LETO 1939
28. JUNIJA
ŠTEV, 26
njur^aumianaanv
Načela o shranjevanja sadja
Shranjevanje ali konserviranje sadja je tudi našim preprostim gospodinjam že splošno znano. Saj pišemo in predavamo o tem že blizu 30 let. Po gospodinjskih šolah in tečajih se dekleta vadijo v tej važni go-epodinjski zadevi tudi že nekaj desetletij. Vendar pa kljub temu ne bo odveč, ako zdaj, ko se bliža doba za shranjevanje vsakovrstnega sadja, zopet pokličemo v spomin tista bistvena načela, po katerih se mora ravnati vsako shranjevanje, ako hočemo delati z razumevanjem in preudarkom in ako hočemo doseči ugodne uspehe.
Vsako shranjevanje 6adja ali kakršnegakoli drugega živila ima edino ta namen, da živilo, ki se, samo sebi prepuščeno, prav kmalu pokvari, tako obdelamo ali predelamo, da zadobi neko daljšo trajnost ali celo neomejeno trpežnost. Primer: Češnje 6ame na sebi, kakor jih natrgamo z dfevja, se-gnijejo najkasneje v enem tednu, pa naj jih denemo kamorkoli. Ako jih pa vkubamo s sladkorjem ali tudi brez sladkorja in že vroče neprodušno zapremo, ali pa ako jih posušimo, obdrže trpežnost leta in leta. Isto velja za vsako drugo sadje, pa tudi za vsako drugo živilo, ki je nagnjeno k naglemu kvarjenju. Krompirja, repe, korenja pa navadno ni treba konservirati. ker imajo ti pridelki že sami na sebi neko precejšnjo, čeprav ne neomejeno trpežnost. Še manj je to potrebno pri orehih, žitu in pri raznih drugih semenih.
Sadje predelavamo v trpežno obliko na razne načine, kakršna je pač njegova sestava ali kakršen hočemo imetii shranek iz njega. Ako hočemo plodove ohraniti kolikor moč v nespremenjeni, prirodni obliki, jih vkuhamo v posebnih posodah, ki so narejene nalašč v to svrho. Če nam pa ni za zunanjo obliko in bi radi shranili večje količine brez večjih stroškov, tedaj sadje posušimo. Shranimo ga dalje lahko tudi na ta način, da ga skuhamo, zmečkamo v kašnato snov, in jo potem toliko časa vkuhavamo, da se dovolj zgosti. Tako dobimo sadno mez g o (marmelado). Končno lahko sii iz-
popolni naravni sestavi brez vsakršne spremembe. Glavni sadni shranki eo torej: vkuhano sadje ali kompot, suho sadje, sadne mezge ali marmelade in sadni sokovi.
Preden pa se kdo loti shranjevanja sadja, torej predelave v trpežno obliko, mora vedeti, zakaj se sadje, pa tudi mnogo drugih živil tako rado in hitro kvari, da postane neužitno ali celo škodljivo. Tega 60 kriva majhna, z golim očesom nevidna, živa bitja (mikroorganizmi) najrazličnejših vrst in lastnosti. Imenujemo jih bakterije, glivice, kvasnice itd. Sadje razkrajajo zlasti gnilobne plesne in razne druge glivice, sadne sokove pa kvasnice. Vsa ta bitja razkrajajo bolj ali manj hitro vse organske (živalske in rastlinske) snovi, zlasti hitro pa sočno, sladko sadje. Če hočemo torej sadje ohraniti za daljšo dobo, ga moramo ubraniti pred temi nevidnimi raz-krajevalci, to se pravi, da ga moramo tako obdelati ali predelati, da mu mala živa bitja ne morejo do živega. Čim popolneje in vestneje opravimo to obdelavo in predelavo, tem daljša in tem zanesljivejša bo trpežnost.
Za shranjevanje sadja v preprostem gospodinjstvu sta važna posebno dva načina obrambe pred razkrajevalci, in sicer: razgrevanje ali kuhanje (sterilizacija) v zvezi z neprodušnim zapiranjem in pa odtezanje preobilne vode (sušenje, izparivanje). Na prvi način (razgrevanje ali kuhanje) sadje vkuhavamo in shranjujemo 6adne sokove v popolni, neizpremenjeni prirodni sestavi, na drugi način (z odtezanjem preobilne vode) pa sadje sušimo in napravljamo sadne mezge (marmelade). Katerega načina se bomo posluževali v posameznem primeru, odločajo sadno pleme in rame druge okolnosti. Nekatero sadje je bolj primerno za vkuha-van;e, drugo za sušenj«; to bolj za mezge, ono za sadne sokove. Razlika med obema načinoma je tudi ta, da jie za razgrevanje in neprod;rno zapiranje potrebno posebno poeodje, ki pa ta način shranjevanja precej podraži. Preprostejše pa je sušenje in naprava sadnih mezg, ker se da izvajati vsaj
IT malem brez posebnih pripomočkov, ki bi jih bilo treba kupiti. Sušimo lahko v peči, na peči, iia štedilniku in tudi na 6oncu; fcadno mezgo delamo in shranjujemo lahko v posodah, ki so že v rabi v vsakem gospodinjstvu (kotli, lonci, deže itd.).
Zdaj je doba češenj. S kupčijo, zlasti i izvozom menda ne bo prida. Pridelek se bo moral porabiti največ doma za prodajo v mestu in take kraje, kjer ni češenj, deloma ga bomo pa uporabili doma. Da pa ne bo šlo spet vse za žganje, nujno opozarjamo gospodinje, da obrnejo čimveč tega božjega daru za shranjevanje. Malokateri sad je za ta namen tako pripraven kakor vprav češnje. Ze njihova lepa zunanjost, prikupljiva ibarva in prijeten okus — vse to jih priporoča zlasti za vkuhavanje. Primerne so tudi za sušenje, dasi ne tako kakor hruške sli češplje, ker imajo močno vodeno meso.
Češnje vkuhavamo lahko v navadnih konzerviiih kozarcih iz tankega stekla, ki
jih zapirajo dandanes izvečine s celofanom. Še laže se dela, ako imamo kozarce, ki se neprodušno zapirajo s steklenim pokrovom in gumijevim obročkom, kakršni so dandanes vpeljani že povsod (Werk. Rex i. dr.). Nekaj novega je vkuhavanje sadja v pločevinastih pušieah. Tako vkuhava sadje, ze-lenjad in druga živila na veliko industrija v tvornicah za konserve. Zdaj se pa vpeljuje ta način tudi v gospodinjstva in vse kaže, da se bo dobro obnesel. Izpočetka je stvar nekoliko draga, ker je potreben poseben stroj za zapiranje pušic. Ako pa upoštevamo, da so pušice cenejše nego steklenice, da se lahko uporabljajo večkrat zapored in da je razgrevanje in neprodirno zapiranje mnogo laže in preprosteje nego v steklenih posodah, se pa naprava kmalu izplača. Posebno primerna je za večja gospodinjstva, kjer pripravijo vsako leto večje množine vkuhanega sadja.	H, »
v
Se o hisanju krme
v zadnjem bodrilu za napravo silosov In ansilažo, to je ohranitev zelene krme s pomočjo kisanja, je bila beseda o tem, da služita kot glavni materijal v to svrho žena koruza in pa sončnica. Poleg teh dveh rastlin pa uporabljamo za naše namene tudi skoraj vso drugo zelenjad, ki nam ali preostaja poleti ali pa jo sejemo nalašč za kisanje. Glavne take rastline bi bile: Naša domača črna detelja, potem nemška detelja (lucerna), pa tudi druge detelje (švedska, rumena detelja, esparzeta ali turška detelja, nikarnatka ali rdeča detelja); poleg njih pa grašica (zimska in jara), eimski grah za krmo, soja, bob, lupina ali volčji bob in druge metuljnice. Vse te rastline, ki jim pravimo po plodu tudi stročnice, imajo v sebi mnogo beljakovin, ki 60 najvažnejša sestavina živalske krme, ker tvorijo v živalskem telesu mišičje, meso. Ker pa te metuljnice nimajo v sebi sladkorja, iz katerega se tvori mlečna kislina, ki ravno dela krmo »kislo«, zato metuljnic ne smeš nikdar ensilirati samih zase, ne da bi jim primešal dovolj drugih rastlin, ki vsebujejo dovolj škroba ali sladkorja. Najbolje bo, če naseješ obe skupini rastlin pomešani med seboj, n. pr. ozimni grah ali pa grašico skupaj s pšenico ali pa ržjo. Zadostuje, če je žita le eno tretjino v celi zmesi. Tudi vsakovrstne trave so izvrstne Ka kisanje; vsebujejo precej beDjakovin,
dokler so mlade, ne pa sladkorja. Za vsa krmila, posebno pa za trave velja: Zreži jiih v slamoreznici precej na kratko in dobro premešaj med seboj potem sem ti porok, da se posreči kisanje. Marsikje, posebno v suhih krajih 6ejejo poleg koruze in sončnice tudi sirek, posebno sladkorni. Sedejo na spomlad in dobe tri košnje od njega. Tudi naša prelepa rdečelična ajda je pripravna za kisanje, ako jo pokosiš, ko prične seme zoreti. Koliko korenja se nam pokvari v kleteh in podsipnicah, in koliko njegove nati (listja) gre vsako leto v nič. Zrežite tudi ta pridelek v slamoreznici in pomešajte med drugo blago ter stlačite v silos; vse drugače vam bo zaleglo v hlevu kot doslej! Podobno velja o pesi, kolerabah in tudi o krompirju. Marsikatera gospodinja že dolga leta pokuhava krompir in ga hrani v velikih kadeh, a samo za prašiče. Za govejo živino pa uporabljamo pri ensiliranju kar surov krompir, ne da bi ga preje parili na ognju. Konjem in prašičem tako presno okisanega krompirja ne smemo pokladatil Mnogi gospodarji ne 6amo krompir, ampak tudi druga krmila takrat, ko jih vlagajo V eiloc nekoliko osole, plast za plastjo.
Kako pa boš kisal navedena krmila, ozir. zmes iz nekaj teh krmil, ki so ti pač na razpolago. Napraviti si moraš pač leseno ali zidano, največkrat pa betonirano jamo, okroglo ali pa štirioglato, tako veliko,
'da bo zadoščala kot shramba za kislo krmljenje čez zimo (6 mesecev), ali pa za kak mesec manj, kakršne so pač. gospodarske razmere pri vas.
Namen kisanja ni nič drugega, kakor to, 3a konserviraš (ohraniš) zeleno krmo v kolikor mogoče majhno izgubo za zimo. Snov, ki vrši delo ohranjevanja zelene krme, se imenuje mlečna kislina; ta nastaja z vrenjem sladkorja, ki je v turščici, 6ončnici in drugem zelenju, nastaja pa samo v prostoru, kjer ni nobenega zraka. Iz tega razvidiš, zakaj moramo krmila ne le precej dobro zrezati, jih potem nasuti plast za plastjo v jamo in prav dobro potlačiti z nogami (kakor delajo to pri kisanju zelja v kadi); zadnjo vrhnjo plast pa pokrijemo še 6 slamo in deskami ter obtežimo s kamenjem ali pa naložimo na slamo namesto desk do 40 cm ilovice, ki mora prav natančno pokrivati vso površino, tudi ob stenah, zlasti ob oglih, ki zaradi tega ne smejo imeti ostrih kotov (90 stopinj), ampak morajo biti čim širše zaokroženi. Pokladamo precej vlažno ilovico, da se lepše maže; vsak dan moramo ilovico nadzirati in vsako razpoko skrbno zamazati. Vse mora biti tako vestno narejeno, da ne more nikjer zrak do krme. V tem primeru se razvija povečini mlečna kislina, ki uničuje majhne rastlinice, bakterije in plesni, ki bi krmo pokvarile. Če pa nisi natlačil v silos pravih krmil — premalo takih s sladkorjem — ali pa, če kje vhaja zrak do zelene stlačene rezanice, potem 6e razvijeta namestu mlečne kisline v večji meri maslena in octova kislina. Taka krma smrdi po potu in ima okus kot vrisk, živina je ne mara. Pravilno okisana ansilaža ima pa prav blagodejen vonj.
Velikost silosa se seveda ravna po številu živine, ki jo imaš in po času, v katerem želiš krmiti okisano krmo. Za eno odraslo govedo in za 6 mesecev kislega krmljenja računajo po 5 m® (kubičnih metrov) jamskega prostora. Če imaš torej, recimo 4 glave živine, mora obsegati tvoj silos 20 m3, za 10 repov 50 m3 itd. Veliki posestniki, ki imajo po 30 in več glav odrasle živine, si zidajo silose najraje v obliki okroglih stolpov, ki so popolnoma nad zemljo, taka dva sem videl n. pr. na gospodinjski šoli v Mali Loki na Dolenjskem. Drugi napravljajo raje četverooglate beto-nirane jame, razdeljene z več predalov. Te jame so lahko popolnoma v tleh (n. pr. pri g. nar. poslancu J. Brodarju v Hrastju pri Kranju) ali pa, kakor delajo največkrat.
deloma v zemlji (kaka 2 m ali tudi več), deloma pa nad zemljo (1 m do 1.5 m). Ker znašajo stroški za vsak m3 silosove prostor« nine okr. 145 din, ki se pa zmanjšajo, ako da gospodar delo in material, ki ga premore po večini (gramoz, les za opaž) na kakih 100 din, je naprava silosa za markikakega gospodarja precej težavno finančno vprašanje. Tega se dobro zaveda tudi banska uprava, ki smatra kisanje krme in napravo silosov za zelo važen pripomoček za zboljšanje slovenskega kmetovanja. Da pa pokaže svoje tozadevno zanimanje, tudi dejansko pomaga z denarno podporo pri zidanju silosov. Ako prijaviš zidavo silosa o pravem času in ga postaviš po načrtu, ki ga banska uprava predpiše ali pa naknadno vsaj odobri, moreš dobiti prispevek po 50 din za vsak m3 prostornine silosa. Če hočeš zvedeti te stvari natančno in se sploh do podrobnosti poučiti o kisanju krme, ne zamudi si preskrbeti čim preje drobno brošuro, ki jo je izdala in založila banska uprava in ki ima naslov: »Kisanje krme in kmet-ski silos«, spisal prof. inž. Sadar Vinko. V knjižici dobiš tudi načrte za silos različne velikosti in polno dobrih nasvetov glede praktične izvedbe betoniranja silosa kakor tudi kisanja samega. Knjižica je zelo poceni.
Za tiste pa, ki nikakor ne morejo žrtvovati nekaj stotakov za napravo dobrega silosa, naj omenim še en način, ki je zelo preprost in poceni, če pa ti bo služil prav tako dobro, kakor dobro zidan ali betoni-ran, ne vem; poizkusi bolj v malem slogu!
Recimo, da bi bila letos huda suša in bi pridelali prav malo otave, pa tudi druge krme bi ne bilo veliko. Pa bi, recimo, jesenski dež poživil rušo po travnikih, da bi bilo precej paše. Boljši travniki pa bi se celo tako lepo obrasli, da bi bilo kar vredno kositi pozno otavo; a kaj, ko je ne boš mogel več posušiti! Loti se kisanja krme!
Izkoplji na pripravnem kraju do pol metra globoko jamo, do 2 m naj bo široka, dolga pa po potrebi. Dno obloži s slamo ali s plevami in v to jamo zvozi zeleno krmo, ki jo pa preje zreži na 6lamoreznici precej na kratko. Morda imaš na njivi tudi kaj zelene koruze — kako prav ti pride za an-6ilažo! Morebiti lahko nakosiš kake detelje ali razpolagaš s cimo (listjem) od pese, repe, zelja in drugim zelenjem. Vse to spravi pod kline slamoreznice in v podsipnico. Vsako plast take mešanice pa dobro stlači in potresi z živinsko soljo. Polno jamo pusti kake tri dni odprto, da 6e krma nekoliko
segreje, a ne več kot na 20 do 30° C. Med tem krmo vsak dan še pošteno tlačimo z nogami, potem pokrijemo s slamo, vrhu te pa namečemo izkopano prst vsaj 30 do 40 cm na debelo. Ta prstena odeja na vrhu mora biti na celi površini prav dobro zbita, brez razpok, da zrak na noben način ne more do krme. Čez 4 tedne je krma okisa-
Kaho je
Letos je vreme tudi čebelarjem naredilo precej škode. Rojenje se je zavoljo deževja odrinilo in še-le sredi junija so začele družine misliti na rojenje. Vsaj pri meni je tako, pa nimam ravno šibkih družin.
Roji so oziroma še bodo — kasni. Čebelarji pa vemo za pregovor, da je roj v juniju vreden komaj še za pilano kokoš, v juliju pa še tega ne. Družine se pa z rojenjem le razbijejo; čim poznejši so roji, tem večja je nevarnost, da pridejo i roji i izro-Ijenci v jesensko ajdovo pašo šibki in da zaradi tega kaj lahko ostanejo brez zimske zaloge. Samo premislimo! Roji meseca julija pridejo pri naših pašnih razmerah (če seveda ni kakšne izredne letine!) v brez-pašno dobo. Posebno za roje je pa važno, da imajo vsaj prve tedne izdatno pašo: treba je izdelati satje in se vsaj za silo preskrbeti z živežem! Če tega ni,, roj le životari, ker ni dovolj izdelanega satja, je malo zalege — družiniea ostane šibka in si do ajde ne bo opomogla, da bi si nabrala dovolj medu za zimo. Kaj potem takem čaka Čebelarja? Samo dve možnosti: ali pred ajdo spet združenje, kar je pri šibkih družinah edino pametno, ali pa mora po ajdi dodajati sladkorja — kar boli njegov moš-mjiček, ki je že več let kaj suh!
Poleg tega, da ostanejo šibki roji, je jpozno rojenje tudi plemenjakom-izrojencem v kvar. Izrojenec dobi mlado matico, ki se mora šele izleči, izgoditi in oplemeniti, kar zahteva svoj čas. Med tem pa že itak zaradi roja oslabljena družina peša naprej. Preden se nova zalega dobro razvije, je že ajda tu. Kajti računati je treba od jajčka pa do trenutka, ko iz tega jajčka rojena čebela izleti na pašo, najmanj mesec dni. Pa računajmo: roj-prvec je izletel na pr. konec junija. Če panj ne roji v najugodnejšem primeru nič več, preteče teden dni, preden se mlada matica izleže, nato spet vsaj toliko, navadno pa še več, preden se oplemeni, pa smo že v drugi polovici julija, preden je 6ploh kaj zalege x izrojencu. Mlada matica
na in lahko podsipnico od strani odkriješ ter začneš uporabljati krmo. V začetku po-kladaj rumeno-zelenkasto silažo živini le v bolj pičli množini, kakor 5 kg na dan, polagoma pa to količino stopnjuj in ko se živina navadi, dobi brez skrbi po 20 kg ansi-laže na dan in odraslo glavo. Poizkusi, ne bo ti žal!	ovfr.
• •A
z rop?
pa zalega zaradi šibkosti družine, ki je med tem močno opešala (stare čebele sproti odmirajo, mladega naraščaja pa ni) le polagoma. Tako se v tem primeru dogodi, da so mlade čebele godne za izlet % večjem številu šele konec ajdove paše, t. j. v začetku septembra ali pa že po paši. Takšno čebelarsko gospodarjenje je slabo.
Kaj torej ukreniti? Pri kranjičih smo v tem pogledu brez moči. Sicer pa kranjiči in njim sorodni majhni panji preje rojijo. Pri modernih A.-Ž. panjih bomo pa takšne pozne roje 6kušali preprečiti. Tudi prvce, na vsak način in brezpogojno pa vse naslednje roje. Vprašanje pa je — kako!
V tem oziru je res lažje svetovati kakor nasvet dobro izvesti. Kaj lahko in enostavno je namreč reči: poderi vse matičnike do poslednjega! Ali to tudi storiti, niso mačje solze. Družine, ki sedijo na roj, so nabite čebel. Ko panj odpreš, je povsod vse sivo same živali — zdaj pa išči in najdi vse matičnike do zadnjega! Zakaj če enega samega pustiš, roja nisi preprečil. In vendar ne preostane drugega, kakor ta način, če hočeš roj preprečiti. Zato se tega posla moraš lotiti, če nočeš imeti od poznih rojev škode. Pa recimo, da si enega ali več matičnikov prezrl. Ali pa vzemimo, da bo družina takoj zastavila nove matičnike. Panj bo rojil. Kaj pa sedaj?
Svetujemo, naj se v takšnem primeru v tem času roji vračajo. Jaz bi naredil takole: roj bi stresel v medišče, če ima že starejšo matico (ki je že v tretjem letu) spodaj bi pa pustil pevko, da se izpraši, nato pa zgornjo staro matico odstranil. Na ta način bi družina ostala skupaj, med staro in mlado matico bi ne bilo v zaleganju nobenega presledka. Ali pa še pred rojem takole: 6taro matico bi prestavil v zaprto medišče, spodaj pa matičnike razen enega podrl. V določenem času bi prisluhnil ali spodnja (mlada) matica poje. Če bi zapela, je treba takoj še preostale, matičnike podreti, sicer
bo panj rojil s pevko. Ko so vsi matičniki odstranjeni, se bo pevka sprašila in začela zalegati. Takrat bom staro matico v medi-
šču uničil. To so nekateri načini, da ee prepreči škoda prepoznega rojenja, ki bodo zlasti letoe našim čebelarjem prav prišli.
V
Ubogi bogati otroci
Neka vzgojiteljica popisuje svoje doživljaje iz Amerike, ko je iskala službo pri ondotnih milijonarjih. Takole piše:
Strupeno mrzlega zimskega dne sem stala pred vrati velike hiše v eni najimenitnejših ulic v Bostonu. Vsa sem bila premrla, ea<j se že ves dan nisem mogla nikjer pogreti. Na posredovalnici za službe so mi dali naslov, kjer naj bi se predstavila kot domača učiteljica in vzgojiteljica in tako 6em stala zdaj pred hišo gospoda Swifta »olje in mast na debelo«. Gibčna služkinja mi je odprla, jaz pa sem od samega mraza komaj iztisnila iz sebe svoje ime in pa vzrok, zakaj prihajam. Napol zaničljivo, napol usmiljeno me je dekle pogledalo. Takrat sem mislila, da velja ta pogled mojemu ščinkovcu na nosu, pozneje pa sem spoznala, da je veljal le mojemu poklicu, zakaj v Ameriki velja otroška vzgojiteljica za najbolj zaničevanja in usmiljenja vredno bitije na svetu, ki pač za nobeno drugo delo ni kot za to, da prenaša sitnosti in oblast-nost otrok in vseh ostalih hišnih prebivalcev.
V prekrasno opremljeni sobi, ki je vsa dišala po komaj pridobljenem bogastvu, me je sprejela gospa Swiftova, debela in dobrodušna ženska, kateri se je prekomerno elegantna obleka prav toliko prilegla kot sablja kravi. Takoj mi je vse pojasnila: štirje otroci (moža je prešla), sluga, kuharica, epletična, šofer, perica, vzgojiteljica, katere mesto je bilo prav kar prazno, varuhinja in dojilja. Ker je sama zaradi svojih družabnih obveznosti prezaposlena, se ne more brigati za vzgojo svojih otrok, zato ima to nalogo v hiši vzgojiteljica, kateri je varuhinja podrejena, medtem ko se mora dojilja brigati le za telesno nego otrok. Napovedala mi je tudi delo, ki bi ga imela v hiši; nadzorovanje pri izdelovanju šolskih nalog, spremstvo na sprehodih, omikano vedenje, francoski razgovor. Ker sem prav iz Curiha doma in ker je francoski jezik torej moj ma-terni jezik, bom tega jezika menda že zmožna. Pa kljub temu naj me njena najstarejša, osemletna hčerka preizkusi, če sem za službo sposobna. Ona sama zna seveda samo angleško. Tega bi ji niti praviti ne bilo treba.
Njene mesnate roke so pričale o tem, čeprav 60 bile težko obložene z briljanti
Nato me je peljala v otroško sobo, ki je bila prekrasna. Ob mizi je sedela čemerna deklica s trudnimi očmi, ki me je sovražno opazovala, medtem ko je njen mali bratec s pestmi obdeloval svojo varuhinjo. Na tleh je sedel še nek manjši fant in mrcvaril dragoceno igračo Preizkušnja pa se vendar ni vršila, zakaj prav v tem trenutku je vstopil sluga z velikim srebrnim pladnjem, na katerem so stale 6amo srebrne sklede; večerja za osemletnega otroka. Odpustili so me, da si gospodična ne bi skvarila teka, in tako sem spet stala na cesti v mrzli zimski burji. Toda tudi tam, odkoder sem pravkar prišla, ni bilo kljub centralni kurjavi, perzijskim preprogam in vsemu izobilju prav nič bolj toplo.
Drugega dne sem pozvonila v veliki, lepi vili v najlepšem delu zunaj mesta. V otroški sobi, kamor so me peljali prav gotovo proti volji hišne gospodinje, se je pretepalo troje otrok pod nadzorstvom uboge, brezmočne pestunje. Bili so trije majhni dečki. Po dolgem času se je prikazala vsa zasopla mati, ki se je zakasnila pri neki igri. Bila je slabe volje, upehana in je" v ostrih besedah ukazovala otrokom, da morajo biti mirni. Le-ti pa se za vse materine besede še malo niso zmenili. Zato se je mati spravila nad pestunjo in jo začela neusmiljeno zmerjati vpričo otrok. Vse slabe vzgoje otrok je pač samo ona kriva. In te tri nadebudne učence naj bi jaz dobila v varstvo. Ker pa nisem imela uniforme in nisem nosila posebne tenčice, ni bilo s službo nič in sem bila prav na kratko odslovljena.
V tretji hiši sem morala trikrat zvoniti, preden so me slišali. V hiši je bil trušč in ropot kot na sodnji dan. V sobi je vreščal gramofon, zraven se je drl papagaj invmee je cvilil mlad pes. Kitajska pestunja in stara nebogljena babica sta se trudili okoli kopice kričečih otrok in vsega tega je bila po mnenju hišnih prebivalcev kriva vzgojiteljica, ki je mahoma ušla. Ko me je hišna gospodinja vprašala, če sem pripravljena iti z njimi na Kitajsko in podpisati pogodbo za dve leti, sem Že rekla ne, še preden sem stvar premislila.
Se marsikje sem poizkusila ta marsikaj «em videla in doživela. Iz vseh teh doživetij pa se mi je rodilo spoznanje, da so na 6vetu še reči, ki se z denarjem ne dajo odkupiti, stvari, ki so več vredne kot zlato vsega sveta: in to je požrtvovalna materina ljubezen in dobro vzgojeni otroci.
KUHINJA
M ožgan ja juha. Telečje ali goveje možgane denem v zajemačo in za par minut vtaknem v vrelo juho ali vrelo vodo. Potem jih polijem z mrzlo vodo in jim odstranim V6e žilice. Potem jih na listke narežem in prepražim na razbeljeni masti s pridat-kom sesekljane čebule in sesekljanega zelenega petršilja. Malo prej kot jih rabim, jih zalijem z juho in pustim, da juha dobro prevre, nakar jih dam z opečenimi, na kocke zrezanimi žemljicami. Lahko pa napravim tako juho tako, da naredim bledormeno prežganje, zalijem s kropom ali z juho od kosti, dodam možgane in serviram juho z opečenimi na kocke zrezanimi žemljicami.
Posiljeno zelje. Glavico zelja osnažim, mu odstranim debelejša reberca in ga zrežem na tanke rezine. V kožici segrejem mast ali surovo maslo, pridenem žližico sladkorja, sesekljano čebulo in zelen petr-šilj. Ko sladkor zarumeni, pridenem zelje in dušim pokrito do mehkega. Med dušenjem potresem zelje s sesekljano kumeno in z moko ter pražim in dušim do mehkega. Nazadnje malo zalijem, okisam in osolim. Ko še dobro prevre, ga dam za prikuho s pire krompirjem na mizo.
Bržola s čebulo. Bržole operem, narežem na robeh, dobro potolčem in nasolim. Čez nekaj časa jih povaljam v moki in prav hitro opečem na razbeljeni masti, na obeh straneh. Opečene bržole denem v drugo kožico narežem veliko čebule, polijem z mastjo, v kateri sem jih opekla, zalijem v toliko z vodo ali juho. da jih tekočina pokriva ter pokrite pražim 1 do 1 in pol ure. Ko so opražene, jih zložim na krožnik. V mast pa denem eno ali dve žlici kisle smetane. Ko ta zavre, polijem z moko po mesu in dam na mizo s pečenim krompirjem.
Piščanci v papriki. Zaklanega piščanca še toplega oskubim, in sicer život kar na suho. Konec peruti, glavo in nogi namočim toliko v vreli vodi, da se dajo ti deli popolnoma osnažiti. Potem poberem drob s črevi odstranim previdno žolč, prerezem želodec, ga osnažim. Nato zrežem pišcanca
na primerne Sose In Te prepražim na masti od vseh strani. Piščance poberem iz masti. V mast narežem precej čebule in zelenega petršilja, zložim na male z zarumenelo čebulo kose mesa, dodam noževo konico paprike in pustim, da ee še malo popraži. Nato potresem jed z moko. Ko ta zarumeni, dobro premešam in zalijem malo z juho ali z juho od kosti. Nazadnje pridenem žlico paradižnikove mezge, par žlic kisle smetane in po potrebi okisam s kisom ali z limoninim sokom. Na mizo dam z obarjenim rižem ali s polento, ali s kakimi cmoki.
Češnjcv štrukelj. Vlečeno testo napravim iz pol litra moke. osminko litra mlačne osoljene vode, z žlice olja ali za orehovo velikost surovega masla ali toliko masti. Dobro pregneteno in spočito testo zvaljam In tanko razvlečeni, ter potresem z 2 pestema v surovem maslu zarumenelih drobtinic, le polovico testa. To polovico tesla potresem z 1 kg češenj, katerim sem odstranila peclje in, peške. Potem potresem češnje z 2 pestema drobne sladkorne sipe in žličico cimeta. Drugo polovico testa polijem z raztopljenim surovim maslom ali s kislo smetano. Testo zvijem tako, da je namazana polovica testa zgoraj. Štrukelj spečem v pečici.
Hrenovke z jajci. Kolikor hrenovk, toliko jajc. Hrenovke prav hitro prevrem, olupim in zrežem na listke, le listke naložim v pomazano skledo in jih polijem z raztepenimi malo osoljenimi jajci ter spečem v pečici. Pečenje je gotovo, kakor hitro zakrknejo jajca. Hrenovke dam kot samostojno jed s kislino ali solato na mizo.
Jagodni polmesci. Najpoprej napravim kvašček iz par žlic mleka, žličice sladkorja in 2 dkg kvasa. Testo napravim iz pol 1 toplega mleka, 8 dkg sladkorja, 1 rumenjaka, 12 dkg surovega masla ali toliko masti, primerno soli in tričetrt kg moke. Vse te snovi s kvasom, dobro zmešam in temeljito stepem. Stepeno testo pokrijem s pr-tičem, postavim na topel prostor, da testo vzide. Vzhajano testo stresem na desko, ki sem dobro potresla z moko in testo raz-valjam za mezinec na debelo. Razvaljano testo razrežem z velikim obodcem, ki je za krofe. Na sredino posamezne krpice pokla-dam po žličici rdeče jagode pomešane^ s sladkorjem. Robove testa pomažetn z beljakom in jih narahlo pritisnem skupaj ter oblikujem polmesec. Pekačo namažem z mastjo in pokladam polmesec nanjo. Potem jih pustim, da vzhajajo, nakar jih namažem z jajcem in spečem v pečici, —J
GOSPODARSKE VESTI
ŽIVINA
g Ljubljana. Na zadnjem sejmu dne 21. junija so prodajali govejo živino po sledečih cenah: voli 1. vrste 5.50—6, II. 5 do 5.50, III. 4—4.50; telice I. vrste 5.50 do 6, II. 5—5.50, III. 4—4.50; krave I. vrste 4-4.50, II. 350-4, III. 2.50-3; teleta I. vrste 6.50—7, II. 6—6.50; prašiči špeharji 8.50—9, pršutarji 7—8 din za 1 kg žive teže. Surove kože goveje 12, telečje 16, svinjske 10 din za 1 kg.
g Radovljica. V zadnjem času zaznamujejo naslednje cene živine in prašičev: voli I. vrste 6. II. 5, III. 4.50; telice I. vrste 5.50, II. 5, III. 4; krave I. vrste 4.50, II. 4, III. 3.50, teleta I. vrste 8, II. 7; prašiči špeharji 9, pršutarji 8 din za 1 kg žive teže. Surove kože goveje 8b0a,—čnOgzh,-TAteZ
g Maribor. Sredi junija je živina veljala: voli I. vrste 5, II. 4.50, III. 3.50; telice I. vrste 5.50, II. 4.75, III. 375; krave I. vrste 4.25, II. 3-4, lil. 2.50-3; teleta I. vrste
IL 5.25; prašiči špeharji 7, pršutarji 9.50 din za 1 kg žive teže. Surove kože goveje 9.25, telečje 14.50, svinjske 6.50 za 1 kg. Na svinjskem sejmu so imeli prašiči tele cene: 5—6 tednov stari 80—100 din komad, 7—9 tednov 110—120, 3—4 mesece 190—240, 5—7 mesecev 310—450, 8—10 mesecev 470—515, 1 leto 710—920 din za komad.
g Šmarje pri Jelšah. Cene goveje živine in prašičev so v zadnjem času sledeče: voli I. vrste 4.50—5.50, II. 3.50—4.50, III. 2.50 do 3.50; telice I. vrste 4—5, II. 3—4, III. 2 do 3; krave I. vrste 4—5, II 3—4, III. 2 do 3; teleta I. vrste 5—6, II. 4—5; prašiči špe-hanji 9—10, pršutarji 7—9 din za 1 kg žive teže. Surove kože goveje 10, telečje 12, sinj-eke 7—10 din za 1 kg.
g Ptuj. Na sejem dne 20. junija so prignali 703 glave goveje živine (prodali 279 glav) in jo prodajali po tehle cenah: voli I. vrste 4.25, II. 4, III. 3.75; krave 2.25 do 3.75, biki 3—4; junci 3.50—3.80, telice 3.25 do 4.25, teleta 5 din za 1 kg žive teže. Na
CENE
g Ljubljana. Pšenica 1 kg 1.90—2.20, ječmen 1.95—2.20, rž 1.95—2, oves 1.95 do 2.30, koruza 1.50—1.85, fižol 3.60—4, novi krompir 3—4 din za 1 kg. Krma: sladko eeno 100 kg 90 din, polsladko 80, kislo 70
din, slama 60 din. Kurivo: trda drva 1 m 80—90 din, trda drva žagana 95—110, mehka drva 75 din; oglje 1 kg 2—2.50 din. Svinjska mast 20—22 din, čisti med 18—20 din za 1 kg.
g Radovljica. Pšenica 100 kg 200 din, ječmen 180, rž 180, oves 170, koruza 150, fižol 250, krompir 100, lucerna 100, seno 90, slama 50 din; trda drva 1 m 90 din, jajca komad 0.75, mleko 1 Eter 2 din, eurovo maslo 1 kg 32 din.
g Maribor. Pšenica 1 kg 2.10, ječmen 2.10, rž 1.85, oves 2.15, koruza 1.70, fižol 3 50, krompir 1, seno 100 kg 65 din, slama 40 din; drva trda 1 m 107.50, jajca komad 0.60, mleko 1 liter 1.75, 6urovo maslo 1 kg 28 din. Cisti med 1 kg 14 din.
LJUBLJANSKI TRG
Cene mesa. Govedina 8—14 din po kakovosti, goveji jezik 1 kg 14—16, vampi 8, pljuča 6, jetra 10—12, ledvice 12—14, možgani 18—20 din. Teletina 12—16 din za 1 kg, jetra 12—14, pljuča 10—12, možgani 20—22, ledvice 14—16 din. Svinjina 14—18 din za 1 kg. Pljuča 8, jetra 12—14, ledvice 18, glava 6, parklji 5, domača slanina 15 do 16, salo domače 18, prekajeno meso 16—20 din za 1 kg. Drobnica. Koštrunovo meso 8 do 10 din za 1 kg, jagnjetina 12—14, kozli-čevina 16—18 din.
SEJMI
do 9. julija:
3. 7.: živ. in kram. Novo mesto, Kočevska reka, Št. Gotard, gov. in kram. Rajhen-burg, rogata živina Ormož, živ. in kram. Petrovče, živ. in kram. Št. IIj pod Turjakom, Tinsko, gov, kram. Muska Sobota, gov. Rakičanec. — 4. 7.: živ. in kram. Žiri, Črnomelj, gov, svinj, kram. Krško, živ. in kram. Veliki Gaber, Žiri, Vojnik, svinij. Ormož, gov. in konj. Ptuj, živ. in kram. Vojnik, Vuzenica, svinje Dol Lendava. — 5. 7.: živ. Ljubljana, živ. in kram. Mengeš, svinj. Celje, Ptuj, Trbovlje, živ. in kram. Sv. Lenart nad Laškim. — 6. 7.: živ. in kram. Žužemberk, gov. in svinj. Mokronog, svinj. Turnišče. — 7. 7.: svinj, in drol«. Maribor, živ. in kram. Kapla. — 8. 7.: gwr, svinj. kram. Boštanj, živ. in kram. Gradac' svinj. Brežice, Celje, Trbovlje, gov. in kram. Pišece,
PRAVNI NASVETI
Odstop zemljišča za graditev ceste. A. R.
—	Vsako zasebno zemljišče oblast lahko razlasti za potrebne graditve nove ceste. Vaš izgovor, da zato ne odstopite zemljišča za novo cesto, ker se vam zdi, da je stara cesta dobra, vam ne bo pomagal. Zato vam svetujemo, da prostovoljno prodaste potrebno zemljišče za novo cesto, da s tem preprečite razlastitveno postopanje.
Posojilo iz leta 1928. D. J. — Posestnik vam je v letu 1928 posodil vsoto denarja. Leta 1932 je izročil posestvo sinu in hčeri vsakemu polovico, ženi pa prevžitek. Vi 6te pa prevzeli posestvo od 1. 1938. Vprašate, ali'ste glede dolga zaščiteni? - Uredba o likvidaciji kmetskih dolgov se nanaša na vse dolgove, ki so nastali pred dnem 20. aprila 1932 leta in sicer tistih kmetov, ki so bili kmetje v času zodolžitve in na dan, ko je ta uredba stopila v veljavo, t. j. 26. septembra 1936 leta. Ako ste bili torej vi kmet že leta 1928 in tudi 26. septembra 1930 leta, ste zaščiteni.
Dvig denarja iz hranilnice. D. J. — Stara vdova vpraša, ali more dvigniti denar, ki ga ima naloženega v hranilnici. — Obrne naj se na vodstvo hranilnice. Ako hranilnica ni zaščitena, mora plačati vlogo po pravilni odpovedi, drugače pa le v onih zneskih, ki so določeni po odobrenem odplačilnem načrtu.
Skladanje lesa ob občinski cesti. Š. J.
—	Sosed sklada les tik vaše hiše, zaradi česar zastaja voda, ki se odteka v vašo klet. On trdi, da je tisti svet občinski. Vi ste pa mnenja, da je vaša last. Vprašate, ali lahko zabranite sosedu skladanje lesa na tem mestu. — Najprej se zmenite z občino glede lastništva zemljišča, na katero sosed sklada les. Če je zemliišče res vaše, mu pač lahko zabranite skladanje lesa, drugače pa je to stvar občine. Nikakor pa niste dolžni trpeti, da se les tako sklada, da povzroča odtok vode v vašo klet. To bo pač lahko preprečiti morda z lepo besedo, drugače pa s posredovanjem občine, ali sodišča.
Ureditev meje. M. J. — Leta 1929 ste kupili parcelo. Ker nihče od mejašev ne ve za mejo, ste tedaj naprosili geometrr.. da vam zemljišče izmeri in ugotovi mejo. Geo-meter pa do danes še tega ni storil. Vprašate, kam bi se bilo obrniti, da bi prisilili geometra, da vam pride zemljišče izmerit.
—	Mislimo, da bo vsak geometer rad prišel, da vam zemljišče izmeri, če ga boste zato najeli. Brezplačno pa tega ni dolžan storiti, toda taka izmeritev vam ne bo pomagala, če je sosedje ne priznajo. Geome-ter^namreč ne more 6am določati meje. To samo lahko stori, če se sosedje dogovorijo, da bodo priznali meje, ki jo bo določil
zemljemerec na podlagi mape. Drugače pa je za ureditev in določitev meja pristojno sodišče. Vsakdo lahko predlaga, naj mu sodišče mejo med njegovim iii njegovega soseda zemljiščem obnovi ali popravi. Mora pa že v prošnji natančno ta zemljišča označiti in navesti, da so mejniki tako poško-vani, da bi utegnili poslati povsem nespo-znani, ali da mej vobče ni mogoče več spoznati.
Prepisana, a ne v celoti prodana parcela.
J. H. S. — Kupcu ste prodali travnik, brez njive, kar pa je vse le ena parcela v zemljiški knjiigi Kupec vam je zagotavljal, da je škoda stroškov za odpis njive od te parcele, češ da ostane njha vaša in da kupi le v naravi zaniejičen travnik. Takrat ste kupcu verjeli in pri notarju napravili pogodbo za celo parcelo ne da bi !a ustno dogovorjen pridržek njive omenili. Pet let vam je kupec pustil vživati njivo, sedaj pa j>ravi, da je tudi njegova. — Če imate priče o pravem dogovoru glede pridržka njive, boste imeli v pravdi verjetno uspeh Brez tožbe sedaj ne boste mogli stvari urediti. V bodoče pa glejte, da se pogodbe tako zapišejo, kot so dogovorjene in vsako prikrivanje se prej ali slej maščuje.
Prevoz bicikla iu šivalnega stroja Nemčije. V. A. G. — Vaš brat je odšel na sezonsko delo v Nemčijo. Rad bi domov poslal dvokolo in šivalni stroj, ako ne bi moral plačati carine. 'Vprašate, ali bo v tem primeru oproščen. — Če bo brat vsaj tri mesece živel v Nemčiji, bo lahko ob vrnitvi pripeljal s seboj rabljeno dvokolo, ne da bi mu bilo treba plačati carino. Rabljen šivalni stroj bi pa smel vzeti s seboj brez plačanja carine šele po dveh letih bivanja v Nemčiji. Prenos novih' predmetov je pa dopusten samo proti plačanju carine.
Davčne olajšave za nove hiše. V. Š. — Zgradili ste novo hišo. Vprašate, ali so nove hiše res oproščene plačevanja davkov. — Nove hiše niso popolnoma oproščene davkov, pač pa uživajo znatne davčne olajšave. Namesto osnovnega in dopolnilnega davka boste plačevali le 12% od čistega dohodka in sicer za dobo 10 let. Po 10 letih boste pa plačevali normalno zgradari-no. Za dovolitev te olajšave morate takoj zaprositi pri davčni upravi. Zgradbe z davčno olajšavo niso zavezane nobenemu samoupravnemu davku in nobeni samoupravni dokladi.
Še ne poravnan užitek. G F. K. — Mati je imela pravico, da terja od vašega polbrata dolžni prevžitek za 3 leta nazaj. Ker je bil polbrat v zamudi z dajanem prev-žitka in ste vi mater medtem oskrbovali, je sedaj po smrti .matere položaj tak, da bo ležeča zapuščina po materi po skrbniku smela uveljaviti napram polbratu preostali dolg, vi pa napram zapuščini svojo terjatev. Če ste uvidevni, boste sami brez sodišča, in stroškov, etvair uredili.