119
Naši dopisi.
Iz Ljubljane. — Deželne priklade kranjske. Po te-
legrafičnem naznanilu, katero je minulo soboto došlo deželnemu glavarju grofu Thurnu z Dunaja, potrdilo je Njegovo Veličanstvo z najvišim sklepom z dne 3. aprila pobiranje deželnih prikiad, kakor jih je sklenil deželni zbor za tekoče leto. Znano je, da se po teh sklepih deželne priklade na neposredne davke znižajo od 18% na 16%, zvikša se pa poseben vžitninski davek na žganje od 3 gold. na 6 gold. od hektolitra. — Zganjepivci bodo tedaj pomagali drugim davkoplačevalcem, kar bo gotovo vsem drugim po volji.
— Mesečni somenj ljubljanski dne 8. t. m. bil je primerno dobro obiskan. Na somenj prignalo se je 927 repov, med temi mnogo lepo pitane živine. Kupčija je bila živahna.
Jezikovni odsek državnega zbora imel je do sedaj eno samo skupno sejo, katere sta se vdeležila tudi ministra grof Taaffe in baron P raza k ne da bi bila segla v razgovor.
Po odtvorjeni splošni razpravi oglasil se je k besedi prvi prof. Zeithammer, ki se je v obče skli-Caval na izjavo dr. Riegerja v javni zbornici pri prvem branji predloga Scharschmidovega; posebej pa je še na-glašal notranje nasprotje predloga samega, v katerem se zahteva nemščina kot državni jezik, toda v tem pomenu uže Dalmacija in Galicija ne spadate več k državi, še manj pa se da Ogerska s Hrvatsko.
Dr. Trojan ugovarjal je posebno temu, da se predlog Scbarschmidov imenuje izpeljava člena XIX., ko ga bistveno vendar popolnoma preminja.
Dr. Sturm prizadeval si je dokazati, da predlog namerava izvršiti enakopravnost, se ve da v mejah, obstoječih razmer in pa potreb države, konečno izreče željo, da vlada po dani obljubi označi svoje stališče.
Dr. Madejski razkrojeval je najtemeljitejše ta čuden predlog. Očividno ima se predrugačiti sedanjo stanje: Nemščina ima se proglasiti za državni jezik, to je jedro predloga, posnemati se hoče Nemška in Ogerska, kjer se hoče državama vtisniti pečat narodne enote. Kje se v našem pisanem državnem pravu nahaja vir za predpravico nemščine v šoli uradu in javnem življenji? Kje je stavljena meja posledicam izvira-jočim iz naslova državnega jezika.
Ustavno pravo državljanov mora se zmiraj staviti više kot pa za zahteve uradov, izvirajoče iz oportuni-tete. Konečno omenja govornik nadrobno še kompe-tenco, katera bi se glede celo malega dela predloženega načrta smela priznati državnemu zboru. Izrekoma vprašal je govornik, kako se more dokazati glede §. 7., 8. in 12. predloga.
Zadnji govornik Chlumecki prizadeval si je dokazati, da se v §. 1—6 nahaja odgovor na vprašanje, kaj je državni jezik, ki se določuje po potrebi države ko sredstvo razumljenja in občenja. Potreba državnega jezika nastala je še le vsled razvitka narodov,  zdaj se
povsod snujejo narodne šole in prihodnji rodovi se uže med seboj ne bodo mogli razumeti — brez državnega jezika.
Kaj bo z našo vojno? Kako bo moč uradovati? Predlog ni na narodnem stališči, sicer bi se moral glasiti vse drugače. Predlog ima namen, odstraniti gradivo narodnega prepira vsaj večinoma. — Konečno naprosi tudi ta govornik vlado, da označi svoje stališče.
Potem se na predlog dr. Trojanov seja pretrga.
—   Poslancu Raičn se zdravstveno stanje redno boljša, pa pričakovati ni, da bi pred velikonočnimi prazniki popolnoma okreval.
—   Poslanec Pfeifer priporočal je minulo soboto poljedelskemu ministru v daljnem govoru jako toplo dolenjsko vinorejsko šolo za izdatno ustanovno podporo in pa sajenje zadostnega števila amerikanskih trt, katerim trtna uš ne škoduje.
—  Novo stavišče za hišo društva katoliških pomočnikov v Ljubljani blagoslovil je predstojnik društveni gosp. Iv. Gnezda minulo nedeljo. Temeljni kamen za stavbo samo ima se položiti prvi teden meseca maja.
—  Poslanec Ivan Nabergoj prišel je včeraj, popolnoma zdrav, zopet v državni zbor. Tovariši so ga veseli pozdralvjali.
—  Program o goveji razstavi, ki bode dne 10. maja v Postojini, je si. c. k. kmetijsko ministerstvo potrdilo, ter ga objavimo v prihodnji številki.
—   Kmetijsko predavanje ima tajnik c. kr. kmetijske družbe gosp. Gustav Pire v nedeljo 18. t. m. po-poludne v Šmartnem pod Šmarno goro.
—  Vabilo na naročbo. Spoznavši, da je Slovencem znanstvene literature neobhodno potreba, odločili smo se stvariti list zgoli za pouk in znan^tvo. V ta namen pretvoril se je „Kres" v poučen in znanstven list. Ker nimamo nobenega znanstveno-strokovnjaškega lista, bode gojil ^Kres" kolikor mogoče vse znanstvene stroke. A pri tem hočemo skrbeti, da bodo spisi večinoma poučnega značaja ter za vsakega omikanca v obče zanimivi in sploh lahko umevni.
Komur je za to, da se pri nas znanstvena književnost bolj krepko goji in da dobijo naši klici po lastnih srednjih šolah tudi v tem smislu trdnejšo podlago, ta nas naj gmotno in duševno podpira. Nadejamo se, da je uže naše razumništvo toliko narastlo, da si bode moglo vzdrževati vsaj edini znanstveni list.
List izhaja kot četrtletnik v posameznih zvezkih po šest tiskanih pol obsegajočih. Za celo leto velja 3 gold., po knjigarnah vsak zvezek 80 kr. Kdor naroči skupaj 12 izvodov, dobi enega povrh. Naročnina naj se pošilja tiskarni »družbe sv. Mohorja v Celovcu".
Drugi zvezek izide meseca junija.
V Celovcu 31. marca 1886.
Uredništvo in založništvo „Kresovo",
— Vabilo na XXI. redni veliki zbor „Matice Slovenske" v sredo 28. aprila 1886. 1. ob 4. uri popoludne v dvorani ljubljanske čitalnice.
Vrsta razpravam:
1.    Prvosednikov ogovor.
2.    Račun o društvenem novčnem gospodarstvu v dobi od 1. januarija do 31. decembra 1885. leta.
3.    Volitev treh društvenikov, katerim je v zmislu §. 9. a. društvenih pravil presojati in potrjevati odbo-rove letne račune o novčnem gospodarstvu.
4.    Proračun za 1. 1887. *)                              f
*) Račun in proračun sta gg. društvenikom v društveni pisarni izložena in jim bosta pri velikem zboru tiskana na razpolaganje.
5.    Dopolnilna volitev odbornikov.
Po §. 12. društvenih pravil imajo letos izstopiti iz odbora: Gg. dr. Anton Jeglič, Karol KIud, Franc Košar, dr. Jos. Poklukar, dr. Jurij Sterbenc, Karol Šavnik, Ivan Tomšič in dr. Jos. vitez Tonkli. Razven teh izstopita iz odbora letos tudi še gg. Simon Gregorčič in Janko Kersnik, ker sta bila na XVIII., oziroma na XIX. rednem velikem zboru voljena le na tri, oziroma na dve leti. Voliti je tedaj vsega skupaj 10 odbornikov.
V odboru pa še ostanejo, in sicer izmed ljubljanskih odbornikov gospodje: Peter Gras-selli, dr. Anton Jarc, Anton Kržiž, dr. Franc Lampe, Franc Leveč, Josip Marn, Maks Ple-teršnik, Andrej Praprotnik, Luka Robič, Feliks Ste^nar, Josip Suman, Ivan Vavru, Ivan Vilhar, Matej Vodušek, Anton Zupančič, Vilibald Zupančič in dr. Jernej Zupaoec; izmed vnanjih odbornikov pa gospodje: Matej Cigale, Andrej Einspjeler, Franc Erjavec, Franc Hubad , Ivan Majciger, Andrej Marušič, Božidar Raič, Andrej Senekovič, Luka Svetec, Franc Šuklje, dr. Ivan Sust, Franc Wiesthaler in Mihael Žolgar.
Vsaj 16 odbornikov mora po §. 12. društvenih pravil navadno bivati v Ljubljani. Iz-stopivši smejo biti zopet voljeni.
Pri volitvi odbornikov in istotako pri vo-litvi treh računskih presojevalcev (3. točka) se vštevajo tudi volilni listki tacih društvenikov, ki sicer niso mogli priti sami k zboru, ki so pa vendar volilne listke poslali odboru z lastnoročnim podpisom, tako da ni suma zaradi kake prevare.
6.    Letno poročilo o odborovem delovanji v dobi od 1. aprila 1885. do 31. marca 1886. leta.
T.   Posamni nasveti.
V Ljubljani 10. aprila 1886.
Za prvosednika:                   Odbornik in blagajnik:
Josip Mam.                              Ivan  Vilhar.
120