Leto XV.
Y Celju, dne 28. marca 1905. L
Stev. 25.
DOMOVINA
Uredništvo je » Schillerjevih ulicah St. 3. — Dopise blagovolite frankirati, rokopisi se ne vračajo.
Izhaja dvakrat na teden, vsak torek is petek
ter velja za Avstrijo in Nemčijo na leto 8 kron, pol leta 4 krone, 3 mesece 2 kroni. Za Ameriko in druge dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 13 kron, pol leta 6 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu, plačuje se vnaprej.
Za Inaerate se plačuje 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste p« 20 vinarjev ca vsakokrat; za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popMfc
Slovenskemu narodu!
(Dalje.)
Že to dejstvo samo na sebi je v kričečem nasprotstvu z zgoraj opisanim državnim temeljnim zakonom: c. kr. vlada slovenske dežele ima nemško glasilo in to ves čas ustavne dobe, v kateri velja drž. tem. zakon!
In kako postopa c, kr. dež. vlada v tem svojem organu? Na prvem mestu prve strani je vedno ,.Amtlicher Teil; ta je vedno samo nemški!
Ako c. kr. dež. predsednik prosi za kakšne ponesrečence (v daljšem članku) stoji isti na drugem mestu in sicer naprej nemški, potem slovenski tekst. Pravi uradni list, „Amtsblatt zur Laibacher Zeituhg", ki ima objave c. kr. dež. vlade Kranjske in drugih c. kr. in autonomnih uradov, pa je navadno na zadnjih straneh.
Kakšna je ravnopravnost slovenščine v tem ,.Amtsblattu"', se lahko vsakdo sam prepriča, komur je „Laib. Zeitung" na razpolago. — Da pa dobi tudi širše slovensko občinstvo pojem o tem našem kranjskem ..Amtsblattu", in kako se v njem dejanjsko izvršuje jezikovna enakopravnost, podam mu v naslednjem nekatere podatke o istem v 51 slučajih (iz letnika 1902).
Iz teh 51 št, uradnega lista imam zabeleženih 16 Sfimonemških in 21 nemško - slovenskih objav c. kr. dež. vlade, oziroma c. kr. dež. predsedništva. Samo nemški so razpisane štipendije (ustanove za medicince, ustanove za plemenite gospodinje in dve doti (Ausstattungen); dalje razpis licitacije za dodajo gramoza ali prodca za državne ceste na Kranjskem in licitacije za oddajo del, ki se imajo izvršiti na državnih -cestah stavbenega okrožja ljubljanskega, štirje izkazi o stanju živinske kuge na Kranjskem, in pet razpisov služb pri različnih uradih državne uprave na .Kranjskem. -,
Pri nemško - slovenskih razglasih gorenjega urada si nisem vedno vsebine prepisal; v kolikor .jo imam zabeleženo, je sledeča: razglas glede naborov, glede uvažanja parkljate živine (Klauentieren). o svinjski kugi, (teh obojih je največ), oklic za pogorelce v Srednji vasi, o živinski kugi, o pripregi na Kranjskem, o tečaju za babice z nemškim učnim jezikom, razpis novih volitev za Kranjsko zdravniško zbornico, razpis komisije radi neke ceste pri Jesenicah.
O kakšnem absolutnem načelu c. kr. dež. vlade pri uradnih (razpisih) razglasih v jezikovnem oziru se na . podlagi gorenjih 37. slučajev ne more izreči nobena sodba, in po mojem osebnem prepričanju ga c, kr. dež. vlada na Kranjskem tudi nima, k večjemu edino to: slovenščino rabiti kolikor mogoče malo. Dež. vlada rabi (po gorenjih izgledih) slovenščino le takrat, kadar se obrača tudi na nižje sloje ljudstva, (ali ako hoče kakšno babico nemški izšolati O
Edina izjema je razpis volitev za zdravniško zbornico, kateri se tiče le akademično izobraženih državljanov; a tu se gre za volitve in za te se menda rabijo na Kranjskem vedno še dvojezični razglasi. — A značilno je spet to, da se v gorenjem volilnem razpisu vsakoršna volilna skupina v nemškem in slovenskem jeziku v popolnem obsegu posebej navaja, dasi ne obsega nič drugega, nego imena zdravnikov. —' V razglasih o živinski kugi pa so oni kraji, iz katerih se živina ne sme (ali sme) uvažati, navedejo
vedno le v nemški „Kundmachung"-i. na katero se pri slov. razglasu vedno sklicuje,'dasi so v slovenščini krajevna imena mnogokrat vsa drugačna od nemških. Kranjska dež. vlada se torej obrača do naroda na Kranjskem tudi v slovenskem jeziku le takrat, kadar ga spomni njegovih dolžnostij, posebno nasproti državi, ali hoče od njega denar in v slučajih, o katerih ve. da bi še celo pri naši zaspanosti in površnosti v političnih zadevah nastal prevelik vrišč v slov. taboru, ako bi slov. popolnoma prezrla,
V onih slučajih pa, kjer se nudi posameznim državljanom kakšna ugodnost, kjer je upati kaj zaslužka (dobička), (pri razpisih štipendij, državnih služb, pri razglasih licitacij i. p.) in kadar se obrača le do omikanejših in imovitejših posameznikov, takrat se poslužuje c. kr. deželna vlada kranjska pri svojih uradnih razglasih edino le nemščine.
Nenavadna, čudna je logika v teh dejstvih! Nižjim širokim masam slovenskega naroda, katere v obče zapostavljanja svojega materinega jezika ne občutijo tako globoko, tako bridko, in ki tudi ne pridejo tolikokrat v položaj, zapostavljanje slovenščine videti, doživeti, — tem masam prizna navadno c. kr. dež. vlada v svojih razglasih jezikovno ravnopravnost; imovitejšim. omikanejšim in najomikanejšim Slovencem, ki so po svojem premoženju zmožni poganjati se za kakšna, dobiček obetajoča javna dela, oziroma po svojih študijah opravičeni potegovati se za javne (državne i. p.) službe, pa v tozadevnih svojih razglasih jezikovno enakopravnost dosledno odreka! In vendar omi-kanec to zapostavljanje svojega jezika, svoje narodnosti dosti hujše občuti nego manj izobraženi!
Ali pa morebiti Slovenec s tem. da ima več premoženja, s tem, da si je pridobil višjo omiko, izgubi nekaj svojih državljanskih pravic, jezikovno enakopravnost? - Ali naj ravno on zamori v sebi vsa ona plemenita čustva, ki jih imenujemo domoljubje, ljubezen do svojega naroda, ljubezen do materinega jezika, kojih gojenje mu je po drž. temelj, zakonih zagotovljeno in koja se pri omikanih narodih vsega sveta tako visoko cenijo ravno dandanašnji, — tako skrbno gojijo pri vseh slojih vsakega omikanega naroda?!
Zakaj se omikanemu (imovitemu) Slovencu v nasprotju z državnimi temeljnimi zakoni dejanjsko odreka, kar se priznava nižjim, manj omikanim slojem ? *
In tako ne postopa le c. kr. deželna vlada, marveč skoro vse javne oblasti na Kranjskem, v kolikor se njih postopanje da zasledovati iz uradne g a 1 i s t a.
Samo nemške objave (2) sem dobil c. kr. hydrograflčnega dež. oddelka za Kranjsko in sicer Laib. Zeitg. z dne 24. januarja 1902: išče se pomožni uradnik s 3 K dnevne plače in Laib. Zeitg.
* In Vi, boljši krogi slovenski. Vi to nezakonitost, to kratenje zajamčenih državljanskih pravic tako nemo in udano prenašate? — Le tuintam se sliši kakšen ponižen vzdihek ! — Sokrivi ste te krivice, ki se godi dan na dan slovenskemu narodu; kajti ne nosi vedno vse odgovornosti oni, ki krivico dela. marveč tudi tisti, ki jo trpi, ako se ne posluži vseh dovoljenih sredstev krivico odvrniti. — Ne dvomim niti najmanje na tem. da bi pri nas ne bilo prišlo nikdar do tako ostudnih oblik narodnostnega boja, ako bi se Slovenci koj od začetka bolj možato in brez vse nepolitične rahločutnosti in obzirnosti dosledno in vztrajno potegovali za svoje zakonite pravice v jezikovnem oziru! — Ne bilo bi danes med nami v narodnem' oziru toliko omaliljivcev. brezznačajnežev in narodnih izdajic, ne bili bi postali drugo-rodcem v zasmeh ali pomilovanje! —
z dne 27. novembra 1903: napoveduje se dražba raznih rečij v Litiji, na Ježici in v Ljubljani.
To poslednje pa vendar zanima tudi širše kroge, tudi takšne, ki nemški ne znajo. Sčim pa se torej opraviči samonemški razpis? — Na drugi strani pa ima c. kr. dež. komisija in c. kr. krajni komisar za agrarne operacije dosledno samo dvojezične razglase!
Odkod ta razlika? — Ali res v tem oziru lahko pri nas vsak uradnik postopa popolnoma samovoljno, brez ozirq na zakone, na pravico in pravičnost ? L —
C. kr. finančno ravnatelstvo v Ljubljani razglaša v Laib. Zeitg. z dne 1. februarja 1902, da ima na prodaj neko erarično posestvo v Ljubljani — samo nemški. — Ali Slovencev-kupcev ne marajo ? — ali ti ne smejo nič kupiti,? Je to vse le za Nemce rezervirano?
V treh številkah „Laib. Zeitg." razpisuje več služb le v nemščini. Druge objave v 1. 1903 in 1904, v kolikor se to po zgoraj navedenih štev.',.Laib. Zeitg." da kontrolirati, so bile'dvoj ezične.
(Dalje prihodnjič.)
Domače in druge vesti.
Zakaj je vlada imenovala za cestne komisarje v celjskem okraju same Nemce? Zato
da ti nemški cestni komisarji jemljejo narodnim kmetom zaslužek pri vožnjah ter ga naklonijo takim, ki so ali vsled zaslužka utegnejo postati „deutschfreundlich" ali po slovensko nemškutarji. To smo že v zadnjih dneh v več slučajih opazili. Dr. Schurbi je v svojem področju dal vožnje za ceste samim nemškutarjem. Tako vladni in nemški bratci — skupaj vozijo!
—	Kmetje in sadjarji, pridite si po cepiče. Gospod Anton Kolenc. trgovec v Celju, ima veliko zalogo' cepičev, jabolčnih in hruškovih. Vsakdo, kdor hoče kaj cepiti, se lahko oglasi pri g. Kolencu za cepiče in jih dobi. kolikor potrebuje. brezplačno. Cepiči so vsi -žlahtne vrste. Sadno drevje je zlata jama za kmeta. Bedak je, kdor ne sadi sadnih dreves, če ima zanje prostor. Zatorej se poslužite lepe prilike in si pridite po cepiče! Dobite jih zastonj.
—	Vodstvo nemške stranke v boju zoper celjske trgovce. Celjski nemškutarski odvetniki in drugi delničarji slaboznane „Celeje" so zadnje dni predmet velike jeze celjskih trgovcev. Vzeli so v svojo pred kratkim kupljeno (Hummerjevo) hišo •nekega, špekulanta, ki se je vpeljal z naravnost amerikansko reklamo kot bajno ceneni mož („der billige Mann"). Prej so celjski nemški trgovci, ker so se kake neprijetne konkurence bali. do-tični prostor leta in leta v najemu imeli ter drago plačevali, dasiravno so pustili praznega. Samo da ne pride tja kak ncrv trgovec, ki bi jim kot tekmec škodoval! Zdaj so pa akcijonarji „Celeje", ki izdaja proslulo cunjo »Deutsche Wacht", vzeli v svojo hišo nekega Stieblerja, ki kupuje skladišča blaga bankerotnih trgovcev in kridarjev ter zaležane ostanke pri židovskih špekulantih prodaja po dvakrat nižji ceni, nego more prodajati soliden trgovec. „Celeja" niti toliko takta ni imela, da bi se ozirala na trgovca, ki ga je že prej v isto hišo kot najemnika sprejela, dasiravno je novi trgovec nameraval jednake vrste blago prodajati. Posebno togotni so nemški trgovci Karbeutz. Krick in Lakitsch, ki bodo največ škode trpeli. Nemški trgovci so imeli zaradi
„cenenega moža" več burnih protestnih shodov, kjer so se govorile zlasti ostre besede zoper nekdanjega „Triglavana" in sedanjega nemškega odvetnika dr. Kovvatschitscha, doma iz slovenske bajte v Kozjem. Ta je namreč kot oskrbnik „€e-lejine" hiše onega nesrečnega trgovca v Celje spravil, seveda da bi s posredovanjem sam kaj zaslužil. Zdaj pa množica dere v trgovino „ cenenega moža", drugi trgovci pa z dolgimi obrazi po ulici gledajo in dr. Kowatschitscba in celo „Celejo" z ,.Deutsche Wacht" vred neusmiljeno preklinjajo. Spet se je pokazalo, da ^celjski kazinotje nimajo niti smisla niti srca za gospodarstvene koristi svojih lastnih privržencev. Kako tudi, saj so večinoma nesposobni in inpotentni odpadniki, ki so postali uskoki, da bi od tega korist imeli. Slava takim nemškim prvakom!
— Slavna zmaga ptujskih Slovencev pri upravnem sodišču. Slovenci so dosegli v petek glede volitev v okrajni zastop ptujski pri upravnem sodišču na Dunaju sijajno zmago. Kakor znano, so lansko leto bile v ptujskem okraju volitve v okrajni zastop in so Slovenci v veleposestvu, ki je odločilno, propadli za 14 glasov, tako da je prišel zastop v nemške roke. Slovenci so se pa v več slučajih po deželnega glavarja namestniku g. Jurteli pritožili na upravno sodišče ter je bila v petek v tej zadevi razprava in se je pritožbi Slovencem ugodilo glede 16 glasov. Razsodba upravnega sodišča je za Slovence velikanske važnosti. Kar se ptujskega okrajnega zastopa posebej tiče, morala bode vlada, če zakonito postopa, na podlagi te razsodbe volitve razveljaviti in nemškutarski okrajni zastop razpustiti. Pri novih volitvah bode smelo voliti 12 novih slovenskih volilcev in bode izven tega treba v 4 slučajih iznova odločiti. Vsled tega je^želo mogoče, da ptujski okrajni zastop pride zopet v slovenske roke. S tem upanjem g. dr. Jurteli in sploh vsem Slovencem ptujskega okraja k sobotni zmagi pri upravnem sodišču iz srca čestitamo. Petkova odločba upravnega sodišča pa ni le za ptujski ampak za vse spodnještajerske okrajne zastope principijalno velevažna. Z imenovano razsodbo se je namreč razsodilo, da podlaga volilne pravice v v veleposestvu ne sme biti takozvani čisti direktni davek po 120 K,, to je vsota, ki ostane po odbitku 15% popusta pri zemljškem in 12% popusta pri hišnorazrednem davku, marveč ima biti podlaga volilne pravice predpisani davek brez odštetja popusta. Brežiški okrajni zastop je padel v nemške roke, ker je čisti (resnično plačani) davek (brez priklad seveda) vsled odračunanega 15% in 12% popusta pri mnogih slovenskih posestvih pri zadnjih volitvah znašal manj nego 120 K, dočim je po novi razsodbi merodajni predpisani davek znašal nad 120 K. Slovenci brežiškega okraja naj torej izvajajo iz razsodbe posledice za prihodnje volitve. Tudi za celjski okraj bode imela razsodba z dne 24. t. m. morebiti dalekosežne posledice, kakor je v tem okraju sploh upravno sodišče s svojimi razsodbami ' že ponovno radikalno vplivalo na sestavo zastopa. Prvikrat so tu Slovenci v okrajnem zastopu zmagali, ko je g. dr. Dečko vrgel iz veleposestniške volilne skupine posestnike velikih mestnih hiš, oziroma ko je po dr. Dečkovih ne-prenehanih pritožbah upravno sodišče končno izreklo Slovencem ugodno principijalno razsodbo o mestnih volilcih v veleposestvu. Ko je pa leta 1896 isto upravno sodišče izreklo principijalno razsodbo, da se popust pri derektnem zemljiškem in hišnorazrednem davku mora odšteti, da se*, izračuni za volilno opravičenje potrebna davčna vsota 120 K, začele so se politične instance na dotično razsodbo — skoro povsod Slovencem v škodo — opirati kakor na nekakšen neizpre-menljiv zakon, dasiravno je ta razsodba bila krivična in nasprotna duhu postave, na kateri temeljijo davčni popusti. Pa kljub temu so šli Slovenci lani s tem vprašajem zopet pred upravno sodiše, in dasiravno nikdo ni prav upal na zmago, razsodilo [se je končno, kakor smo gori označili, Število volilnih opravičencev v veleposestvu se po ti volilni praksi gotovo znatno pomnoži in je le vprašanje, ali stem iznova pridobi več somišljenikov slovenska ali nemška stranka. To natančno preštudirati in pravočasno vse potrebno ukreniti bodi pa nujna skrb tudi celjskega okraja. Če bodo Slovenci možje na svojem mestu, utegne nova razsodba povzročena po pritožbi dr. Jurtele imeti za nas enak pomen kakor gori označena od
dr. Dečka izvojevana principijalna razsodba upravnega sodišča: ta pomen, namreč, da bodo Nemci morebiti zopet za dolgo vrsto let morali opustiti vsak poskus udreti v naše okrajne zastope, zlasti v celjskega, da bi po okrajnih šolskih svetih po-nemčili zlasti naše šolstvo.
—	Slovenski napisi v Mariboru so zppet strašili v zadnji seji mariborskega občinskega sveta. Vendar se mestni svetovalci o tem ne morejo odločiti, da bi sklenili kaj merodajnega. Gotovo so prišli do prepričanja, da bi jim tak sklep prinesel samo nesmrtno blamažo, ker bi bil sistiran od vlade kljub temu, da smo v Avstriji!
—	Napisi na celjskih prodajalnah so seveda večjidel sestavljeni v „lepi" nemščini, in celo oni trgovci, ki reflektirajo na slovenski denar — kaj pa bi bilo Celje brez Slovencev — imajo samonemške napise, o slovenščini ni duha ne sluha. To je čin, silno netakten, za Slovence sramoten. To je nekaj, kar mora žaliti zavednega Slovenca v dno duše pri misli, da pač upoštevajo celjski trgovci njegov denar, a ne njegovega prepričanja, ne njegovega jezika.
—	Ponosni „Narodni dom" v Celju je Nemcem grozen trn v peti, bruno v očeh, pereč ogenj za njihovo germansko nadutost. Jari jih in boli do nezavesti, da se tako lepo probuja slovenska okolica, česar ne pospešujejo malo slovenske gledališke predstave v „Narodnem domu". Kadar se zbero nemčurski trebuharji na križišču Graške ceste in Rotovške ulice, pa vam začno krvavo gledati proti stolpiču na ,,Narodnem domu" in proti Zvezni hiši, njim naravnost vis a vis. kjer sta dve slovenski trgovini, ki prav lepo uspevate. To jih muči, to jih grize! Slovenci, na nas je, da še povečamo svojo narodno posest v mestu Celju! Ves slovenski svet gleda s zanimanjem na našo borbo!
—	Nemška kultura v Brežicah napreduje. Ni še pozabljeno, ko so nemškutarski pobalini pobili šipe Narodnega doma in župnišča. Ponoči na pondeljek pa so kulturonosci razbili slovenski tvrdki Uršič & Lipej, katera se nahaja v Narodnem domu, tablo z napisom. Metali so na tablo opeko-ki je od stavbišča nemškega hotela „Pufštajna". Kdo je bil tako srdit junak, se ne ve, še slavna policija ne ve, ker ta čžts "nihče ni klical „Živio". Slovenci brežiškega okraja, pridite, in se prepričajte sami, kaj vam je pričakovati od nemšku-tarskih tolovajev, presodite sami, če pošteno ravnate, ako te sovražnike našega teptanega naroda podpirate. — Seveda" Matheisu nihče ne more razbiti table z napisom, ker je taka, da je po noči ni mogoče zadeti. Sicer pa table nima; tam visi včasih „Matheis". V starih časih so tako obešali obsojene hudodelce, ki so pred izvršitvijo kazni ušli. Vsak dan se lahko opazuje v Brežicah, kako nemškutarji vlačijo nase kmete v svoje štacune, in če kmet noče ponujano mu blago kupiti, se dčro kramarji „bindišes luder" in podobno. Naša tvrdka Uršič & Lipej ima vse, kar človek potrebuje, blago za obleke, živež, železo, gospodarske pripomočke. Druga slovenska tvrdka je Franca Varleca. Gbe dve tvrdki prodajata jako poceni in sta pri postrežbi jako ljubeznjivi ter točni. Zdramite se,-ljubi rojaki, suženjstva ni več, pomislite, da to, kar se je zgodilo tvrdki Uršič & Lipej bi se gotovo tudi Vam zgodilo, ako bi imeli v Brežicah svojo hišo -z napisom v maternem, Vam gotovo najdražjem jeziku slovenskem.
—	»Celjsko pevsko društvo". V soboto, dne 25. t. m. priredilo nam je naše vrlo pevsko društvo prav izreden užitek z uprizoritvijo veseloigre ,,Vzgojitelj Lanovec". Že z zadnjo predstavo »Kontrolor spalnih vozov" se je postavilo naše pevsko društvo na stališče, da se predstavljaj na našem odru tudi boljša igra, ki zahteva največje pozornosti in umevanja v občinstvu. Še v veliko večji meri pa se mora to povdarjati pri zadnji igri. Z uprizoritvijo „Lanovca" postavilo se je naše gledišče v enako vrsto z vsakim drugim, in prav z mirno vestjo lahko trdimo, da to ni več dilentantizem, temveč popolno igranje. Igra sama na sebi je umotvor, tudi najmanjša uloga zahteva igralca, ki si sam ustvarja značaj, ki položi v mrtve besede individualnost. Le ena slaba besada, ena napačna kretnja in efekt je proč, smisel igre pokvarjen. In prav z .zadovoljstvom lahko kon-statiramo, da je bil pri sobotni predstavi tudi res vsak na svojem mestu. Ulogo Jelice Zlatnič je rešila gospica Jožica Gregorinova uprav mojstrsko, naravnost umetniško. Tako dovršenega in pri tem ljubkega nastopa še nismo imeli občudovati na našem odru, tembolj pa smo bili potem presenečeni. Reči se mora, da je bilo to nekaj izvanrednega. Taka naravna naivnost in pri tem
vendar srčnost posebno v prizoru s Kremenjakom v drugem dejanju je občinstvo naravnost očarala in frenetični aplavz pri odprti sceni naj bo go-spici Jožici Gregorinovi dokaz, da si je hipoma pridobila vsa srca. Izvrstna je bila tudi gospica Mila S.rnčeva kot nčitdljica Osa. Njena uloga je, dasiravno majhna in nehvaležna, vendar ena najtežjih, a gospica Mila jo je uprav mojstrsko rešila. Jako dobre so bile tudi gospica Mici Juh kot gospa Suhadolnikova in gospica Strahova kot gospa Svetlinova. Dasiravno je poslednja stopila še le prvikrat na naš oder, je vendar dokazala, da bo postala jako dobra moč. Od moških vlog imamo v prvi vrsti imenovati gosp. Salmiča, kot učitelja Kremenjaka. — Gospoda Salmiča smo videli in občudovali kot mojstrskega igralca v različnih vlogah. Pa s tako premišljeno in umetniško — dovršenostjo in visokega navdušenja polno igro kakor tokrat še pač ni stopil pred naše občinstvo. On pa se ni skazal samo kot dovršenega igralca temveč tudi kot izvanredno dobrega režiserja; kajti da je šla cela igra tako precizno, in so bile vse uloge tako dobro proizvajane i glede besedila i glede igre, to je plod njegovega neumornega truda, s katerim si je vzgojil tako spretne igralce. Jako težavna je naloga in zahteva veščega pogleda, komu se da ta ali ona uloga. Za vsako posamezno vlogo si je poiskal g. Salmič najprimernejšo osebo. „Lanovca" bi v boljše roke ne bil mogel dati kakor v roke g. L. Mikuša. „Celjskemu pevskemu, društvu" moramo res čestitati, da ima v sredini svojih igralcev dva taka umetnika, kakor sta gg. Salmič in Mikuš. Pri „Kontrolorju" smo po pravici občudovali fin in eleganten nastop gospoda Mikuša in njegovo gladko in elegantno igro, toda v sila težavni ulogi starega hinavskega Lanovca, ki je prišel po goljufiji do svoje službe in hoče na vsak način ugonobiti Kremenjaka, a ga doseže v zadnjem trenotku roka pravice, je pokazal, da je mojstrsko kos vsaki, tudi najtežji ulogi. Občinstvo je bilo res očarano pri onem prizoru, kjer pride vsa Lanovčeva goljufija na dan in pade Lanovec uničen na stol; pretresljivo in tako naravno je igral g. Mikuš; in občinstvo mu je izkazalo svoje priznanje z dolgim glasnim ploskanjem v sredi scene. Tudi g. dr. S t i k e r je igral ulogo Dr. Sršena prav izborno. Posebno občudovanja vredna je bila njegova igra v tistem nastopu, kjer bi naj osorno ozmerjal učitelja Kremenjaka. a ga nehote hvali in občuduje. G. M e g 1 i č je pokazal v ulogi intriganta Pajka, da ne razume predstavljati samo baronov ali starih očetov, temveč da je popolnoma kos težki nlogi intriganta. ki je bila ena najtežjih ulog cele igre. Jako dober je bil tudi g. Kramaršič kot okraj, šolski nadzornik Trebuhar: ravno tako g. K o ž e I j kot Hojkar, g. Šeg u 1 a kot Polič, g J a g e r kot Dobrovoljni in g. Burgstaller kot Vilar. Posebno ljubka pa sta bili gg. Rebek mlajša kot učenca Kremenjaka. Pozabiti ne smemo obeh šolskih slug: g. Rebek a in g. Fašaleka. Posebno izvrstno je igral svojo ulogo prvi. da bi človek res mislil, da ima pred seboj pravega pravcatega starega šolskega slugo, ki je vedno ohranil svoje vedenje kot star vojak. Vsakega narodnjaka pa mora navdajati odkrito veselje, ko vidi, kako krasno se razvija naše pevsko društvo in kako neumorno se trudijo njegovi člani, uresničiti željo vseh spodnještajerskih Slovencev, ustanoviti v Celju pravo slovensko gledališče.
—	Na vozu umrla. Že več časa bolehno posestnico Evo Podlešnik iz Brezja pri Celju so te dni peljali v celjsko bolnišnico. Med potom pa ji je postajalo vedno hujše; ko so se vozili skozi Gaber je, nasloni glavo svoji hčeri na ramo in zapre oči. Hči je menila, da je mati zaspala, zato jo podpre in pelje naprej proti bolnišnici. Tam pa vidijo, da je že umrla. Truplo so prepeljali v mrtvašnico okoliškega pokopališča.
—	Odlikovanje. Cesar je podelil g. Feliksu Stegnarju, c. kr. učitelju na moški kaznilnici v Mariboru, častno svetinjo za 40letno - zvesto službovanje.
—	Dobrnski „nemški" župan hoče pač vendar postati Hasenbichl, ki je dobil pri krstu ime August. Vse gori bojda za njega, in pp sili ga hočejo za župana. A čemu taka sila?! Ce se sili tudi on sam, ne vemo; a to vemo. da po pre-silnem delu postane človek „puklast", in če bi se to Augustu primerilo, bi ne sodil za župana, Kaj pa hočemo potem s ..puklastim" županom? Pa bi še šlo, samo tistih še na svetu, ki bi ga volili za župana, in to je bojda pri vsaki volitvi največje važnosti. Pa saj bomo kmalu na jasnem!
—	V dobrnskih toplicah se zgodi tu in tam kaj zanimivega. Če ni ravnatelja tukaj, vlada Pirtovscheg. Sicer smo pa vsi Dobrnčani prepričani, da vlada celo leto Pirtovscheg, če ravno je še samo topliški vrtnar. Na ravnateljstvo še čaka. Pa kakor vse kaže, bo tega vladanja kmalu konec. — Veliko razburjenje je povzročil najnovejši ukaz Pirtovscheg-ov, da dobrnske perice ne smejo rabiti topliške vode, ki teče v potok. Kar ljudje pomnijo, je bilo to dovoljeno. Zakaj sedaj prepovedano, znano je samo Pirtovscheg-u. Pravijo, da meri toplo vodo. Vemo sicer, da je jako pameten vrtnar, posebno pri prodajanju topliskih cvetlic, a da bi se kaj razumel na merjenje vode. nam je novo. Pa pri tem najnovejšem svojem ukazu
je presneto naletel. Mati Božnikova niso bili zadovoljni z ukazom Pirtovscheg-ovim in povedali so mu jih nekaj, da bi bil bojda Pirtovscheg takrat rajši vse drugo na svetu, samo vrtnar v dobrnskih toplicah ne. Ubogi Pirtovscheg! Poprej, ko je bil še „ledig", se mu kaj takega ni zgodilo nikdar! Odkar je pa oženjen, mora imeti prepričanje, da je topliška voda „nemška voda", in pri tej slovenske ženske nimajo pravice. Slovenci na Dobrni! malo še potrpimo, tudi Pirtovscheg-ove cvetlice ne rastejo do nebes! — Da bo vse bolj umljivo. povemo, da je bil Pirtovscheg nekdaj navdušen Slovenec, a sedaj — uboga narodnost slovenska! Slovenski deželni poslanci, ne pozabite na Pirtovscheg-a!
—	Iz Laškega. Ob priliki nabora dne 24. t. m. se je vnel med rudarji iz Trbovelj v gostilni Webra ljut boj z noži, čegar posledica je bila par zdrobljenih šip. zlomljenih stolov in precej ranjencev. Nekaj teh bojevitih fantov se je odpeljalo v zapor, nekaj težko ranjenih pa v bolnišnico.
Naši nemčurji se v javnosti nič kaj ne upajo pokazati ker vedo da bi njim to škodovalo. Niti na eno naših notie iz Laškega še nismo dobili odgovora. Zato pa ti svetohlineži rajši na tihem ..delujejo" in napadajo odločne Slovence z dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi. — Zvedeli smo zanimive reči. katere v prihodnji številki objavimo.
—	Zborovanje »Savinjskega učiteljskega društva" se je vršilo dne 23. sušca na Gomilskem. Zborovanja se je udeležilo 17 udov. G. predsednik Farčnik je poročal, da se je nabralo za Jarčev spomenik 65 K, kar je manjkalo, je dodala udova gospa Jarčeva. Spomenik je brezplačno pripeljal iz Celja v Braslovče g. Prislan. Ob tej priliki bodi tudi povedano, da je nabral za spomenik 12 K tudi g. Škrabl, nadučitelj pri Sv. Križu tik Slatine in ne g. Lorber, nadučitelj v Braslovčah, kakor je stalo pomotoma v „Domovini". Sklenilo se je nadalje, da pristopi „Šavinjsko čebelarsko društvo" kot podružnica k spodnještajerskemu čebelarskemu društvu. G. Marschitz je predaval o svoji iznajdbi o ,.mapi za pisanje in čitanje". Mapa je vzbujala pozornost ter smo se tudi prepričali o njenih praktičnih straneh. Dalje se je sklenilo, da priredi „Sav. učit. društvo" dne 14. majnika na Vranskem koncert v prid „Učit. konviktu". Slednjič je društvo odločno protestiralo proti ustanovitvi kurzov za suplente, s katerimi bi se naš stan direktno smešil ter spravljal ob ugled od strani šolskih oblasti. Enake proteste naj bi izrekla tudi druga društva. Prihodnje zborovanje *e vrši dne 14. majnika na Vranskem.
—	Utopljenca so našli v četrtek pri savskem mostu v Trbovljah. Identiteta zelo segnitega trupla se še ni mogla dognati; najbrž pa je utopljenec neki 30letni rudokop iz Zagorja, ki je februarja nenadoma izginil.
Sv. Jurij ott Ščavnici. Glede tatvine izvršene pri g. Cvetko-tu v Seliščih o kateri je poročala ,.Domovina",, dostavljam, da so sicer sledovi kazali, da bi bil Pučko iz Kupetinjec sokrivec, vendar pa se mu doslej še krivda ni mogla dokazati. Toliko v pojasnilo.
[ - Zgorela je v noči 26. t. m. Ferencova viničarija v Krabonoškem vrhu. Viničarka je dobila hude opekline.
*
Novo ljubljansko pokopališče. Dne
18. t. m. so posvetili in postavili prvi kamen nove pokopališke cerkve, ki bo posvečena sv. križu.
—	Tovarna pogorela. Dne 21. t. m. zvečer je pogorela tovarna za barvarski les na Fužinah .pri Ljubljani. Vkljub napornemu delu požarnih bramb ni bilo mogoče ognja udušiti. Vsa tovarnh s stroji je poa-orela do tal. Škode je okoli 120.000 kron.
—	Ker ni hotel nemški govoriti pravdo izgubil. „Mir" priobčuje izpred celovškega sodišča, da je Slovenec Miha B. pravdo izgubil brez nadal j nega raziskovanja samo zato, ker ni hotel nemški govoriti. In to pred sodiščem, v čigar okolišu celo po uradnem štetju biva nad 12.000 Slovencev.
—	Furlanija in Gorica. Lahi v Gorici se trudijo že dolgo vrsto let na vse načine ob vsaki priliki, da bi napravili vez, ki bi družila glavno mesto dežele s Furlanijo. Furlani stojijo na stališču, da nimajo ničesar iskati v Gorici, da Gorica pripada, Slovencem, da je naše glavno mesto. Za svoje središče imajo Furlani Gradišče ob Soči. To so furlanski voditelji že večkrat povdarjali in kažejo to, kjer le prilika nanese. Nič ne spremeni tega mnenja, in če se tudi laški politiki v Gorici na vso moč trudijo, da bi priklenili Furlanijo nase. Hoteli so napraviti tramvaj v Cervinjan na Furlanskem, sedaj nameravajo narediti celo železnico tja. Ustanovilo se je celo društvo, ki naj bi gojilo bratske vezi med goriškimi in furlanskimi Lahi. A vse skupaj ne bo dosti pomagalo. Gorica je in ostane središče goriških Slovencev, če tudi goriški Lahi tega nočejo vedeti.
Društveno gibanje.
- ,,Savinjsko učit. društvq" priredi s prijaznim sodelovanjem vranskih rodoljubkinj in rodoljubov yeselico v prid „Učit. konviktu" dne 14. majnika na Vranskem. Ker vlada med občinstvom že sedaj veliko zanimanje za to veselico in ker se vrši ista v prid važni narodni napravi, prosimo tem potom slavna društva, da se blagovolijo s svojimi prireditvami blagohotno ozirati na našo veselico. Ob enem opozarjamo društva, kakor tudi posameznike, da prirede ta dan maj-niški izlet na Vransko. Vse drugo v kratkem.
— Učiteljsko društvo za ptujski okraj zboruje v četrtek, dne 6. aprila t. 1. v okoliški šoli. Na dnevnem redu je tudi predavanje o najnovejšem slov. pesništvu. Podavatelj g. dr. Kom-ljanec. Začetek ob pol 10. uri dopoludne. K prav obilni udeležbi vabi predsednik.
Dopisi.
Puščavnik izpod sv. Ane nad. Teharji. (Dalje.) Resnici na ljubo povem, da so me moji obiskovalci v brlogu včasih tudi malo „nafarbali" in da se je stavcu ,,Domovine" vrinila tiskovna pomota, ker je še menda vedno navajen na goldinarsko veljavo, ne pa na kronsko.
Kurt pl. Meyer namreč nima intabuliranih 150.000 goldinarjev ampak 150.000 kron dolga na svoji graščini Bežigrad. Sicer je pa ta človek nek čudak, ki baje ni prišel iz Ogrskega, ampak iz Češkega v Bukovžlak; svojo občino pa tako sovraži, da je celo svojim uslužbencem in dninarjem prepovedal po občinskih volitvah na Te-harjih kupovati kruh in druge potrebščine v slavnoznani narodni gostilni po domače pri „Pos-pehu", katere lastnika sta narodna volilca.
Golecu pa ni prinesel 10 gld. agitator Jellek, ampak njegov oproda Peer, štorovski kramar ter mu desetak pustil kar po šili na mizi.
Kakor Kandolu krasno cesto v Kresnike. tako so obljubili tudi štorovski agitatorji Kofijeku iz Kresnik, da bodo odkupili od njega za veliko tisočakov studenec ter iz istega napravili po novi cesti vodovod v štorovsko tovarno. Posluževali so se sploh Štorovčani raznih laži in drugih sredstev, s katerimi so uboge kmečke ljudi lovili na limanice, kar stoprav sedaj uvidevajo zapeljani volilci in zapeljane volilke. Pri prihodnjih volitvah Štorovčani v III. razredu niti 100 glasov dobili ne bodo, tako da jim bodo Slovenci lahko podarili najmanj 50 glasov in da bodo še imeli Slovenci lepo večino.
II.
O volitvenem dnevu samem so pisali raznovrstni slovenski in nemški listi, zadnji toliko neresničnih dejstev, da mi je še potreba resnici na ljubo celo.stvar objektivno pojasniti. Snežilo je od ranega jutra do poznega večera tako. kakor po tukajšnih krajih pravijo, da Hrvati turšco na mlinih vejejo ali čistijo. Ravno radi tega se je pa videlo tembolj dva krdela volilcev že pred 8. uro zjutraj in sicer so bili sovražniki v gostilni „deutscher Michl" pri gulažu in „Freibier", naši pa v vili gospoda Pečnaka brez gulaža, ajmohta in brez pijače. Sploh je bil dan volitve, dasiravno sobota, za naše volilce pravi pravcati veliki petek, ker so se postili od ranega , jutra do poznega večera in nepremično ostali neprenehoma 10 ur na volišču. Slava vrlim volilcem! Volilna komisija sama je bila seveda vpopolnoma nemška, ker nemškutarski župan Gorišek niti enega bivših osem občinskih odbornikov v komisijo poklical ni. To že vemo zakaj, in mu je sedaj baje žal, ker bi še silno rad župan ostal, kar se mu pa menda ne bo posrečilo.
Politični pregled.
—	Državni zbor je v petek razpravljal o imunitetnih zadevah posameznih poslancev. Zbornica je sklenila, da se sme proti trem poslancem sodno postopati. — V ponedeljek pa je prišlo v razpravo poročilo sladkornega odseka. Glavno delovanje poslanske zbornice pa se zdaj vrši v posameznih odsekih. Zlasti v proračunskem odseku se vrste jako burne debate.
—	Ogrska kriza traja še vedno. Ministra ne morejo dobiti. Najprej je hotel cesar, naj grof Andrassy postane ministrski predsednik; pa vsi poskusi, da bi sestavil ministrski kabinet, so se mu izjalovili. Tudi z grofom Szellom, ki je že bil nedavno ministrski predsednik, ni nič. Sedaj poskusijo z Aleksandrom Weckerlom. ki je med ogrskimi državniki eden najsposobnejših.
—	Turško oboroževanje. — Javljajo nam iz Skoplja: Turška zbira vedno več vojske in jo pošilja proti novopazarskemu sandžaku. Te' priprave morejo biti edino sigurnostne mere proti eventualnemu napadu od Avstrije. Proti Srbiji in Bolgarski to ne more biti naperjeno, ker je Turška zelo dobro informirana o tem, da med Srbijo in Bolgarsko ne obstoji nikakšna vojaška zveza, ki je sploh nemogoča sedaj, dokler imate Srbija in Bolgarska popolnoma drugačne poglede na makedonsko vprašanje. Vsi s strahom pričakujejo pomladi. ker je vse prepričano, da pride do resnih spletk.
— Srbija najme veliko posojilo, in sicer 83 milijonov. Od teh jih porabi 35 za oboroževanje. .30 za železnice, a 18 milijonov za popla-čanje nekaterih dolgov.
Dogodki na Ruskem. V nedeljo zvečer je v Varšavi ob polu 9. uri na policijskem uradu eksplodirala dinamitna bomba. Ranjenih je bilo pet oseb, med njimi dve smrtno. Policijski šef baron Nolken se je takoj peljal na lice mesta. Ko se je peljal po mostu čez Vislo, je nekdo na njegov voz vrgel dinamitno bombo. Baron Nolken je bil težko ranjen na obrazu, na desni roki in na desni nogi. Ranjeno je bilo tudi neko dekle, ki je slučajno mimo šlo. Kdo je vrgel bombo na barona Nolkena, ni znano; človeka, ki je vrgel bombo na policijoki urad, so prijeli. V mestu vlada vsled novih atentatov strahovita razburjenost. — Tudi v Jalti so nastali veliki nemiri.
Rusko-japonska vojna..
Med tem ko je stopal dosedaj v ospredje boj na suhem, se zdi da se bo osredotočila kmalu vsa pozornost na morje, kjer šele pade prva in mogoče tudi zadnja resnična odločitev. Roždest-venski čaka še na tretjo eskadro, ker tako je preslab s svojimi desetimi bojnimi enotami, ki jih ima nasproti Japonski, katere brodovje šteje "12 enot. Togo pa križari po morju sem in tja, tako da ni mogoče vedeti, kje se nahaja. Saj so si celo mnenja zaradi ruskih ladij različna: nekateri vedo, da so tu — drugi, da so zopet "drugje.
Gotovo je za rusko mornarico zelo' težko stališče, ali še slabše je armadi na suhem! Ali naj gre proti Vladivostoku, ali pa še globlje v Sibirijo. V Harbin bo pač preblizu. Res je, da bo minulo nekaj tednov, predno se opomore japonska armada, predno dobi na bojišče novo streljivo in proviant, ali ne bo več dva meseca — morda že prej — in armadi si bosta stali zopet mož ob možu.
Ruska armada se sedaj zbira. Ker se o bojih sedaj ničesa ne sliši, sodijo, da so Japonci utrujeni ter da so zasledovanje opustili. Ker se je pričelo tajati in so mostovi razdrti, pričakujejo daljših presledkov v bojih, ki jih bodo pa Japonci izrabili za napad na Vladivostok.
Odredbe, ki jih je odredil general Linevič v varstvo "umikanja, so se izredno izkazale ter mnogo pripomogle, da se je oviralo sovražno zasledovanje. General Linevič je odločen, porabljati staro rusko umikalno taktiko iz leta 1812. z naj-brezobzirnejšim razdiranjem vseh komunikacij in opustošenjem ozemlja v celem obsegu si obeta najgotovejših uspehov. Nova razdelitev armade, razun nekih malenkosti, je skoro popolnoma izpeljana. Glavni armadni stan se sedaj nahaja v Sipinkaju.
Stanje Vladivostoka. O stanju Vladivostoka poročajo zelo zanimive podatke osebe, ki so ga zapustile v januarju. Parnikom, ki hočejo v Vladivostok, je nemogoče doseči cilj neopaženo, kajti Japonci imajo povsod signalne postaje, ki ■takoj naznanijo vsako sumljivo ladjo. V luko je mogoče dospeti le s pomočjo ledolomcev. Uprava luke je sedaj v rokah poveljujočega admirala. O utrdbah se govori, da smejo veljati za močne. Šest velikih fortov se vleče ob kanalu in ob vzhodni strani mesta; ravno toliko jih je proti ruski strani; prvi so močnejši ter oboroženi z najtežjimi topovi. Število posadke se ceni na 20.000 mož. Vendar je videti na ulici malo vojakov. Vedno in pri vsakem vremenu je videti čete v večjih in manjših četah korakati na vež-bališče in pred alarmom niso varne nikdar. Vojaki vedo, da bo tudi zanje kmalu resno; in kadar ho divjala vojska za Vladivostok, se bo dobro izvežbanje izplačalo. Pričakuje se, da bo vladivostoška luka prosta ledu v kratkem ker je Tajdon ploven že sedaj ter promet po njem odprt že do Penjana.
Za brambo Vladivostoka. Iz Vladivostoka došli potniki poročajo, da vlada v celem trdnjavskem okrožju živahna delavnost. Nove in stare utrdbe vedno ojačujejo. — Oboroženje mesta je silno močno in število topov od obleganja Port Arturja pomnoženo najmanj dvakrat. Najtežji topovi iz trdnjav evropske Rusije se nahajajo sedaj v Vladivostoku. — Tudi posadka se pomno-žuje neprenehoma ter sedaj šteje vsaj 40.000 mož. Vsak dan pride preko Harbovska po železnici okrog 1000 mož svežih čet. Zunaj luke križa iz 11 ladij obstoječa japonska eskadra. Šestdeset milj južno od trdnjave se je baje, kakor poročajo korejski ogleduhi, izkrcala japonska armada, močna tri* divizije. O prodiranju teh čet pa dosedaj ni. nobenega poročila. Častniki posadke so pa prepričani, da pred pozno pomladjo ni pričakovati resnega japonskega napada na Vladivostok. Železniško zvezo Vladivostok-IIarbin ostro stražijo močni ruski oddelki. Transport podmorskih čolnov iz Rusije še hi končan.
Japonska armada hoče baje v kratkem zopet začeti z ofenzivo. Na vzhodu skušajo obiti rusko levo krilo in se na ta način polastiti Kirina. — Odločilni njihov operacijski cilj je slejkoprej ruska armada v Mandžuriji.
Tretja tihomorska eskadra Nebogatova je odplula iz Sueza, kamor je prišla 25. t. m., naravnost v Džibuti, kamor dospe prve dni meseca aprila. Odtod pluje na Daljni Vztok.
London, dne 27. marca. Brodovje admirala Roždestvenskega se je pojavilo južno od Ceylona. V Labuan na otoku Borneo je prišlo manjše japonsko brodovje.
T o k i o. 2 7. marca. Maršal Ojama je v nekem pogovoru jako hvalil junaštvo ruskih vojakov. Da so Rusi res vrli vojaki, sledi tudi iz tega, ker so Japonci pred desetimi leti v vojski s Kitajci lahko zavzeli Port Artur v peturnem boju s poldrugo divizijo. To kaže razloček med Rusi in Kitajci.
Raznoterosti.
—	Zakaj je letos Velika noč tako poznal
Tako pozno kakor letos že ni bila Velika noč skoro 100 let. Vzrok temu pa je le ta: Cerkev obhaja kot Velikonočno nedeljo prvo nedeljo po prvem pomladanskem ščipu. Letos se je začela pomlad 21. t. m. a ščip je bil isti dan nekaj ur pred začetkom pomladi, tako da je prvi pomladanski ščip šele prihodnji, t. j. 19. aprila. Zaradi tega je Velikonočna nedelja letos šele 23. aprila.
—	Prebavljivost kurjih jajec. Da je prebava surovih jajec veliko lažja, nego kuhanih, je menda že marsikomu znano. Še bolj težko prebavljiva pa so jajca pečena ali kakorsibodi drugače pripravljena. Tako na primer človek prebavi jajce surovo pa zmešano v 1 uri 20 min., dočim surovo jajce nežmešano šele v dveh urah. Jajce mehko kuhano v treh urah, trdo kuhano v 3 urah 30 minut in v maslu pečeno šele tudi v 3 urah 30 minutah.
—	Kalno vodo, kako očistiti za pranje? Večkrat se zgodi, da je voda iz rek tako kalna, da se perilo ne more prati z njo. Kaj tedaj storiti? Svetuje se sledeči način vodo očistiti. Dan pred pranjem natoči se v veliko posodo kalne vode. K tej se prilije za par litrov vrele vode, v katerej pa smo prej raztopili za 3 do 4 žlice zdrobljenega solitra. Sedaj naj voda mirno stoji do druzega dne, kadar jo oprezno z vrha odtočimo. Vsa nesnaga vode se je namreč usedla na dno posode.
—	Iz Škrata: Zanimivaocena. Nekega dne je vojvodinja Burborijska v prisotnosti francoskega kralja Ludvika XIV. vprašaja gospo Maintenon: Znate li, draga tetka, zakaj na Angleškem kraljice skoraj vedno bolje vladajo nego-li vladarji? — Zato, je po kratkem presledku odgovorila Maintenon, ker za vlade žensk vladajo moški, a za vlade moških vladajo ženske.
Loterijske številke.
Gradec, dne 24. marca 1905: 83, 1, 79, 47. 42. Dunaj, ,. „ „ „ 69, 90, 61, 28, 27.
Imenom obdarovanih izreka podpisano šolsko vodstvo preblagorodnemu gospodu dr. Ipavicu na poklonjenih sadnih divjakih najiskrenejšo zahvalo.
Bog nam še dolgo ohrani prezaslužnega narodnega dobrotnika.
Šolsko vodstvo Razborje, dne 22. sušca 1905.
B. Jurkel
Vabilo.
»Narodna hranilnica in posojilnica ¥ Radečah"
pri Zidanemmostu
vabi v smislu §§. 32. 33. 34 in 35 zadružnih pravil p. n. člane na .
redni občni zbor
ki se bode vršil
*
dne 16. aprila 1905 (na cvetno nedeljo) ob 3. uri popoldan.
(is;;
SPORED:
1.	Volitev novega načelstva in nadzorstva.
2.	Branje poročila „Zveze slovenskih posojilnic v Celju" o reviziji, ozir. delovanju in poslovanju hranilnice in posojilnice.
3.	Poročilo pregledovalnega odseka
4.	Potrditev letnega računa za 1.1904.
5.	Prosti predlogi in nasveti.
i	Načel stvo.
II najem
se da dobro idoča trgovina pri cerkvi in edina v občini v zvezi s krčmo, žganjetočem in trafiko s 1. majnikom t. I. Kje pove uredništvo ,.Domovine"	(151) i
je pri Sv. Janžu. občina Št, Lovrenc nad Prožinom - - - majhno posestvo vredno 500 K. - - -Taisto se tudi lahko da v, zakup (najem),
Natančnejša pojasnila daje uredništvo ..Domovine".
(153) 1
Zastopnik
za večjo tvrdko se takoj sprejme.
Plača stalna in provizije. Ponudbe pod ^Zastopnik"
poste restante Celje. (156)2-1
I Učenec
s primerno šolsko izobrazbo in poštenih staršev,
se sprejme v trgovini z mešanim blagom Davorin Podlesnik, Radeče pri Zidanem mostu.
Poziv.
Dne 11. decembra 1904 umrla posestnica Marija Kašnik, vulgo Smolčnik v Podgorju,
sodni okraj Slov. Gradec je svojim krščenčkam in birmankam zapustila
volilo v znesku 1600 K.
Ker imena in bivališča onih oseb. katerim je to volilo namenjeno, niti udovcu, niti drugim rodbinskim udom niso znana, zato so pozvani, da se do
1. julija, t. 1.
oglase in pošljejo podpisanemu tozadevne dokaze. C.kr. notar. Slov. Gradec, 19. marca 1905. (141) 3—2 C. kr. notar kot sodni komisar :
Dr. Tomschegg.
Učenca
poštenih staršev, z dobrimi šolskimi spričevali,\ sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom
Karol Cimperšek
(147) Laški trg, Štajersko, n—2
11
jVajboljse ncpretnocljiVc
plahte za Me in Konje
sinje a toVorne VozoVc BTJ35
raznovrstno poljsko orodja
dreVesne žagice, škarje za trte
ima V zalogi in priporoča po najnižjih cenah
trgovina JlfierKnrV ?. jViajdic, Celje.
m- Za spomladno gnojenje: TontažeVa žlindra in tjajnit. -m
gfalpasdpeD
SingerCo.NahmasctiinenAct.Ges.
Vsak šivalni stroj ima varstveno znamko.
Najprimernejša darila za godotIt, = VeliHonoc, birmo itd. so —
JingcrjeVi flValni stroji
za domačo porabo in obrtne sVrhe VsaKe Vrste.
Velika trpežnost in vzorna konstrukcija usposobljajo stroje do najvišje
—	tvornosti ter so vsakomur v uporabo.	—
Brezplačni pouk v šivanju in vseh načinih
-	- - modernega in umetnega vezenja - - -
Singepjevi šivalni stroji so na največjih svetovnih razstavah
odlikovani z največjimi priznanji.
Singer Co. delniška družba šivalnih strojev
CELJE, Kolodvorska ulica štev. 8. (152) -1