tole obvezno navodilo:
1. Vse osebe, ki so zavezane prijavljati zaloge surovih kož, so dolžne prijavljati zaloge po stanju na dan vsakega 1. in 15. dne v mesecu. Prijava mora obsegati tele podatke:
1. koliko kg imajo govejih in bivolskih surovih kož, posebej kož do 20, do 30 in nad 30 kg teže po koži;
2. koliko kg imajo surovih telečjih kož;
3. koliko kosov imajo surovih konjskih kož;
4. koliko kg imajo suhih govejih kož, ne glede na težo posamezne kože;
5. koliko	kg	imajo suhih telečjih kož;
6. koliko	kg	imajo suhe čoklovine.
11.	Prvo prijavo po prednjem navodilu je treba vložiti	v 8 dneh	od	objave tega navodila, nadaljnje	prijave
pa	vsakega 1.	in	15. dne v mesecu, a najdalj	do 3.	in	18.
dne v mesecu. Prijave je treba poslati s priporočenim pismom neposredno uradu za kontrolo cen v Beogradu, vogal Prestolonaslednikovega trga in ulice kralja Aleksandra.
Ul. Vse tovarne, ki predelujejo kože, so dolžne v 8 dneh od objave tega navodila, vsaka zase, prijaviti uradu za kontrolo cen s priporočenim pismom tole:
1. koliko imajo surovih kož in kje so. Prijava mora ustrezati predpisom tega navodila po točki I.;
2. kakšne neizpolnjene obveznosti imajo glede dobave predelanih kož (usnja) državnim oblastvom in zasebnikom. Te obveznosti morajo biti dokazane z overjenimi listinami v prepisu;
3. koliko surovih kož potrebujejo povprečno na mesec.
IV. Združenja obrtnikov-predelovalcev surovih kož so v 15 dneh od objave tega navodila dolžna poslali uradu za kontrolo cen v Beogradu kolektivno prijavo, iz katere bodi razvidno tole:
1. katera količina surovih kož in katerih vrst je potrebna na mesec vsakemu članu združenja posebej. Na koncu je treba napraviti rekapitulacijo potrebne količine za vse člane združenja. V prijavi se sme navesti le dejanska potreba;
2. kolikšne so skupne obstoječe zaloge surovih kož in za koliko časa bodo zadostovale za normalno obratovanje članov tega združenja. Popis zalog mora biti sestavljen kakor pod I. tega navodila in mora biti natančno navedeno, kolikšna zaloga je vsakemu članu posebej na razpolago;
3. koliko članov ima združenje, ki se aktivno bavijo s predelovanjem surovih kož, z natančnim popisom vseh članov in navedbo njih naslova.
V. Kdor se ne ravna po točkah III. in IV. tega na-*
vodila, se pri razdelitvi surovih kož ne sme upoštevati.
Prijavljene zaloge se porazdelijo samo med tiste, ki so se ravnali po tein navodilu,
VI. Vsa pojasnila glede porazdeljevanja surovih kož daje urad za kontrolo cen.
Iz ministrstva za oskrbo in prehrano, urada za kontrolo rcn, v Beogradu dne 19. februarja 1941,; št. 1687.
— »»i i
152.
Na podstavi čl. 6., točke 4., naredbe o kontroli izvoza klavničnih izdelkov in sporazumno z ministrom za kmetijstvo ter banom banovine Hrvatske in po zaslišanju sveta za zunanjo trgovino predpisujem tale
pravilnik
o izvoznih klavnicah.*
Izvozna klavnica.
Clen 1.
Za izvozne klavnice se štejejo one klavnice industrijskega značaja, ki razpolagajo s temi prostori:
1. za klanje,
2. za obdelavo črev,
3. za naravno hlajenje,
4. za pripravo mesa in mastnih delov,
5. za končni pregled mesa,
6. za zaplenjeno meso,
7. za proizvodnjo masti,
8. za umetno hlajenje (hladilnica),
9. za veterinarski urad,
10. za hleve za velike živali in ograde (obore) za drobnico,
11. za preoblačenje in umivanje osebja.
Klavnice industrijskega značaja so tiste klavnice, ki uporabljajo za pogon svojih motorjev najmanj 25 k. s., zaposlujejo najmanj 25 strokovnih (mesarsko-prekajeval-skih) delavcev, imajo kompresorje za ohlajevanje v jakosti najmanj 25.000 frigorij in katerih zmogljivost v klanju znaša 100 komadov svinj v času osmih ur.
Prostor za klanje.
Clen 2.
Prostor za klanje mora imeti sledeče naprave:
a) klančino (rampo) oziroma kako drugo napravo, primerno za dogon svinj v prostore za klanje;
b) električno ali drugo po veterinarskih predpisih dovoljeno pripravo za omamljanje svinj pred klanjem;
c) teraso s površino okoli 6 m2, ograjeno z zidom ali železno konstrukcijo. Ta prostor mora imeti napravo za odvajanje krvi, v kolikor pa se uporablja kri za predelavo, mora ta prostor imeti potrebno higiensko napravo za zbiranje krvi;
č) bazen za poparjanje (mavženje) v obmeru okoli 2'50m v dolžino, 1'50 m v širino in 0-80 m v globino, ki mora biti neposredno poleg terase za klanje, če pa ni zraven, mora biti terasa opremljena s podstropnimi drčalnimi tračnicami ali z drugo primerno konstrukcijo za obešanje in prenos zaklanih svinj. Za dviganje svinj iz bazena mora biti ta opremljen s kovinastimi kleščami;
d) mizo in po možnosti strojno napravo za odstranjevanje ščetin-dlak in za čiščenje kože. Miza mora biti iz močnih letev, dolga mora biti okoli 4 m, široka pa 1'50 m;
e) podstropne drčalne tračnice ali drugo konstrukcijo za obešanje zaklanih svinj na viseče kovinaste kavlje, na katerih se svinje odpravljajo do kraja za raz-paranje in izvlačenjc drobovja. Slednje oboje se mora opraviti dokler svinja še visi obešena s kavlji na pod-etropnih tračnicah. Prostor za to opravilo mora biti opremljen s hladno prho.
* ^Službene novine kraljevine Jugoslavijec z dne
18.	januarja 1941., št. 13/VII-A/55.
Neposredno po izvlečenju se mora drobovje prenesti v prostor za obdelavo črev, očiščena svinja pa s pomočjo podstropnih tračnic v oddelek za naravno hlajenje oziroma v prostor za pripravo mesa.
Prostor za obdelavo črev.
Clen 3.
Prostor za obdelavo črev mora biti velik najmanj 16 m2 in imeti sledečo opremo:
a) ventilacijo za prečiščevanje zraka;
b) zadostno število kadi s pipami za toplo in hladno vodo;
c) pribor, potreben za obdelavo črev.
Prostor za obdelavo črev mora biti ločen od vseh ostalih prostorov in ne sme biti v neposredni zvezi s prostorom za klanje ali kakim prostorom za shranjevanje, hlajenje, pripravo ali predelavo mesa. S čiščenjem in obdelavo črev zaposleno osebje se ne sme brez pred-hodnjega pranja in razkuževanja obleke zaposliti pri pripravi, obdelavi in predelavi mesa.
Prostor za naravno hlajenje,
Clen 4.
Prostor za naravno hlajenje mora biti okoli 40 m* velik in okoli 4 m visok, oziroma mora imeti okoli 160 m3 prostornine. Opremljen mora biti s podstropnimi tračnicami, ki so v zvezi z oddelkom za klanje. Po teh tračnicah se odpravljajo očiščene, navzdol obešene svinje.
Okna in vrata tega prostora morajo omogočati zadostno prezračevanje.
Prostor za pripravo mesa in mastnih delov.
Clen 5.
Prostor za pripravo mesa in mastnih delov mora biti okoli 40 m2 velik in okoli 4 m visok, oziroma mora imeti okoli 160 m® prostornine. V kolikor je ta prostor združen s prostorom za naravno hlajenje, mora imeti sorazmerno večjo prostornino.
V prostoru za pripravo mesa in mastnih delov se morajo stekati podstropne tračnice iz prostora za naravno hlajenje oziroma iz oddelka za klanje.
V prostoru za pripravo mesa in mastnih delov mora bili zadostno število miz ter vseh potrebnih priprav in pribora.
Prostor za končni pregled mesa.
Clen 6.
Prostor za končni pregled mesa mora biti ločen od prostora za pripravo mesa in mastnih delov, biti mora dovolj velik za nemoteno opravljanje veterinarske službe.
Prostor za zaplenjeno meso.
Clen 7.
Prostor za zaplenjeno meso ima dva posebna oddelka in sicer:
a) za pogojno uporabno meso in
b) za meso, nesposobno za človeško hrano.
Oddelek za pogojno uporabno meso mora biti opremljen s potrebno napravo za steriliziranje (sterilizatorjem).
Oddelek za meso, ki je nesposobno za človeško hrano, mora biti opremljen z avtoklavom in ostalimi
\
pripravami in priborom, potrebnimi za uničevanje kon-fiskatov in trupel. V tem prostoru se mora namestiti parni kotel za izkuhavanje (steriliziranje) klavničnih posod, orodja in instrumentov.
Prostor za proizvodnjo masti.
Clen 8.
Prostor za proizvodnjo masti, namenjene človeški prehrani, mora biti okoli 40 m® velik in 4 m visok, oziroma mora imeti okoli 160 m3 prostornine.
Prostor za proizvodnjo masti, namenjene človeški prehrani, mora biti opremljen
a) najmanj z 2 kotloma za topljenje, katerih vsak ima prostornino okoli 400 litrov;
b) z odtokom za raztopljeno mast, bodisi z uporabo padca ali pa črpalke;
c) s posodo za strjevanje (sesedanje) masti;
č) s hidravlično ali ročno stiskalnico za ocvirke in
d) z mešalko z dvojno steno, med katero kroži hladna voda. Mast se mora dovajati v mešalko preko filtra z uporabo črpalke ali padca.
Mešalka mora biti nameščena v prostoru, ločenem od prostorov, kjer se mast topi in strjuje — seseda ter mora biti opremljena s pipo za napolnjevanje zabojev, sodov ali podobnih priprav.
V primeru, da se mast proizvaja po drugih metodah, se morajo namestiti v ustrezajočem številu prostorov vse potrebne naprave.
Za proizvodnjo masti v industrijske namene se morajo sorazmerno z zmogljivostjo klavnice namestiti potrebne naprave v posebnem prostoru, ločenem od onih, v katerih se proizvaja mast za človeško hrano.
Splošna oprema.
Clen 6.
V prostorih, navedenih v členih 2. do 8., morajo biti stene do višine najmanj 1'80m prevlečene s cementnim ometom ali drugo prikladuo gladko prevleko (glazuro) oziroma morajo biti Obložene s ploščami ali drugim ustreznim materialom zaradi čim uspešnejšega čiščenja in razkuževanja. Ostala površina zidov nad višino 1*80 m mora biti iz čvrstega materiala in gladka.
Tla morajo biti napravljena iz betona ali iz drugega za čiščenje in pomivanje prikladnega materiala, oziroma morajo biti poploščena s keramičnimi ploščicami, vendar ne smejo biti polžka in biti morajo radi odtoka dovolj nagnjena.
Ravno tako morajo biti vsi ti prostori opremljeni s sodobno kanalizacijo, ki omogoča nemoteno odstranjevanje nesnage z uporabo vode. Iz ekonomskih razlogov morajo biti vsi odvodni kanali opremljeni z lovilci masti (Fettfanger). Tako dobljena mast se sme uporabljati samo v industrijske namene. Vsi kanali in odprtine morajo biti opremljeni z mrežami in napravami, ki preprečujejo zaudarjanje smradu v prostore.
Kolikor se kri v klavnicah ne uporablja za nadaljnjo predelavo, mora bili napravljen iz prostora za klanje odtočni kanal za kri z ustrezajočim številom vdolbin, napravljenih po sodobnih higienskih predpisih. Kri se sme odvajati v glavni kanal ali pa v posebej za to zgrajene jame. Jame, v katerih se vrši proces razkrajanja kgvi, morajo biti zaradi odvajanja smradu, ki se pri tem procesu razvija, opremljene z vzdušno cevjo v višini sosednih zgradb.
V vseh prostorih morajo biti zagotovljeni osnovni higienski pogoji kakor svetloba, dovoljno prezračevanje, čista in zdrava voda, kakor tudi oprema za umivanje in razkuževanje osebja in orodja. Vedno morajo biti na razpolago potrebna razkuževalna sredstva.
Prostori za umetno hlajenje (hladilnice).
Clen 10.
Pred vhodom v prostore za umetno hlajenje mora biti prostor s prostornino okoli 12 m3, ki naj onemogoči kvarni vpliv zunanje temperature pri odpiranju vrat hladilnice.
Prostori za hladilnice morajo imeti najmanj dva oddelka, vsakega s površino okoli 40 m2 in najmanj 2-80 m višine.
Zidovi in tla morajo ustrezati predpisom iz člena 9., odst. 1. in 2. Pri napravi poda, zidov in stropa se morajo uporabiti sodobna izolacijska sredstva, da se onemogoči kvarni vpliv zunanje temperature na temperaturo v hladilnicah.
Prostori za hladilnice morajo razpolagati s kovinasto konstrukcijo, opremljeno z zadostnim številom kavljev za obešanje. Ti prostori se morajo ohlajevati v prvi vrsti z uporabo hladnega zraka, če bi ga pa primanjkovalo, pa z uporabo kovinastih cevi z amonijakom oziroma s hladno vodo.
Količina vlage v hladilnicah se mora spraviti na najnižjo mero.
Jakost kompresorja za komprimiranje amonijaka oziroma Ogljikove kisline mora znašati najmanj 25.000 frigorij.
Prostor za veterinarski urad.
Clen 11.
Prostor za veterinarski urad mora biti dovolj velik za namestitev laboratorija in pisarne.
Laboratorij in pisarna morata imeti potrebno opremo, naprave in material za pravilno opravljanje veterinarske službe. V vsakem primeru morata biti na razpolago trihinoskop in mikroskop s potrebnim priborom.
Hlevi za veliko živino in ograde (obori) za drobnico.
Clen 12.
Prostori za hleve za veliko živino in ograde (obori) za drobnico morajo 'biti pravilno in čisto vzdrževani, imeti morajo poseben kontumacijski oddelek za spravljanje zakuženih živali, po možnosti s posebno klančino (rampo).
Prostor za preoblačenje in umivanje osebja.
Clen 13.
Izvozne klavnice morajo razpolagati s posebnimi oddelki za preoblačenje in umivanje osebja, s predpasniki in plašči,- ki se dajo lahko oprati, umivalnicami, higienskimi pisoarji in klozeti, pljuvalniki in sredstvi za razkuževanje.
Prostor za spravljanje gnoja in kosti.
Clen 14.
Izvozna klavnica mora razpolagati z zadostnim prostorom za Spravljanje gnoja in kosti, ki mora biti najmanj 100 m oddaljen od tvorničuih in stanovanjskih
zgradb, lo je od tvorniČnega okoliša, in mora biti betoniran in obokan tako, da se smrad ne more širiti po okolici.
Klanje goveje živine.
Clen 15,
Izvozna klavnica, kjer se kolje goveja živina, mora razpolagati s posebej določenim prostorom za opravljanje tega posla, potrebno opremo, pripravo za omamljanje goved kakor tudi z ostalim potrebnim orodjem in priborom. Za dviganje goveda po klanju mora razpolagati z najmanj 2 (dvema) avtomatskima ali ročnima dvigaloma.
Tla, zidovi, kanalizacija in ostala splošna oprema morajo ustrezati pogojem iz prejšnjih členov.
Za obešanje govedi mora biti na razpolago zadostno število kavljev.
Za spravljanje in konserviranje kož morajo bili posebni in ločeni prostori.
Izdelava mesnih proizvodov.
Clen ,16.
Izvozna klavnica, ki izdeluje mesne proizvode, mora razpolagati s posebnimi prostori za ta posel, kakor tudi za spravljanje proizvodov. Poleg tega mora razpolagati s potrebnimi stroji in ostalim priborom za opravljanje tega posla, kakor tudi s sorazmerno močno zmogljivostjo (kapaciteto) hladilnic.
Industrijski tir.
Clen 17.
Za prevoz blaga mora biti izvozna klavnica po možnosti zvezana po industrijskem tiru z nakladalno železniško postajo.
V primeru pomanjkanja industrijskega tira mora izvozna klavnica razpolagati s hitrimi prevoznimi sredstvi, specialno pripravljenimi za prevoz mesa.
Zdravstvene določbe,
Clen 18.
Zaradi zavarovanja higiensko-sanitarnih pogojev morajo izvozne klavnice zadostiti naslednjim pogojem:
a) vsi prostori morajo biti vedno čisti, dovolj prezračeni, osvetljeni in tako urejeni, da se dajo tla, zidovi, pregrade in mize lahko zmivati;
b) prostori, v katerih se izdelujejo mesni proizvodi, namenjeni človeški prehrani, morajo biti popolnoma ločeni od ostalih prostorov in zavarovani pred tujim vzduhom;
c) v prostorih se mora storiti vse, kar jo potrebno In uspešno za uničevanje miši, podgan in muh, vendar brez uporabe virusa za podgane. Ravno tako je tudi prepovedana uporaba strupov v prostorih, v katerih se izdelujejo ali spravljajo meso in mesni proizvodi;
č) obleka, orodje in ves ostali pribor, ki se uporablja pri delu, mora biti iz materiala, ki se da lahko čistiti in prati in biti mora vedno v neoporečnem stanju;
d) osebje, ki je klalo obolele živali in imelo z njimi opravka, si mora po delu temeljito umiti in razkužiti roke in ves uporabljeni pribor ter obleko;
e) klavnično območje mora biti vedno čisto vzdrževano, da se ne bi čutil neprijeten vzdulr,
f) od dela v klavnici se mora izključiti osebje, ki boluje za tuberkulozo ali za drugimi nalezljivimi boleznimi;
g) manipuliranje oziroma uničevanje mesa, nepo-rabnega za človeško hrano, se mora opraviti pod nad zorstvom pristojnega veterinarja.
Zaključne določbe.
Clen 19.
Brž ko ugotovi direkcija za zunanjo trgovino pri uveljavitvi določb čl. 12. naredbe o kontroli izvoza klavničnih proizvodov* da posamezna podjetja ne izpolnjujejo nekatere od nebistvenih pogojev, določenih s tem pravilnikom, bo predpisala tem podjetjem rok, ki je potreben za odstranitev ugotovljenih nedostalkov. Ta rok ne more biti daljši od enega leta.
Do poteka predpisanega roka se morejo taka podjetja pogojno registrirati. V kolikor se z naknadnim komisijskim pregledom ugotovi, da najdeni nedostatki v predpisanem roku niso bili odstranjeni, se morajo taka podjetja črtati iz registra izvoznikov klavničnih proizvodov.
Stroški komisijskih pregledov gredo v breme posameznih podjetij.
Clen 20.
Ta pravilnik stopi v veljavo na dan razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu dne 16. januarja 1941.; št. 2991.
Minister za trgovino in industrijo dr. J. Andres s. r.
153.
Sprememba**
odstavka 2. člena 2. pravilnika o reviziji kartelnih sporazumov.***
Na podstavi §§ 31. in 16. uredbe o kartelih v zvezi s § 5. uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije se spreminja odstavek 2. člena 2. pravilnika o reviziji kartelnih sporazumov, ki je bil razglašen v »Službenih novinah« št. 242 z dne 28. oktobra 1939., in se sedaj glasi:
>(s) Odborove člane postavlja in razrešuje dolžnosti minister za trgovino in industrijo. V ta odbor predlagajo po enega člana in njegovega namestnika ban banovine Ilrvatske, minister za kmetijstvo, minister za socialno politiko in ljudsko zdravje in minister za oskrbo in prehrano. Poleg teh članov imenuje minister za trgovino in industrijo odborovega predsednika in tajnika in njuna namestnika.«
V Beogradu dne 14. februarja 1941.; IV. št. 4480.
Minister za trgovino in industrijo dr. I. Andres s. r.
■—I ♦ —
* »Službeni list« št. 573/86 iz I. 1940.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 19, februarja 1941., št. 39/XX/162.
**m »Službeni list« Š't. 548/86 iz 1. 1939.
154.
Pooblastila
za prevzemanje prejemkov uslužbencev, ki so v vojaški službi ali odsotni po uradnem poslu, niso zavezana taksi.*
Na zastavljena vprašanja, ali so zavezana taksi po zakonu o taksah pooblastila, ki jih izdajajo svojim rodbinskim' članom in drugim osebam državni in samoupravni uslužbenci radi prejemanja njihovih prejemkov za časa vojaških vaj ali med odsotnostjo po uradnem poslu, in ali je tudi overilo prepisa takih pooblastil, ki se prilagajo izplačilnim listinam, zavezano taksi po zakonu o taksah, pojasnjuje oddelek za davke na podstavi čl. 43. zakona o taksah takole:
Državni in samoupravni uslužbenci, ki so vpoklicani v vojaško službo ali poslani na drug uradni posel izven svojega službenega kraja, po predpisih točk 1., 3. in 12. člena 6. zakona o taksah v zvezi s § 97. zakona o uradnikih in tar. post. 33. taksne tarife niso po zakonu dolžni taksirati taka pooblastila niti plačevati takse za overilo podpisa na njih, ker so te listine hkrati z uradnimi opravili po zgoraj omenjenih zakonskih predpisih oproščene taks po zakonu o taksah.
Zato naj overja podpise na takih listinah po uradni dolžnosti predstojnik urada s pripombo, da je uslužbenec
po naredbi vojaškega ali drugega oblastva.št poslan
v vojaško službo oziroma na uradni posel, pa se zato overja podpis na pooblastilu po uradni dolžnosti brez plačila takse po zakonu o taksah (člen 7. zakona o taksah).
Izplačilo se mora opraviti na podstavi pooblastila, priloženega v navadnem prepisu, na katero zapiše blagajnik samo ugotovitev: »Videl izvirnik, ki je vpisan pod št <
Enako je treba uravnati tudi izplačevanje po čekovnih nakaznicah.
»• #
Upravičenec iz takega pooblastila mora ob podpisu
vselej izjaviti, da jamči, da je izdatelj še v vojaški službi oziroma na uradni dolžnosti in da je potemtakem pooblastilo še v veljavi.
Iz oddelka za davke ministrstva za finance v Beogradu dne 3. februarja 1941.; št. 6001.
155.
Maksimiranje cen pralnemu milu.**
Na podstavi člena 3., odst. 4., uredbe o kontroli cen z dne 4. februarja 1940. predpisuje urad za kontrolo cen za vse svoje območje maksimalne cene za pralno milo, in to:
1.	Za proizvajalce: Za 1 kg pralnega mila s 50% maščobnih kislin din 19-50, za 1 kg pralnega mila s 40% maščobnih kislin din 18-—-. Te cene se razumejo franko
* »Službene novine kraljevine 'Jugoslavije« z dne
19.	februarja 1941., št. 39/XX/lG4.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
18.	februarja 1941., št. 38, in z dne 19. februarja 1941., it. 39/XX/166.
raztovoritvena postaja kupčeva, vštevši zaobalo, brez skupnega davka.
2. Za trgovce na debelo: Trgovci na debelo sinejo pribiti k nabavni ceni franko njih raztovoritvena postaja prevozne stroške od raztovoritvene postaje, vse javne davščine in na celokupno vsoto še 0% kot svoj zaslužek.
Trgovci na debelo morajo zaprositi odobritve prodajne cene po členu 2. uredbe o kontroli cen pri pristojnem oblastvu in pritožiti dokaze o prevoznih stroških od postaje do obrata in o krajevnih davščinah. Za dokaz velja potrdilo občine ali občnega upravnega oblastva prve stopnje, da ti stroški ustrezajo krajevnim razmeram.
3. Za trgovce na drobno: Trgovci na drobno izračunajo svojo prodajno ceno tako, da pribijejo k nabavni ceni po fakturi tovarne ati trgovca na debelo prevozne stroške od' postaje do trgovine, morebitne krajevne danščine in na vse to še največ 15% kosmatega zaslužka.
4. Ta odločba stopi v veljavo z razglasitvijo v »Službenih novinalK.
Iz urada za kontrolo cen v Beogradu dne 17. februarja 1941.; št. 1560.
(Ta odločba je stopila v veljavo dne 18. februarja 1941.)
156.
Banove uredbe.
Spremembe v staležu državnih in banovinskih ua*ažben-cev na območju dravske banovine.
A. Državni uslužbenci.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 4. februarja 1941.. 1. št. 391/2, je bil Se ib e r l Josip, podnadzornik policijskih agentov I. razreda
VIII.	položajne skupine pri• predstojniŠtvu mestne policije v Mariboru, p r e m e š č e n na lastno prošnjo k upravi policije v Ljubljani. )
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 20. januarja 1941., 1. št. 11.620/1—40, jo bil Bela n tič Avgust, policijski stražnik 111. razreda-zvaničnik III. skupine pri predstojniŠtvu mestne policije v Kranju, postavljen za policijskega stražnika 11. razreda-zvaničnika II. skupine na dosedanjem službenem mestu.
B.	Banovinski uslužbenci.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 16. januarja 1941., 1. št. 12.039/1, je bil,posta vi j en Bradač Viktor za banovinskega uradniškega pripravnika za IX položajno skupino pri tehničnem oddelku kraljevske banske uprave v Ljubljani.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 24. januarja 1911., I. št. 11.093/1—40, je bila postavljena B e n č a n Leja, banovinska zvanie-nica II. položajne skupine pri javni bolnišnici v Celju, za banovinsko arhivsko uradnico X. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.	,
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska iu zalaga Tiskarna Merkur d. d. s Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Mihalek y Ljubljani,
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 17. kosu XII. letnika z dno 2fi. februarja 15)41.
Razglasi kraljevske banske uprave
K V-štev. 280/16.	575 .4—2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje zu oddajo mizarskih del pri gradnji državne tekstilne šole v Kranju I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 10. marca 1941. ob 11. uri dop. v sobi št. 33 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami v sobi št. 13 tehn. oddelka.
Ponudbe je predložiti v zapečatenih kuvertah in mora vsak ponudnik vpisati v uradni izvod proračuna ponudene enotne cene za posamezne postavke in skupne zneske z besedami in številkami.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka in na razglasnih deskah tehničnih razdelkov sreskih načelstev.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 19. februarja 1941.
*
,V. No 88/31.	531—3—2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za regulacijo Mure na notranji progi med km 95‘0—91*0 v odseku Petanjci-Veržej prvo javno pismeno ponudbeno licitacijo v skrajšanem roku 15 dni na dan 10. marca 1941. ob 11. uri dop. v sobi št. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani, banska palača, dvorišče, levo, Bleiweisova cesta št. 10. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami ravno lam in pri murski terenski tehn. sekciji v Gor. Radgoni.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša: din 532.971-84 (pet sto trideset dva tisoč devet sto sedemdeset en dinar 84/100).
Kavcijo din 54.000'— je položiti najkasneje na dan licitacije do 10. ure dopoldne pri davčni upravi Ljubljana-me-slo. Poleg ponudbe je do 11. ure dopoldne predložiti licitacijski komisiji dokumente za pripust k licitaciji in sicer: potrdilo davčne uprave o poravnavi davkov za tekoče tromesečje, odo-i r*i e ni*nistrstva za gradbe za udeležbo pri licitacijah, potrdilo pristojne ZDormce za trgovino, obrt in industrijo o sposobnosti ter potrdilo občeuprav-nega obl&stva o izvajanju obrti.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz
razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 17. februarja 1941.
K V-št. 352/18—1941.	576 3-2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za oddajo mizarskih in steklarskih del, keramit-nih stenskih oblog in del iz umetnega kamna pri gradnji II. drž. realne gimnazije v Mariboru
I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 11. marca 15)41. ob 11. uri dop.
v sobi št. 33 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki sc dobo proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami v sobi št. 13.
Ponudbe je predložiti v zapečatenih kuvertah in mora vsak ponudnik vpisati v uradni izvod proračuna ponudene enotne cene za posamezne postavke in skupne zneske z besedami in številkami.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 19. februarja 15)41.
*
K V. št. 98/4-1941.	564-3—2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za regulacijska dola na potoku Ložnica pri Slovenski Bistrici od km 0'290 do km 1*173 I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 20. marca 1941. ob 11. uri ilop. v sobi št. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani, Bleivveisova c. št. 10. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami pri tehničnem razdelku sre-skega načelstva v Mariboru-levi breg.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša din 903.727-50.
Kavcijo v znesku din 46.000'— je položiti pri davčni upravi za mesto Ljubljana na dan licitacije najkasneje do
10.	ure dopoldne.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v Službenih novi-nah< in na razglasni deski tehničnega oddelka. Poleg ponudbe je do 11. ure dopoldne predložiti dokumente za pripustitev k licitaciji in sicer; potrdilo davčne uprave o poravnavi davkov za tekoče tromesečje, odobrenje ministrstva za gradbe za udeležbo pri licitacijah, potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo ter potrdilo obče-upravnega oblastva o izvajanju obrti. Kr. banska uprava dravske banovine. .V Ljubljani dne 18. februarja 1941.
K V. Št. 118/9—1941.	574 3—2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za dobavo litoželeznih cevi in armature za IV. etapo vodovoda v Beli Krajini L javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 22. marca 1941. ob 11. uri dop. v sobi št. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani, Bleiweisova c. 10. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami ravno tam.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vso!e odobrenega proračuna, ki znaša din 268.448'—.
Kavcijo din 27.000'— je položiti pri banovinski blagajni v Ljubljani ali davčni upravi Ljubljana-mesto najkasneje do
10.	nre na dan licitacije.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 19. februarja 1941.
*
K V. št. 1947/3.	508—3—3
Dežni plašči za cestarje,
razpis dobave.
Razpis licitacije.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje na osnovi čl. 82. do 105. zakona o državnem računovodstvu v skrajšanem roku 15 dni
1.	javilo ofertno licitacijo za dobavo 440 kom. izgotovljenih (kon-fckcionirunih) dežnih plaščev oziroma 2.000 m nepremočljivega blaga za dežne plašče, širine 100—150 cm in izdelavo (krojenje in šivanje) 440 dežnih plaščev.
Licitacija bo dne 27. februarja 1941. ob 11. uri v sobi št. 3 tehničnega oddelka kraljevske banske uprave. Gledališka ul. 8/1.
Ponudbe, taksirane s kolkom po 1. p.
25.	zakona o taksah in banovinskim kolkom v višini 50% državne takse v zapečatenem ovitku z vnanjo označbo:
Ponudba za dobavo  ponudnika
I.	1. . mora izročiti ponudnik ali njegov pooblaščenec na dan licitacije med
10.	in II. uro licitacijski komisiji.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izjavili. da so mu znani licitacijski pogoii in da se v celoti strinja z njimi. Ponudnik mora predložiti predsedniku licitacijske komisije tudi potrdilo Zbornice za trgovino, obrt in industrijo o draži-teljski sposobnosti, potrdilo o poravnavi zapadlih davkov in priznanim o kavciji, ki jo je položiti pri blagajni finančnega oddelka kraljevske banske uprave.
Interesenti dobe pogoje in vse potrebne informacije med uradnimi urami v »oi>i št. 3 tehaUfneg* oddelka k ra-
Ijevske banske uprave v Ljubljani, Gledališka ul. 8/1.
Kralj, banska uprava dravske banovine. .V Ljubljani dne 12. februarja 1941.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
J S 4/41-18.
609
Razglasitev preklica.
S sklepom okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 23. XI. 1940., posl. št. III R 166/40—2, je bila Merljak Kristina bivša otroška negovalka, prej stanujoča v Ljubljani, Orožnova ul. 7, sedaj v bolnici za duševne bolezni na Studencu pri Ljubljani, zaradi umobolnosti popolnoma preklicana.
Za skrbnika je bil postavljen Sfiligoj Franc, uradnik Zadružne zveze v Ljubljani, Orožnova ul. 7.
Okrajno sodišče v Ljubljani dne 24. januarja 1941.
*
008
VIII O 619/38-17.
Oglas.
Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek .VIII., kot zapuščinsko obiastvo naznanja, da je dne 8. aprila 1938. umrl v Ljubljani brez poslednje volje žandar-merijski kaplar Koščak Anton, stanujoč v Benkovcih, Dalmacija.
Odsotna zakonita dediča Koščak Franc in Koščak Marija se obveščata, da jima je bil postavljen skrbnik Seiko Janko, sodni nadoficial v pokoju v Ljubljani, Prekmurska ul. št. 2 in se pozivata, da podasta svojo dedinsko prijavo pri tem sodišču v enem letu od dneva tega oglasa radi zaključitve in vročitve zapuščine v smislu zakona.
Okrajno sodišče v Ljubljani dne 5. februarja 1941.
*
,1 O 654/40-6.	485-3-3
Poklic dediča neznanega
1 • f • v v
bivališča.
Rožič Josip, posestnik v Sv. Jungcrti št, 51, je dne 7. julija 1940. umrl. Poslednja volja se je našla. Rožič Franc, sin imenovanega pokojnika, čigar bivališče sodišču ni znano, se obvešča s tem
0 pripadu dediščine s pristavkom, da poda, če bi v letu dni ne prišel sam k sodišču ali ne imenoval pooblaščenca, skrbnik Špeglič Franc, pos. v Sv. Jun-gerti št. 10, v njegovem imenu dedno izjavo in da se bo naznanila oziroma zavarovala čista zapuščina, ki mu pripada, pri sodišču, dokler se ne zglasi sam ali se ne dokaže, da je umrl ali bil proglašen za mrtvega.
Okrajno sodišče v Celju, odd. 1,, dne 4. februarja 1941.
❖
1 57/41-16.	130
Dražbeni oklic.
Dne 3. aprila 1941. o poli devet i b bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin (hiša, go-
spodarsko poslopje in zemljiške parcele) zemljiška knjiga k. o. Čerina 'A vi. št. 33, zemljiška knjiga k. o. Čerina lA vi. št. 34, zemljiška knjiga k. o. Čerina Vi vi. št. 470. Solastninska pravica do */»s vi. št. 115 k. o. Čerina do polovice.
Cenilna vrednost: din 20.657‘72.
Vrednost pritekline: din 750'— (polovica 375'—), ki pa je že upoštevana v gornji cenilni vrednosti.
Najmanjši ponudek: din 13.772’—,
Varščina: din 2066'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Brežicah dne 31. januarja 1941.
-5»
I 947/40-11.	594
Dražbeni oklic.
Dne 3. aprila 1941. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin (pašnik) zemljiška knjiga k. o. Velika Dolina vi. št. 1223,
Cenilna vrednost: din 5262'50.
Najmanjši ponudek: din 3508-—,
Varščina: din 526'25.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-beuem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Brežicah dne 18. februarja 1941.
H?
I 1163/40-7.	600
Dražbeni oklic.
Dne 3. aprila 1941. o poli deset i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin
I. zemljiška knjiga k. o. Čatež vi. št. 463 pare. št. 44/1-stavbišče,
II. zemljiška knjiga k. o. Čatež vi. št. 660 pare. št. 1292/3-vrt,
III. zemljiška knjiga k. o. Čatež vi. št. 643 pare. št. 1201/1-njiva, zemljiška knjiga k. o. Čatež vi. št. 643 pare. št. 1201/2-gozd, zemljiška knjiga k. o. Čatež vi. št. 643 pare. št. 1286-njiva, zemljiška knjiga k. o. Čatež vi. št. 643 pare. št. 1185-gozd,
IV. zemljiška knjiga k. o. Čatež vi. št. 678 pare. št. 1267-njiva,
V. vse I.—IV. skupaj navedene skupine.
Cenilna vrednost: ad I. din 13.470'—, ad II. din 21S0*—, ad III. din 28.645'—, ad IV. diu 16.565'-, ad V. din 00.811'-.
Varščina: ad I. din 1347'—, ad II. din 213'-, ad III. din 286450, ad IV. din 10567>0, ad V. din 6081'10.
Najmanjši ponudek: ad I. din 8980'—, ad II. din 1420'—, ad III. din 194)97'-, ad IV. din 11.044—, ad V. din 40.541'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-
benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Brežicah, odd. II.,
dne 19. februarja 1941.
•J;
I 1963/40—23.	596
Dražbeni oklic.
Dne 27. marca 1941. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga
I.	Ostrožno vi. št. 107 in 351,
11.	Sv. Jungert vi. št. 223 in 267,
111.	Zabukovca vi. št. 17 in 72.
Cenilna vrednost: ad L din 419.595'—; ad II. din 333.772'50; ad III. 57.435 10 dinarjev.
Vrednost pritekline: ad L din 8950'—; ad II. din 550/—.
Najmanjši ponudek: ad I. 279.730'— din; ad II. din 222.515'—; ad III. din
38.290 06.
Varščina: ad 1. din 41.959'30; ad 11. din 33.377'25; ad 111. din 5743'50 in jo je položiti v gotovini ali vrednostnih papirjih, navedenih v dražbenih pogojih.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Celju
dne 10. februarja 1941.
I 806/40.	t	589
Dražbeni oklic.
Dne 31. marca 1941. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Črenšovci vi. št. 80 pod B 8, V pare. št. 820-travnik, vi. št. 450 pod B 2, 'A .pare. št. 288-nji-va, vi. št. 464 pod B 2, A. pare. št. 780-travnik in vi. št. 408 pod B 2, A pare. št. 425-njiva.
Cenilna vrednost: din 3420'25.
Najmanjši ponudek: din 2280'16,	1
Varščina: diu 342'25.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.	,	,	,r
Okrajno sodišče v Dol. Lendavi, odd,.11»»
dne 12. februarja 1941.
I 1396/40-10.	'>88
Dražbeni oklic.
Dne 1.. aprila; 1941. o poli M e-vetih bo pri podpisanem sodiščui v sobi št. 5 dražba nepremičnin zemljiška
knjiga k. o. Tučna vi. št. 47, vendar samo pare. 319, 3:48/4, 339/1 in 341/1.
Cenilna vrednost: din 12.0144'—, po odbitku preužitka Repanšek Marije v vrednosti din 7300'—, torej din 5334'—.
Vrednost priteklin: din 45'—.
Najmanjši ponudek: din 3556'—.
Varščina: din 1263'40.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kamniku, odd. II..
dne 13. februarja 1941.
$
1 149/40-24.	94
Dražbeni oklic.
Dne 27. marca 1941. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin in sicer po skupinah:
I. skupina: zemljiška knjiga Kostanjevica vi. št. 480,
II. skupina: zemljiška knjiga Ošlrc vi. št 194,
F IT. skupina: zemljiška kn jiga Sv. Križ vi. št. 306.
Cenilna vrednost: za 1. skupino: din 21.652—,- za II. skupino din 11.330'50. za III. skupino din lo8S-—.
Najmanjši ponudek: za 1. skupino din 10.826'—, za II. skupino din 755:466, za III. skupino din 1058'62.
Pravice, ki bj ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Kostanjevica
dne 7. januarja 1941.
}J{
1 247/40—21.	167
Dražbeni oklic.
Dne 3. aprila 1941. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga černeča vas vi. št. 69.
Cenilna vrednost: I. skup. 23.160'50 din, II. skup, din 10.915'—, III. skup. din 11.107'—, IV. skup. din 8913'—,
V.	skup. din 6783'—, VI. skup. din 15.181'—, VII. skup. din 33.30«’—, Vlil. skup. cela nepremičnina vi. št. 69 k. o. Černeča vas: din 109.36850.
Vrednost pritekline: din 3055'—.
Najmanjši ponudek:	1.	skup. din
15.440.31, II. skup. din 7276'67,	111.
skup. din 7404'67, IV. skup. din 5942V,
v.	skup. din 4522’—, VI. skup. din 10.120'67, VII. skup. din 22.206—, VIII. skup. din 72.912*82.
. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, te priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Kostanjevica
dne 13. januarja 1941.
*
1 671/40-10.	544
Dražbeni oklic.
Dne 27. marca 1941. ob 15. uri bo v Leskovcu pred hišo št. 84 dražba nepremičnin vi. št. 37 in 148 k. o. Leskovec, in sicer po skupinah.
Cenilna vrednost I. skup,: din 1360'—,
II. skup.: din 7185-—, lil. skup.: din 7712'-.
Najmanjši ponudek za I. skup.: din 910'—, za ii. skup.: din 4790'—, za
III. skup.: din 5141'—.
Varščina za L skup.: din 136'—, za
II.	skup.: din 719.—, za III. skup.: din 772'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki jo nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Krškem, odd, III..
dne 7. februarja 1941.
I 1130/40—6.	208
Dražbeni oklic.
Dne 31. marca 1941. dopoldne ob d e vetih bo pri podpisanem so,-dišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Ifotič vi. št. 104.
Cenilna vrednost: din 50.700'—.
Najmanjši ponudek: din 33.800’—.
Varščina: din 5070'—.
Cenilna vrednost priteklin: 3700'— din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Litiji, odd. II.,
dne 20. januarja 1941.
1 1124/40-9.	348
Dražbeni oklic.
Dne 31. marca 1941. d op o 1 d n e ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Litija vi. št. 3.
Cenilna vrednost: din 66.735'— (s pri-teklinami).
Vrednost priteklin: din 150'—.
Najmanjši ponudek: din 66.735'—.
Varščina: din 6673'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se no mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni
oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Litiji, odd. II.,
dne 28. januarja 1941.
I 891/40-8.	347
Dražbeni oklic.
Dne 31. m a r c a 1941. dopoldne ob e n a j s tih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Št. Lambert vi. št. 15.
Cenilna vrednost: din 9872'—.
•Najmanjši ponudek: din 6582’—,
Varščina: din 990'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Litiji, odd. 11.,
dne 28. januarja 1941.
•j.
Va I 1396/39.	_	391
Dražbeni oklic.
Dne 10. a p rila 1941. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi šl. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sv. Petra predmestje I. del vi. št. 153.
Cenilna vrednost: din 600.812'—.
Priteklin ni.
Najmanjši ponudek: din 300.406'—.
Varščina: din 60.082'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki jo ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. Va.,
dne 20. januarja 1941.
•5*
I 174/40—17.	591
Dražbeni oklic.
Dne 3. aprila 1941. ob d e ve til) bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin zemljiška knjigi Vrhnika vi. št. 261 in 124.
Cenilna vrednost: din 13.100'—.
Vrednost priteklin: din 2000'—.
Najmanjši ponudek: din 8734'—.
Varščina: din 1810'—.
■ Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na družbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ložu
dne 18, februarja 1941.
I 4129/40-7.	559
Dražbeni oklic.
Dne 28. m a r c a 1941. o poli devetih bo pri podpisanem sodišču r
sobi št. 27 dražba nepremični)) zemljiška knjiga Kozjak četrtina vi. št. 266.
Cenilna vrednost: din 28.41870.
Vrednost priteklin: din 8000'—.
Najmanjši ponudek: din t8.950'—.
Varščina: din 2850'—.
Pravice, ki bi rie pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru dne 7. februarja 1941.
•j.
IV.	i 2861/40.	402
Dražbeni oklic.
Dne 28. marca 1941. o poli de-s e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Pobrežje vi. št. 736.
Cenilna vrednost: din 45.895'—.^
Najmanjši ponudek: din 22.947'50.
Varščina: din 4589'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru dne 5. februarja 1941.
*
IX.	I 1308/40, 1307/40—19.	448
Dražbeni oklic.
Dno 2. aprila 1941. o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Rače vi. št. 689.
Cenilna vrednost: za polovico Pulko Ivana din 13.250'-, za polovico Pulko Roze din 13.250'—.
Najmanjši ponudek: za polovico Pulko Ivana din 8833‘50, za polovico Pulko Roze din 8838'50.
Varščina znaša za vsako polovico din 1325'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče > Mariboru dne 31. januarja 1941.
❖
I 1251/39—29.	811
Dražbeni oklic.
Dne 31. m a r c a 1941. ob d e veti h bo pri podpisanem sodišču, soba št. 35, nivo nadstropje, dražba nepremičnin zemljiška knjiga Mirna peč vi. št. 163, 165, zemljiška knjiga Zagorica vi. št.
684, zemljiška knjiga Hmeljčič vi.
št. 853.
Cenilna vrednost: din 38.477'—.
Najmanjši ponudek: 3/s din 25.651'50.
Varščina: din 384775.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Novem mestu, odd. II,.
dne 10. februarja 1941.
jJ;
I 2369/40.	.	510
Dražbeni oklic.
Dne 2. aprila 1941. o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Slovenja vas vi. št. 16, zemljiška knjiga Slovenja vas vi. št. 172, zemljiška knjiga Dokleci vi. št. 156.
Cenilna vrednost: din 127.912'—,
Vrednost priteklin: din 1542—.
Najmanjši ponudek: din 86.303'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju
dne 13. februarja 1941.
*
1 262/40—29.	451
Dražbeni oklic.
Dne 2. aprila 1941. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin v skupinah zemljiška knjiga k. o. Čermožiše, Stoperce
i.	s. polovica vi. št. 19, 145, 14, vi. št. 267 in 269 pa v celoti.
Cenilna vrednost: din 57.Ž33'38.
Najmanjši ponudek: din 38.155'58.
Varščina: din 5723'30.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Rogatec
dne 30. januarja 1941.
❖
I 592/39—17.	3357
Dražbeni oklic.
Dne 3. aprila 1941. o poli enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Raztez vi. št. 26.
Cenilna vrednost: din 51.14250.
Najmanjši ponudek: din 34.095'—.
Varščina: din 5115'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe je priglasiti sodišču najpozneje pri draž benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Sevnici dne 15. novembra 1940.
1 509/40.	481
Dražbeni oklic.
Dne 3. aprila 1941. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Brengova vi. št. 7.
Cenilna vrednost: din 21.110'— brez priteklin.
Vrednost priteklin: din 2080'—.
Najmanjši ponudek: din 15.460'—,
Vadij: din 2319'—.
Pravice, ki bi no pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Sv. Lenart v Slov. gor., odd. II.,
dne 31. januarja 1941.
I 585/40—12.	587
Dražbeni oklic.
Dne 29, m a r c a 1941. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Bukovica vi. št. 92.
Cenilna vrednost: din 14.446'—.
Najmanjši ponudek: din 9738'33.
Varščina: din 1444'60.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Škofji Loki, odd. L, dne 14. februarja 1941.
$
I 443/40-9.	442
Dražbeni oklic.
Dne 26. marca 1941. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin zemiiiška knjiga k.
o.	Sv. Magdalena vi. št. 93 in 275 ter vi. št. 120 k. o. Št. Janž pri Podčetrtku.
Cenilna vrednost: din 26.86230.
Najmanjši ponudek: din 17.908'20.
Varščina: din 2686'23.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draz-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.	.
Drugače pa se ogozurja na dražbeni
oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah, odd. II.,
dne 16. januarja 1641.
1 119/40—19.	443
Dražbeni oklic.
Dne 26. marca 1941. o poli dvanajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba polovice nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Dolga gora
vi.	št. 89 in 139.
Cenilna vrednost: din 57.038T5. Vrednost priteklin: din 11.665'—. Najmanjši ponudek: din 36.417-—. Jamčevina: din 5704'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah, odd. II.,
dne 16. januarja 1941.
J 799/40—9.	593
Dražbeni oklic.
Dne 3. aprila 1941. o poli desetih bo pri tem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin vi. št. 81 in 133 k.
o.	Št. Janž pri Velenju in 213 k. o. " Prelska. N
Cenilna vrednost: din 98.864'—. Najmanjši ponudek: din 65.810'—. Varščina: din 9890'—.
Pritekline: din 225'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne moglo več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Šoštanju, odd. I., dne 17. februarja 1941.
1 74/40. v	427
Dražbeni oklic.
Pne 27. marca 1941. ob desetih pri podpisanem sodišču v • sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Dvor vi. št. 114, 415, 621, 512 do 3/« in °13 do */,„.
Cenilna vrednost: din 120.705 60. Najmanjši ponudek: din 80.473'—. Varščina: din 12.072'—.
. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, !e Priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati Riedo nepremičnin v škodo zdražitelja, je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni j.C' k' .ie nabit na uradni deski lega sodišča.
Okrajno sodišče v Žužemberku dne 29. januarja 1941
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se nastopne firme:
178.
Sedež: Celje.
Dan vpisa: 28. januarja 1941.
Besedilo: Celjska mestna hranilnica.
Značaj tvrdke:
Hranilnica je po uredbi o občinskih hranilnicah z dne 24. novembra 1938. samostalen, javen, pupilno varen denarni zavod. Opravlja posle po določbah te uredbe in po pravilih, svoj čisti dobiček pa sme uporabljati po dotiranju svojih skladov samo v občekoristne in dobrodelne namene.
Pravila so odobrena po ministrstvu za trgovino in industrijo dne 15. XII. 1939., opr. št. V. 48.496.
Lastnik tvrdke: Mestna občina Celje.
Jamstvo: Za vse pravnoveljavne obveznosti hranilnice, naj izvirajo te obveznosti iz katerega koli pravnega naslova, jamči neomejeno in nepreklicno z vso svojo imovino in vso svojo davčno močjo ustanoviteljica, t. j. celjska mestna občina na podlagi sejnega sklepa z dne 24. XI. 1939., odobrenega po ministrstvu za finance z odločbo št. 1473/ Nčir z dne 29. II. 1940.
Zastopstvo: Hranilnico vodi upravni odbor, ki sestoji iz 18 članov.
Člane upravnega odbora postavlja ustanoviteljica, in to eno tretjino članov izmed članov mestnega sveta, dve tretjini pa izven mestnega sveta, in to eno tretjino članov predvsem izmed občanov, izvedenih v kreditnih vprašanjih, in eno tretjino izmed vlagateljev s seznama, ki ga predloži upravni odbor hranilnice in v katerem mora biti dvakratno število kandidatov.
Tudi glavni ravnatelj hranilnice je član upravnega odbora, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik.
Predsednika in podpredsednika upravnega odbora izvolijo člani upravnega odbora izmed sebe.
Funkcija članov upravnega odbora traja tri leta. Vsako leto izstopi po ena tretjina elanov; na njihova mesta pa se postavijo novi člani iz istih skupin.
Žreb odloči, kateri člani upravnega odbora izstopijo prvo oziroma drugo leto, kolikor niso izstopili prostovoljno. Potem izstopijo tisti, ki so bili postavljeni pred 3 leti.
Stari člani upravnega odbora se smejo znova voliti.
Člani upravnega odbora morajo ob nastopu dolžnosti položiti kot varšnno po § 23, uredbe o občinskih hrairlnimh hranilno knjižico hranilnice v znesku 1000— dinarjev.
Člani upravnega odboru:
1. Fazarinc Anton, veletrgovec v Celju, kot predsednik upravnega odbora,
2. Dolinar Janko, hmeljarski nadzornik v Celju, kot podpredsednik upravnega odbora in člani upravnega odboru:
3. Čuk Franc, trgovec v Celju,
4. Delakorda Josip, trgovec v Celju, Gaber je,
5. Dobravc Mihael, slikarski mojster v Celju,
6. Dorn Franc, posestnik v Pečovniku,
7. Golob Karl sl., mizarski mojster v Celju, Gaberje,
8. Hočevar Mirko, odvetnik v Celju,
9. Knez Ivan, industrialec v Celju,
10. Mikeln Friderik, priv. nameščenec v Celju,
11. Perc Karl, knjigoveški mojster v Celju,
12. Repnik Anton, železniški uradnik v Celju,
13. Roš Franjo, učitelj v Celju,
14. Sottler Avgust, trg. nameščenec v Celju,
15. Šmigovc Viktor, vodja ekspoziture OUZD v Celju,
16. Vivod Bogdan, stavbenik v Celju,
17. dr. Voršič Alojzij, odvetnik v Celju,
18. Vrabl Vanči, trg. nameščenec v Celju in
19. Korošec Mihael, ravnatelj Celjske mestne hranilnice v Celju.
Podpisovanje hranilnice:
Hranilnico podpisovati so upravičeni:
1. dva člana upravnega odbora;
2. en član upravnega odbora skupno z osebo, kateri je dana prokura ali pooblastilo;
3. dve osebi, katerima je dana prokura ali pooblastilo, vendar mora biti ena izmed teh oseb ravnatelj.
Podpisuje se tako, da postavita dve izmed navedenih oseb pod napisano, natisnjeno ali s štampiljko odtisnjeno firmo svoj podpis, prokurist ali pooblaščenec pa tudi še pristavek o prokuri ali pooblastitvi.
Za veljavnost prejemuega potrdila je potreben podpis tistih uradnikov, ki jih je za to pooblastil upravni odbor.
Objave:
Javne objave se razglašajo v Vestniku Zveze hranilnic kraljevine Jugoslavije: in v Službenem listu kr. banske uprave ter se nabijajo tudi na vidnem mestu v hranilničnih prostorih. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. L, .dne 28. januarja 1941. lig A lil 248/2.
*
179.
Sedež: Črnomelj.
Dan vpisa: 14. februarja 1941.
Besedilo: Tomljanovič Marko.
Obratni predmet: Trgovina z lesom na debelo.
Imetnik: Tomljanovič Marko, l^sni trgovec v Črnem',ju °11-
Okrožno kot ti g so,!'' • v Novem mesm. odi' L, dne 14 februarja 1911.
Fi 4/41. - Reg A II 72 1
*
18(1.
Sedež: Farna vas 77 (obe. Prevalje).
Dan vpisa: 13. februarju 1941,
Besedilo: Sedej Karol.
Obratni predmet: Trgovina z lesom in gozdnimi pridelki na debelo.
Imetnik: Sedej Karol, trgovec v Farni vasi št. 77.
Okrožno kot trg. sodišče v Maribora
dne 13. februarja 194'.
Fi 8/41-2. - Rg A IV 60/1.
181.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 10. februarja 1941.
Besedilo: »Crowntcx« Kronich & Prebil.
Obratni predmet: Mehanična tkalnica.
Družbena oblika:	Javna trgovska
družba od 1. februarja 1941.
Družbenika ing. Kronich Teodor v Ljubljani, Prešernova 5,
Prebil Bruno, tekstilni tehnik v Ljubljani, Bobenčkova 10.
Prokurist Kronich Marija, soproga inženirja v Ljubljani, Prešernova o.
Družbo zastopata in za njo podpisujeta oba družbenika skupno na ta način, da pod tiskano, napisano ali s štampiljko odtisnjeno besedilo firme pristavita svoja podpisa ali oba družbenika ali en družbenik skupno s prokuristom, slednji s pristavkom, ki označuje pro-kuro.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 8. februarja 1941.
Fi 15/41. - Rg A VIII 11/1.
*
182.
Sedež podružnice: Ljubljana. Sedež centrale: Beograd.
Besedilo: Društvo za uvoz in izvoz tekstilnih in industrijskih proizvodov a. d. podružnica v Ljubljani ali skrajšano: »Induvoz« a., d.
v italijanščini: Soereta per limporta-zione c 1’esportazionc di prodotti tessili cd industriali s. a.
Obratni predmet: Družba opravlja trgovske posle z nakupovanjem in prodajanjem tekstilnih in drugih industrijskih in deželnih proizvodov in deželnih pridelkov, se peča z uvozom in izvozom tekstilnih in drugih industrijskih in deželnih pridelkov, prevzema trgovska in industrijska zastopstva tekstilne in druge industrijske stroke ali deželnih pridelkov in končno opravlja vse trgovske posle, ki so potrebni za družbine namene.
Tvrdka je podružnica pri trgovačkem sudu v Beogradu od 21. 12. 1938., Dfi 149/38, vpisanega glavnega zavoda enakega imena, ki je delniška družba, ustanovljena s pravili od 14. decembra 1938., spremenjenimi dne 24. 4. 1939. Ta pravila so bila odobrena z odlokom ministra za trgovino in industrijo od 15.12.
1938. pod IT Br. 47610/K in z dno 24.4.
1939. pod II. Br. 12974/K.
Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Družbina glavnica znaša din 500.000 in je razdeljena na 5000 komadov delnic po din 100 nom. vrednosti, ki so vse vplačane in se glase na prinositelja.
Firma družbe se podpisuje tako, da pod pisano, tiskano ali 3 štampiljko odtisnjeno besedilo firme pristavita svoja podpisa po dva člana upravnega sveta, ali en član upravnega sveta z ravnateljem ali prokuristom ali ravnatelj z enim prokuristom.
Člani upravnega sveta so:
dr. Pietro Vigoreli, direktor, Milan, Via Cernaia 8,
dr. Rdiiato Cundig v Beogradu, Kralja Aleksandra 2a,
dr. Vekoslav Kisovec, advokat v Beogradu, Kralja Ferdinanda 8.
Ti podpisujejo tvrdko podružnice na ta način, da po dva izmed njih pod besedilo firme pristavita svoja podpisa.
Družbine objave se razglašajo v
Službenih novinah v Beogradu in v listih, ki jih določi upravni odbor.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 15. februarja 1941.
Fi 20/41. — Rg B III 148/1.
*
1S3.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 10. februarja 15)41.
Besedilo: 1. Hafner & Co.
Obratni predmet: Izdelovanje in prodaja paramentov, pasarskih izdelkov in vseh cerkvenih potrebščin.
Družbena oblika:	Javna trgovska
družba od 25. januarja 1941.
Družbeniki: Hafner Josip ml., trgovec,
Hafner Marija roj. Centa, soprogu trgovca, oba v Ljubljani, Prisojna ul. 5.
Prokurist: Gruden Vinko, pasarski mojster v Ljubljani, Prisojna ulica 5.
Družbo pravnoveljavno zastopata kolektivno eden izmed družbenikov in postavljeni prokurist ter podpisujeta firmo družbe kolektivno eden izmed družbenikov s postavljenim prokuristom na ta način, da pod besedilo firme, ki ga napiše eden izmed družbenikov in je opremljeno s podpisom enega izmed družbenikov, pristavi lastnoročno svoj podpis še postavljeni prokurist s pristavkom, ki označuje prokuro pp .
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 8. februarja 1941.
Fi 14/41. — Rg A VIII 9/1.
*
181.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 15. februarja 1941.
Besedilo: Industrijsko in gradbeno podjetje Anton Res. ,
Obratni predmet: Industrija za izdelovanje asfalta, asfaltnih in kamenih izdelkov, gradbena obrt za nizke stavbe in polaganje granitnih kock ter zalivanje asfalta.
Imetnik: Res Anton, industrialec v Zagrebu, Praška-ulica_ 8.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 15. februarja 1941.
Fi 19/41. — Rg A Vlil 14/1.
-J-
185.
Sedež: Maribor, Meljska c. 5 in Glavni trg 10.
Dan vpisa: 13. februarja 1941.
Besedilo: Vinko Puncer.
Obratni predmet: Trgovina s špecerijskim in kolonialnim blagom na debelo in na drobno.
Imetnik: Puncer Vinko, trgovec v Mariboru, Glavni trg 10.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru dne 13. februarja 1941.
Fi 9/41-2. - Rg A IV 61/1.
186.
Sedež: Rodica št. 7 pri Domžalah
Dan vpisa: 15. februarja 1941.
Besedilo: It. Hojak, žaga in trgovina z lesom.
Obratni predmet: Žaganje in trgovina z lesom.
Imetnik: Hojak Rafael, trgovec in posestnik na Rodici št. 7.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 15. februarja 1941.
Fi 16/41. — Rg A Vlil 13/1 *
187.
Sedež: Slovenj Gradec.
Dan vpisa: 11. februarja 1941.
Besedilo firme: Ivan Schuller junior, trgovina z lesom in gospodarskimi pridelki.
Obratni predmet: Trgovina z lesom in gospodarskimi pridelki na debelo.
Imetnik: Ivan Schuller junior, trgovec v SloVenjem Gradcu.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. L, dne 11. februarja 1941.
Rg A lil 252/3.
*
188.
Sedež: Zalog 55, p. Dev. Mar. v Polju.
Dan vpisa: 10. februarja 1941.
Besedilo: Marko Jakil in drug.
Obratni predmet: Nakup surovih kož, strojenje istih ter trgovina s surovimi kožami in usnjem.
Družbena oblika:	Javna	trgovska
družba od 8. februarja 1941.
Družbeniki: Slamič Franc star., trgovec in industrialec v Ljubljani, Gosposvetska c. 6,
Slamič Franc ml., zasebnik, ravno tam,
Jakil Marko, usnjarski mojster v Zalogu 55.
Družbo zastopa in podpisuje družbenik Jakil Marko kolektivno z enim izmed ostalih dveh družbenikov in sicer tako, da pod tiskano ali od kogar koli napisano besedilo firme podpiše svoje ime skupno z enim izmed ostalih dveh družbenikov.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 8. februarja 1941.
Fi 17/41. - Rg A VIII 12/1.
Vpisale so se spremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
189.
Sedež: Jurski vrh 6.
Dan vpisa: 13. februarja 1941. Besedilo: Iliade Franc.
Obratni predmet: Trgovina s sadjem na debelo.
Sedež odslej: Jurski vrh št. 19. Obratni predmet se je razširil tudi na trgovino z lesom«:.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru
dne 13. februarja 1941.
Rg A III 194/4.
*
190.
Sedež: Laško.
Dan vpisa: 11. februarja 1941. Besedilo: Tekstilna industrija druzm* z o. z. Laško,
Po sklepu družbenikov, storjenem konec leta 1939., soleniziranem z notarskim zapisom z dne 21. januarja 1941., se je spremenila točka Četrtič« družbene pogodbe zaradi zvišanja osnovne glavnice od 2,900.000 din za 1,000.000 din na 4,500.000 dinarjev. Od tega je vplačanih 3,900.000 din, ne plačanih pa
000.000 din,
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. T., dne 11. februarja 1941.
Rg C II 102/5.
❖
191.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 10. februarja 1941.
Besedilo: Gradbeno podjetje in tehnična pisarna Probuda, družba z o. z. v Ljubljani.
Po sklepu izrednega občnega zbora z dne 31. januarja 1941. se je družba raz-družila in prešla v likvidacijo.
Likvidator: Mudrovčič Josip, mestni stavbenik v Ljubljani, Trdinova ulica 7.
Likvidacijska firma; kakor doslej s pristavkom: »v likvidaciji:.
Podpis firme: Likvidator samostojno podpisuje likvidacijsko firmo.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd, III., dne 8. februarja 1941.
Rg C II 103/14.
Izbrisali sta se nastopni firmi:
192.
Sedež: Trebnje.
Dan izbrisa: 7. februarja 1941. Besedilo firme: Tomič Viljem. Imetnik firme: Tomič Viljem.
Zaradi smrti imetnika.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 7. februarja 1941.
Pos I 115/2.
❖
193.
Sedež: Žalec.
Dan izbrisa: 4. februarja 1941. Besedilo: »Slovenija«, jugoslovenska hmeljarska eksportna družba z omejeno zavezo v likvidaciji.
Zaradi izvršene likvidacije, bkrožno kot trg. sodišče v Celju. odd. 1,, dne 1. februarja 1941.
Rg C I 54/48.
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se spremembe in dodatki pri nastopni zadrugi:
191.
Sedež; Novo mesto.
Dan vpisa: 14. februarja 1941. Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Brusnicah zadruga z n. j.
Vpiše se pooblaščena uradnica Pelko °žica iz Novega mesta s pravico so-I^dpisovanja za zadrugo s še enim čla-Ilom upravnega odbora.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II.. dne 14. februarja 1941.
Zadr 1 102/9.
Izbrisali sta se nastopni zadruoi:
195.
Sedež: Maribor.
Dan izbrisa: 30. januarja 1941. Besedilo: Izvozna zadruga jugoslovanskih vin v Mariboru, registrirana zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji.
Ker je konkurz po § 139. st. z. odpravljen.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru,
dne 30. januarja 1941.
Zadr. IV 75/10.
*
196.
Sedež: Sv. Lovrenc na Pohorju.
Dan izbrisa: 0. februarja 1941. Besedilo: Hranilno in posojilno društvo za trško občino Sv. Lovrenc nad -Mariborom in okolico, registrovana zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji.
Po končani likvidaciji.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru dne 6. februarja 1941.
Zadr. II 14/39.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Štev. 588/41.	(104
Razpis dražbe lovišča,
Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani razpisuje javno ustno dražbo lastnega lovišča, revir Sv, Peter v bližini Dvora pri Žužemberku, s površino z osredki 1.30 P09 ha.
Dražba se bo vršila dne 29. marca 1941. ob 11. uri v pisarni začasne državne uprave v Ljubljani, Cesta 29. oktobra fct. 24/1.
Splošni in posebni lovsko zakupni pogoji ter razglas so na razpolago pri Z. I). U. in pri gozdni upravi razlaščenih gozdov v Straži pri Novem mestu. Začasna drž. uprava razlaščenih velepos. gozdov dravske banovine v Ljubljani dne 20. februarja 1941.
*
595
Razglas.
Krajevni šolski odbor v Borovnici — kot pripravljalni odbor za šolo na Po-kojišču — razpisuje licitacijo zidarskih, težaških, tesarskih in krovskih del za zgradnjo novega šolskega poslopja. Licitacija bo dne 16. marca 1911. ob 9. uri v ljudski Soli v Borovnici.
Pismene ponudbe je poslati kraj šolskemu odboru najkasneje do 15. marca 1941. ali jilt predati na dan licitacije med 7. in 9. uro.
Načrti in proračuni so interesentom na vpogled v upraviteljevi pisarni v Borovnici.
Ponudniki morajo na dan licitacije prinesti s seboj:
1. potrdilo o plačanih davkih;
2. potrdilo zbornice za trgovino, obrt in industrijo;
3. potrdiio o položeni kavciji pri davčni upravi na Vrhniki v višini 5'ih ponudbene vsote.
Krajevni šolski odbor v Borovnic/ dne 21. februarja 1941.
Št. 177/41.
529-3-3
Razpis.
Obča državna bolnica v Ljubljani razpisuje na podlagi odloka ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje z dne 5. februarja 1941., S. št. 2496, v skrajšanem roku 15 dni od prve objave v ^Službenih novinah« eno (1) mesto primarnega zdravnika VI. položajne skupine na dermatološkem oddelku.
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po zakonu o uradnikih in zakonu o zdravnikih.
Prošnje s potrebnimi dokumenti je vložiti neposredno pri ministrstvu za socialno politiko in ljudsko zdravje, sanitetni oddelek.
Iz upravne pisarne obče državne bolnice v Ljubljani,
dne 15. februarja 1941.
Razne objave
603
Vabilo
na IX. redno skupščino Doma avtomobilistov v Mariboru z. z o. j.,
ki bo v sredo dne 5. marca ob A 8. uri zvečer v beli sobi kolodvorske restavracije v Mariboru s sledečim dnevnim redom:
1.	Otvoritev in konstituiranje skupščine; 2. čitanje zapisnika Vlil. redne skupščine; 3. poročilo: a) upravnega odbora, b) nadzornega odbora; 4. sklepanje o letnem rednem računu in podelitev razrešnice članom upravnega odbora in nadzornega odbora; 5. volitev z žrebom določenega po enega nadomestnega člana v upravni in nadzorni odbor;
6.	predlogi in pritožbe; 7. slučajnosti.
Upravni odbor:
Pinter Ferdo s. r., Krejči Anton s. r.,
predsednik.	podpredsednik.
Opomba: Ako skupščina ob napovedani uri ne bo sklepčna, bo čez pol ure druga na istem kraju z istim dnevnim redom, ki bo v smislu § 38. pravil sklepala veljavno ne glede' na število navzočih zadružnikov. Letni sklepni računi so razgrnjeni na vpogled zadružnikom in bivšim zadružnikom, katerih jamstvo Se ni prestalo, v pisarni zadruge, t. j. \ pisarni tajništva Avtomobilskega kluba Maribor. Trg svobode 3, med uradnimi urami.
❖
61 >7
Vabilo na redni občni zbor tvrdke »Jadran«, avtobusno podjetje d. d. v Ljubljani,
ki ho dne 20. marcu 1911. ob 11. uri v prostorih Jugoslavenske banke, d. d.,
podružnice v Ljubljani. Dajeva ulica 3y s sledečim dnevnim redonn
1. Poročilo upravnega sveta o poslovanju v preteklem poslovnem letu ter odobritev bilance.
2. Poročilo nadzorstva in sklepanje o absolutoriju upravnemu svetu.
3. Volitev novega upravnega in nadzornega odbora.
Delničarji, ki se hočejo udeležiti rednega občnega zbora z glasovalno pravico, se pozivajo, da tri dni pred občnim zborom polože delnice pri Jugosla-venski banki, d. d., podružnici v Ljubljani.
V Ljubljani dne 22. februarja 1941.
»Jadran« avtobusno podjetje, d. d. v Ljubljani. |
*
594-3-1
Likvidacija in poziv upnikom.
Tvrdka Kopališka družba Kamnik d. d. s sedežem v Ljubljani, Beethovnova ul. 14, mezz., je prešla v likvidacijo. Upniki se pozivajo, da pismeno prijavijo svoje terjatve družbi.
Likvidatorja.
❖
<»1S
Poziv upnikom.
Tvrdka T. Korn in sinovi, družba z o. z. v Ljubljani, se je razdružila in prešla v likvidacijo. Upniki se pozivajo, da prijavijo svoje terjatve podpisanemu likvidatorju, najkasneje do 31. marca tega leta.
Ing. Korn Herman,
likvidator,
Ljubljana, Poljanska c. št. 8.
*
610
Objava.
Izgubila se je prometna knjižica za poskusne evidenčne tablice motocikla 2-A-15, glaseča se na ime American Motors, Ljubljana, Tyrševa cesta 24. Proglašamo jo za neveljavno.
American Motors, Ljubljana.
❖
601
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico štev. 151.415, izdano od sreskega načelstva Murska Sobota, ter jo proglašam za neveljavno.
Hcrnat Franc s. r., Jvrašči 64.
*
613
Objava.
Ukradeni sta bili šoferska legitimacija na ime: Brejc Mirko in prometna knjižica za tovorni avtomobil (evid. št. tablice 2-1559) na ime: Hafner Ivan in ju proglašam za neveljavni.
Brejc Mirko s. r., Hafner Ivan s. r., Škofja Loka.
596
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za kolo (evid. št. tablice 27151), in jo proglašam za neveljavno.
Bukovnik Anton s. r.,
Koseskega ul. št. ’3, Maribor.
*
597
Objava.
Izgubila se mi je prometna knjižica evid. štev. tablice 38852 na ime Drev Martin, posestnik, Drešinja vas št. 7, ter jo proglašam za neveljavno.
Drev Josipina s. r.
*
611
Objava.
Izgubil sem vozniško izkaznico na ime Grabnar Gašper, Ljubljana, Gledališka ul, 10, izdano od uprave policije v Ljubljani. Proglašam jo za neveljavno.
Grabnar Gašper s. r., Ljubljana.
❖
605
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za kolo (evid. št. tablice 27.360) in jo proglašam za neveljavno.
GrUnitz Karl s. r., Maribor.
*
606
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za bi-cikel (evid. štev. tablice 2-147244-22) in jo proglašam za neveljavno.
Klonfar Jožef s. r., Sodišinci 8.
*
619
Objava.
Izgubila sem prometno knjižico za kolo št. 3693, izdano od sreskega načelstva Maribor, ter jo proglašam za neveljavno.
Krajnc Slava s. r., Maribor, K P roška cesta 34.
*
620
Objava.
Izgubil sem maturitetno izpričevalo L drž. klasične gimnazije v Ljubljani za
1.	1927./28. na ime: Kukovec Robert iz Tnomosta. Proglašam ga za neveljavno.
Kukovec linhert s. r.
*
602
Objava.
Izgubila sem prometno knjižico za kolo znamke Jagdrad . evid. št. 167.613, ter jo proglašam za neveljavno.
Mintas Marija s. r.,
Za Kalvarijo št. 4, obe. Košaki pri Mariboru.
612
Objava.
Izgubil sem izpričevalo I. razreda tretje drž. mešane meščanske šole v Ljubljani in ga proglašam za neveljavno.	Schrimpf	Hugo s. r.
*
614
Objava.
Izgubil sem indeks teološke fakultete univerze v Ljubljani in ga proglašam za neveljavnega.
.Vice Rudolf s. r., stud. theol., Ljubljana. *
Š/1.	545
Zaključni računi Kreditne banke d. d. v Murski Soboti
potrjeni po občnem zboru dne 15. februarja 1941. za poslovno leto 1940.
Čista bilanca; Aktiva: Gotovina v blagajni, žirokonto pri Narodni banki in čekovni račun pri Poštni hranilnici, prosto razpoložljive kratkoročne terjatve, tuje valute din 931.753-59, menice, sposobne za reeskont din 1,159.634'—, hipotekarna posojila din 229.840-24, tekoči računi din 380.664'61, ostali dolžniki din 5,296.335-23, lastni vrednostni papirji din 323.733-79, vrednostni papirji rezervnega fonda din 103.012-50, nepremičnine din 45.692-56, inventar din 19.602'—, bilarjčne prehodne postavke din 27.903'62, moratorične terjatve din 291.215-—, vsega po bilanci din 8,815.387-14, izven bilance: Inkasni nalogi din 422.329-62, avalni in jamstveni dolžniki din 323.000'—, kavcije din 46.000-—, pologi din 5,144.029'—, vsega izven bilance din 5,935.358-62.
Pasiva: Vplačana glavnica dinarjev 1,500.000—, rezervni fond dinarjev 102.950'—, fond za pokritje kurzne razlike pri efektih din 1.418-42, hranilne vloge na knjižice din 4,109.186'70, v tekočih računih din 2,314.432-90, skupaj din 6,423.619-60, tekoči računi upnikov din 49.780-—, neizvršene dispozicije din 87.199-75, bilančne prehodne postavke din 38.762'36, ostala pasiva din 513.196'48, čisli dobiček dinarjev 98.460-53, vsega po bilanci dinarjev 8,815.387.14. Izven bilance: rtalogoda-jah-i (inkaso) din 422.329-62, avalne in jamstvene obveze din 323.000'—, pola-gači kavcije din 46.000'—, polagači de-pota d in 5,144.029-—, vsega izven bilance din 5,935.358-62.
Izguba: Režijski izdatki dinarjev 266.471-99, pasivne obr, din 317.65916, odpisi din 37.736-08, davki din 83.838'50, čisti dobiček din 98.460-53, skupaj din 804.166-26.
Dobiček:	Aktivne obresti dinar-
jev 671..351 '67, ostali prejemki dinarjev 127.814'59, prenos dobička iz- leta 193. • din 5.000-—-, skupaj din 804.166-26.
Po sklepu občnega zbora izplača blagajna banke za kupon št. 10 din -l kot dividendo.	Upravni svet.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska iu zalaga Tiskarna Merkur v. Ljubljani, njen predstavnik: O, JMilndok v Ljubljani.