106                                •
Kraljevina Hrvatska in Slavonska.
Kralje^ina hrvatska in alavonska je tudi naša sosednja dežela. Na se-veru in vzhodu jo oklepa Ogrska kraljeviaa; na jugu: Srbija, Bosna in Bal^ macija; na zahodu: jadransko morje, Kranjska iu Štirska vojvodina. — Vsa kraljevina hrratska in slavonska ima 43,400 ? Km. zemeljskega površja, ua katerem živi 1,810,000 ljudi, ki so po roda malo ne vai Slovani (Hrvati ia Srbi), le sem ter tja se najde nekoliko NemceT, Magjarov in drugonarodni-kov, ki žive Ie po večjlh mestih.
Hrvatska in Slavonija ste zediajeni t jedno kraljevino, ki je od vzhoda proti zahodu zel<5 raztegnena, kajti na vzhodu sega Slavonija malo ne do zadnjega kosa srednjoga Diinava, a na zahodu obliva Hrvatsko jadransko morje. V Medninrje sezajo iz Štirskega prijetne Slovenske gorice, ki se na vzhodu pred izlivom Mure v Pravo polagoma izgubljajo v rodovito ravan. A med Dravo in Savo prestopajo Maceljske gore štirsko-hrvatsko mejo, ki se, varaždinske gore imenoTane, vleScjo dalje proti vzhodu skoraj do dravskega ustja. Te jako nizke gore so sem ter tja zel6 ozke in razraščene v stranska brda, ki v dravsko in aavsko nižino merijo. — Glavna reka br-vatake kraljevine je S a v a, ki zapustivši pri Brežioah kranjsko-štirsko mejo, teče nekako po srodi te dežele do tja, kjer se reka Kolpa izlira vanjo. Kolpa teče večjidel ob meji hrvatske dežele. — Pfimueti ao še reke Drava, Mnra, Ilova, Krapina in Loaja. — Podnebje je razven višjih hrvatskib hribov povsod mehko.
Hrvatska kraljeTina iina zaradi obširne Kraše^ine le malo razvitega kme* tijatva, zat* pridela koniaj zase dosti žita; v Slavoniji se žita vefi pridela in ee ga tudi nekoliko izvozi. Sadjereja daje Hrvatom ranogo dobička, posebo.0 Gešplje, iz katerih kuhajo dober slivovec, in pa kostanj, katerega se po Sla-voniji nahajajo celi gozdi. Tudi vina ae obflo pridela, le škoda, da je finst?0 Se premalo razvito, dmgaCe bi dajalo hrvatakej deželi preuinogo dobička. Gozdnega sfeta je obflo, posebno hrastovili in bukovih gozdov. Žmnoreja je še na zeW nizkej atopinji. Čebelarstvo je ugddnejSe, a tudi sriloreja se zmirom bolj in lepše razvija. — Obrtnije je raalo v deželi ia še ta podeluj« akoraj aame domače pridelke.
Glavno mesto hrratake kraljevme je Zagreb ne daleS od Save, ki Steje 21,000 prebivalcev. Tu je sedež deželnega poglavarja, ki se ban imenuje. Zagreb stoji oekaj na hribn, nekaj pa v ozkem dolu in savskej ravnini ter ima prelepo nadškofovsko stolno cerkev, ki je bila sezidana v 15. stoletji. Tft cerkev je jedna najlepSih gotiške umeteljnosti v nažem cesarstra. Znamenit je tudi spomenik bana Jelačiča na .Tclačičevem trgu. — Od Zagreba proti jugovzhodu se razprostira Turopolje, v katerera so vai posestniki ple^ menitaži. — Dalje so Se j>6mneti mesta: Kailovee 8 5200 prebivalei ua stoku reke Korane v Kolpo; Siaek. najimenitnejSe središče žitnega trgOTstva na. Hvvatskem; Varaždin s 10,000 prcbivalci je lepo mesto bliiu Drave; R e k a s 18.000 prebivalei in proatim trgovskim priataniščein poleg jadranskega morja; Krapina, ki ima žvepleno kopališče; Koprivnica a iitijeniiu gradom; Križevei 8 katoližkiin žkofom grškega obreda, s kme-tijsko šolo in STilorejo.   Manjši avobodni  pristanižči ate Baker ia Kralje-
106
vica. Osek s 17.000 prebivalci je samostalno mesto in trdnjava na Dravi, ima giinnazijo, orožaruico, precej razvito obrtnijo in živahno kupčijo. Dja-kovo z imenitno stelico staroboaenske, rimsko - katoliške Skofije. Požega na Orljavi se peča poselino z vino- in svilorejo in pa s pridelovanjem tobaka. Vukovar na Dunavu ima parobrodarstvo in živahno trgovino.
NaSo kranjsko deželo veže 3 Hrvatskim žclezaica preko Stirske stranl; a tudi cesta drži iz LjuUjane do Novoga meata, ter od ondod preko Kosta-njevice na Zagreb iu preko Metlike na Karlovee.                                      T.