252 Filozofija športa Way to success in women’s artistic gymnastics – fair play between talent and harm Abstract Women’s artistic gymnastics is one of the most attractive Olym- pic sports and is marked by an early age training, top achieve- ments in sport career during the adolescence and short com- petitive period. In our study we were interested, what is the way to success in women’s artistic gymnastics from the per- spective of the elite athletes. Phenomenological study with a semi-structured and in-depth interviews was conducted on a sample of 37 female gymnasts. Qualitative content analysis was used to find the main themes in the statements of inter- viewees. The findings showed a four stage process for creat- ing an elite achievements: 1) enrolling in gymnastic training, 2) process of training, 3) participation at competitions, and 4) end of the sport career as the elite athlete. With a purpose to develop a child’s gymnastic potential up to the possible maxi- mum with the consideration of athlete’s rights, developmental needs and health it is necessarily to dedicate an adequate at- tention to the following factors: comprehensive talent selec- tion, gradual escalation of complexity, raising the age limit for the senior competitions, adequate rehabilitation of health is- sues, and early ending of sports career overcome. Key words: development of sports talent, ethics of maximum, phenomenology study, Youth Olympic Games. Izvleček Ženska športna gimnastika je ena izmed najatraktivnejših olimpijskih disciplin, za katero je značilen začetek treni- ranja v zgodnjem otroštvu, vrh športne kariere v obdobju najstništva in kratko tekmovalno obdobje. V raziskavi nas je zanimalo, kakšna je pot do zmage v ženski športni gimnasti- ki s perspektive samih vrhunskih športnic. Fenomenološka študija je bila izvedena s pol-strukturiranimi poglobljeni- mi intervjuji na vzorcu 37 gimnastičark. Z metodo kvalita- tivne vsebinske analize smo v izjavah intervjuvancev iskali osrednje teme. Ugotovitve so pokazale, da je pot do zmage sestavljena iz štirih osrednjih faz: 1) vstop v vrhunski šport, 2) proces treninga, 3) udejstvovanje na tekmovanjih ter 4) zaključek tekmovalne športne kariere. Za uresničevanje razvoja otrokovih gimnastičnih potencialov do največjega možnega maksimuma ob sočasnem varovanju športniko- vih pravic, razvojnih potreb in zdravja je potrebno ustrezno pozornost nameniti široki selekciji talentov, postopnemu stopnjevanju zahtevnosti, dvigu starostne meje za nastop na članskih tekmovanjih, ustrezni rehabilitaciji zdravstvenih težav ter premostitvi dejavnikov zgodnjega zaključka špor- tne kariere. Ključne besede: razvoj talenta v športu, etika maksimuma, fenomenološka študija, Olimpijske igre mladih. Joca Zurc Pot do zmage v ženski športni gimnastiki – fair play med nadarjenostjo in tveganjem Uvod „ Ženska športna gimnastika, imenovana tudi orodna telovadba ali umetniška gimnastika (angl. artistic gymnastics), je ena izmed naja- traktivnejših športnih panog. Privlačnost ji ob atraktivni akrobatiki še posebej daje značilnost, da sodi v tisto skupino športov, kjer h končnemu rezultatu prispeva tudi umetniški vtis. Hitreje, višje, močneje (lat. Citius, Altius, Fortius) – moto Olimpijskih iger, ki poga- nja in ustvarja športne vrhunske dosežke – tukaj ni edini kriterij in zagotovilo za uspeh. Potrebno je še nekaj več in to je sam način izvedbe, ki mora ustrezati postavljenim pravilnikom in umetniški presoji. Kakršno koli najmanjše odstopanje vodi v odbitke ter od- ločilno vpliva na doseženi športni rezultat in končno uvrstitev na tekmovanju. Gimnastične sestave na parterju, gredi, dvovišinski bradlji in pre- skoku na največjih mednarodnih tekmovanjih vzbujajo vtis lahko- tnosti in enostavnosti, da je vse moč doseči takoj, brez vloženih dolgih let trdega dela. Estetske kvalitete v športu vključujejo širok nabor različnih značilnosti, kot so gracioznost, elegantnost, ritem in občutek vitalnosti (Elliott, 1974, v Edgar, 2015). Navedene estet- ske kvalitete se razlikuje med športnimi disciplinami, pri čemer v gimnastiki v osredje vstopa gracioznost posameznega giba, ki vodi v merjenje uspeha z vidika discipline in elegance telesnih gi- bov (Kupfer, 1995, v Edgar, 2015). Ženska športna gimnastika – umetnost ali šport? Edgar (2015) opozarja, da ocenjevanje estetske komponente zah- teva nekaj več. Ne glede na to, kako natančno in objektivno je, Filozofija športa 253 vedno vključuje tudi ocenjevanje presojevalčevega okusa, kaj je njemu lepo ali prijetno. Zato obstaja nevarnost zmanjšanja po- membnosti celotne discipline, ker ima lahko vsak posameznik svoj estetski kriterij in je ocenjevanje nedoločljivo. Drugi problem pa je razlikovati, kakšne so razlike med tekmovalci z vidika estetike njihovega nastopa. Da bi lahko prepoznali in ocenili nastop v estetskem športu, kot je gimnastika ali umetnostno drsanje, morajo sodniki razviti svoj občutek za estetsko in postati poznavalci umetniškega dela, ki ga ocenjujejo. Seveda pa pri tem obstajajo določene omejitve, ki šport ločujejo od umetnosti. Za umetnost je značilna svoboda razprave o estetskih kvalitetah, ki pozdravlja inovacije, medtem ko mora ocenjevanje v športu temeljiti na enakovrednih estetskih kvalitetah, ki jih poznajo vsi vključeni. Po drugi strani pa Edgar (2015) opozarja, da ravno estetska komponenta vpliva na uspe- šnost celotnega nastopa. Padec z orodja prekine estetiko nastopa in pokaže gibanje, ki ni v skladu z estetskimi pričakovanji, kot bi moralo biti. Za sodnike kot tudi gledalce so gimnastične izvedbe lahko zanimive in pomembne samo, če so brezhibno izvedene. Ob padcu se takoj pogreša nekaj osnovnega in temeljnega, to je estetski pomen športnikovega giba. Podobno športni filozof Loland (2015) v eseju o fair playu opozori, da ocenjevanje športnikovega nastopa na osnovi specifično opre- deljenih konstitutivnih pravil, ki veljajo znotraj določene estetske športne discipline (med katere spada tudi športna gimnastika), za- megljuje jasno sliko nagrajevanja najboljših. Že najmanjša napaka v izvedbi takšnega nastopa pripomore k izgubi sicer dotedanje uspešne izvedbe in nižji uvrstitvi tekmovalca. Russel (2015) je zato mnenja, da si tradicionalne prakse sojenja zaslužijo skrbno znan- stveno obravnavo, ki bo vključevala analizo sodnikov, novinarjev, športnih uradnikov ter vodstev športnih organizacij. Avtor opo- zori, da je glavni problem ocenjevanja estetske športne panoge v prisotnosti še drugih elementov, ki presegajo sama tekmovalna pravila športa. In ravno na tem področju je ključen prispevek filo- zofije športa, ki lahko prispeva k pojasnjevanju, kakšna je vsebina teh elementov, ki so izven normativnih pravil. Gimnastična tradicija v Sloveniji Slovenija ima dolgoletno gimnastično tradicijo. Gimnastiko v obliki skupinskih telovadnih vaj so sprva gojila sokolska in orlo- vska društva, ki so množično nastajala v začetku 20. stoletja in so povezovala različne izobrazbene, socialne in druge skupine pre- bivalstva (Matoh, Zupančič Strnad, Bolković, Samardžija in Fatur, 2002). Ta društva so se ukvarjala z izvedbo skupinskih telovadnih vaj, ki so bile ob čutno-zaznavnem zadovoljstvu namenjene tudi prebuditvi moralnih občutij in s tem državni moralni vzgoji, saj so privzgajale podrejanje pravilom, tekmovalnosti ter razvoj vrednot enakosti in bratstva. Skupinske telovadne vaje so se na slovenskih tleh izvajale na sokolskih zletih, velikih političnih mitingih in sveča- nostih, otvoritvah športnih tekmovanj in vojaških vaj. Odražale so gracioznost discipliniranega skupinskega gibanja in predstavljale kolektivno skupnost. Vzorci skupinskih telovadnih vaj so se koreni- to spremenili v 60. letih z medijsko dostopnostjo spektakularnega vrhunskega športa, ko so mesto organizirane telesne kulture pre- vzemale športne igre, tekmovanja in treningi (Kreft, 2011). Iz sokolskih in orlovskih društev, ki so gojila skupinske telovadne vaje, so nastala slovenska gimnastična društva, ki imajo s tem dol- go tradicijo in popularnost na Slovenskem. Kljub navedenemu pa je zelo malo empiričnih raziskav pri vpogledu v način življenja gimnastičarjev. Na področju vzgajanja vrhunskih telovadk imata v Sloveniji dolgoletno tradicijo dva centra ženske športne gimna- stike. Športno društvo Gib Šiška je nastal iz Sokola Šiška, ki je bil ustanovljen leta 1902 v Spodnji Šiški v Ljubljani. Sokol Šiška je v 30. letih 20. stoletja kot prvi v državi uvedel vadbo predšolskih otrok. Mednarodni tekmovalni rezultati v ženski in moški gimnastiki pa se v društvu beležijo od leta 1970 dalje (Matoh idr., 2002). Drugi center ženske športne gimnastike se je razvil v Zeleni jami, ko je Mestni odbor Ljubljana leta 1952 dodelil Športnemu društvu Par- tizan dvorano na Pokopališki ulici, kjer se je vadba začela še istega leta, prvi vidnejši tekmovalni uspehi pa se beležijo od leta 1956. Po letu 1964 se je društvo postopoma preusmerilo iz množične telo- vadbe v tekmovalno vrhunsko žensko in moško športno gimnasti- ko, po letu 1970 pa se beležijo udeležbe na večjih tekmovanjih in preboj v mednarodni gimnastični prostor (Gostinčar idr., 2002). Starost kot temeljni dejavnik gimnastične kariere Vrhunske gimnastičarke predstavljajo skupino, katere starostna struktura je bila v zadnjih 40 letih najmlajša med udeleženci Olim- pijskih iger. Prve predadolescentne gimnastičarke so se pojavile na Svetovnem prvenstvu v Dortmundu leta 1966 (Caine, Russell in Lim, 2013). Prva svetovna zvezda gimnastike, ki je vpeljala nov trend predadolescentnega telesa in privlačne otroške igrivosti v gimnastične sestave, je bila Belorusinja Olga Korbut. Na Olimpij- skih igrah v Münchnu leta 1972, kjer je osvojila tri zlate in eno sre- brno medaljo, je s svojo akrobatiko, otroško postavo ter lahkotno- stjo izvedbe navdušila tako gledalce v dvorani kot tudi strokovno občinstvo ter s tem odprla pot otroški gimnastiki, ki se je obdržala vse do danes. Na naslednjih Olimpijskih igrah v Montrealu je Na- Vir fotografije Olge Korbut: https://thecuriousastronomer.wordpress. com/tag/olga-korbut/ 254 Filozofija športa dia Comăneci vzpostavljeni trend zmagovite otroške gimnastike potrdila s podeljeno prvo čisto desetico v zgodovini Olimpijskih iger moderne dobe. Leta 1987 je bila povprečna starost na svetovnem prvenstvu že 13 let, ob tem sta telesna višina in teža tekmovalk odražali predado- lescentno konstitucijo telesa (Caine idr., 2013). Po letu 1990 je Med- narodna gimnastična federacija dvignila starostno mejo za nastop na članskem ženskem mednarodnem gimnastičnem tekmovanju, in sicer najprej na starost 15 let (leta 1992) in kmalu zatem še na 16 let (leta 1997). Pravilo veleva, da na tekmovanju lahko nastopi športnica, ki doseže predpisano starost v letu, ko poteka. Staro- stna omejitev v 70. in 80. letih 20. stoletja je bila 14 let, kar pomeni, da so na tekmovanjih lahko nastopile tudi 13-letne deklice, ki so v tekočem letu tekmovanja dopolnile 14 let. Obdobje navedenih skoraj dveh desetletij predstavlja v ženski športni gimnastiki naj- bolj pereče obdobje z vidika doseganja vrhunskih rezultatov in odličij na največjih tekmovanjih, ki so jih ustvarili nedorasli otroci. Pa vendar kljub dvigu starostne meje za nastop na članskih tek- movanjih se telesna višina in teža današnjih olimpijskih tekmovalk nista spremenili (Caine idr., 2013). Na slednjo problematiko je že leta 1989 opozoril časopis The New York Times s prispevkom, ki je aktualen še danes (Topics of the Times, 1989). Od zgodnjega otroštva pa vse do zaključka kariere je gimnastičar- ka vključena v svojevrsten, a dosleden in podrejen sistem dela in življenja. Vprašanje je, kako tovrstni način treniranja in tekmovanja učinkuje na deklice, ki vstopijo v svet vrhunskega športa z vsemi odgovornostmi in posledicami. Na tej osnovi smo zasnovali razi- skavo, s katero smo na empirični način želeli proučiti, kakšna je pot do zmage v ženski gimnastiki. Zanimali so nas pogledi, izkušnje in interpretacije samih športnic na poti doseganja odličij. Metodologija „ Empirična raziskava na primeru slovenskih vrhunskih gimnastičark je bila izvedena s kvalitativnim fenomenološkim pristopom. Feno- menološki pristop je še posebej primeren za raziskovanje etičnih vprašanj v športu, saj v ospredje obravnave postavi individuuma s celovitimi življenjskimi izkušnjami in doživljanji sveta in športa (Martínková, 2015). Opis vzorca intervjuvancev V raziskavo smo z namenskim vzorčenjem z metodo snežne kepe vključili 37 vrhunskih slovenskih gimnastičark. Za aktivne športni- ce je bil temeljni kriterij aktualno članstvo v kadetski, mladinski ali članski gimnastični reprezentanci Slovenije. Vključene upokojene športnice pa so bile državne reprezentantke jugoslovanske oz. slovenske gimnastične vrste konec 80. let in v začetku 90. let 20. stoletja. Ob samem članstvu v reprezentanci je predstavljal kriterij tudi udeležba na mednarodnem tekmovanju v obdobju do 18. leta starosti. Pol-strukturirani poglobljeni intervju Vprašanja za pol-strukturirani intervju z gimnastičarkami so bila razvita na osnovi predhodnih študij (Zurc, 2009), mnenj ekspertov na 17. mednarodnem seminarju o olimpizmu Mednarodne olim- pijske akademije (Zurc, 2010) ter ugotovitev pilotnega testiranja merskega instrumenta. Spremenljivke vprašanj intervjuja so prika- zane v poglavju Rezultati. Postopek zbiranja podatkov Zbiranje podatkov na vzorcu aktivnih in upokojenih gimnastičark je potekalo od 18. 12. 2012 do 18. 2. 2013. Ura in kraj izvedbe po- sameznega intervjuja sta bila izbrana glede na želje in možnosti udeležencev v raziskavi. Intervjuji z aktivnimi gimnastičarkami so bili izvedeni v prostorih Gimnastičnega društva Zelena jama in Športnega društva Gib Šiška. Intervjuji z upokojenimi nekdanji- mi vrhunskimi gimnastičarkami so prav tako v polovici primerov potekali v prostorih gimnastičnih društev, ostali pa so potekali na domovih, službi in v kavarni. Zbiranje podatkov je potekalo z upoštevanjem etičnih vidikov raz- iskovanja, ki vključujejo raziskave na ljudeh, v skladu z načeli Hel- sinško-Tokijske deklaracije in zahtevami Zakona o varstvu osebnih podatkov (2007). Etični vidiki raziskave so bili obravnavani in potr- jeni s strani Komisije za etiko Oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani v maju 2010. Vsi sodelujoči so pred iz- vedbo intervjuja podpisali Izjavo o zavestnem pristanku udeleženca za sodelovanje v raziskavi. V primeru nepolnoletnih otrok so izjavo podali starši. Povprečno trajanje intervjujev gimnastičark je bilo 38 minut in 55 sekund, najkrajši intervju je trajal 14 minut, najdaljši pa 2 uri in 12 minut. Vsi intervjuji so bili posneti na digitalno obliko MP3. Zvočni zapisi intervjujev so bili v nadaljevanju dobesedno prepisani. Postopek analize podatkov Za analizo podatkov smo uporabili pristop kvalitativne vsebinske analize s sistematičnimi koraki kodiranja in kategoriziranja zbra- nih podatkov. Analizo smo začeli s procesom odprtega kodiranja (določanje pomena posameznim segmentom besedila), sledilo je združevanje sorodnih kod v kategorije ter v tretjem koraku obliko- vanje sodb oz. pojasnjevanje posplošenih odnosov med določe- no kategorijo in njenimi pojmi (osno kodiranje) ter med različnimi kategorijami (odnosno ali selektivno kodiranje) (Adam idr., 2012). Rezultati „ V raziskavi so sodelovale gimnastičarke iz osrednjeslovenske regi- je. Od 37 intervjuvank se jih je 26 opredelilo za aktivne športnice, 11 pa jih je navedlo, da so zaključile športno kariero. Povprečno so se začele ukvarjati z gimnastiko pri šestih letih, pri čemer se kaže padec po letu 1995. Intervjuvane aktivne gimnastičarke so bile v času izvedbe intervjuja povprečno stare 14 let, pri tem je bila naj- mlajša stara 10 let in najstarejša 22 let. Z gimnastiko so se ukvarjale povprečno osem let. Njihove starejše vrstnice, ki so v gimnastiko vstopile po letu 1969 in zaključile športno kariero do leta 2012, pa so se z gimnastiko ukvarjale povprečno 11,8 let. Rezultati kvalitativne analize intervjujev z aktivnimi in upokojeni- mi gimnastičarkami so pokazali, da je pot do zmage v ženski špor- tni gimnastiki sestavljena iz štirih osrednjih faz: 1) vstop v vrhunski šport, 2) proces treninga, 3) udejstvovanje na tekmovanjih ter 4) zaključek tekmovalne športne kariere. Med razlogi za vstop v vrhunski šport so intervjuvane gimnasti- čarke izpostavile različne dejavnike, kot so notranji motivi, pova- bilo prijateljice, ki je že obiskovala vadbo, vlogo otrokovih staršev, ki so prepoznali otrokov talent oz. so se preprosto odločili za vpis zaradi otrokove igrivosti in bližine telovadnice. Pomembno vlogo pri izboru pa je skozi celotno proučevano obdobje od leta 1969 Filozofija športa 255 do leta 2013 imel tudi sam trener. Veliko otrok je bilo v 70. in 80. le- tih 20. stoletja v gimnastiko izbranih na slovenskih osnovnih šolah preko sistematičnih testiranj, ki so jih izvajali trenerji iz gimnastič- nih društev. »Mene je našel moj trener … Takrat je bilo pač dopuščeno, da so v šole prišli trenerji malo pogledati in so potem novačili dekleta … Dan danes temu ni več tako, ker pač šola ima za te stvari čisto zaprta vrata« (G-R-2/1). Osrednji aktivnosti v gimnastični karieri predstavlja proces tre- ninga in udejstvovanje na tekmovanjih. To sta dve najmočnejši temi, ki sta se pokazali v intervjujih tako z aktivnimi kot tudi z upo- kojenimi gimnastičarkami. Za gimnastični trening je pomembna starost ob začetku treniranja. Mlajši, ko je otrok, več gimnastičnega znanja lahko usvoji do vstopa na tekmovanja. Za uspeh treniranja je pomembna tudi izbira gimnastičnega kluba, ki temelji na bližini otrokovega doma, kakovosti prostorskih pogojev ter dostopnosti šole. Treniranje gimnastike se začne z igro, ki je prilagojena staro- stni stopnji in razvojnim potrebam ter zato zelo dobro sprejeta med mladimi gimnastičarkami. »Tam sem imela prijateljčke, pa tako všeč mi je bilo, ker so bili, hm, prijazni so bili do nas, pa smo se lovili, pa smo plesali, pa smo skakali … Všeč nam je bilo« (G -A-21/5). Od prvih začetkov preko igre se postopno stopnjuje zahtevnost in intenzivnost treniranja, ki vključuje postopno učenje vedno zah- tevnejših elementov, prehod od učenja posameznih elementov k njihovemu povezovanju, poglabljanje gimnastičnega znanja in stopnjevanje intenzivnosti treninga. Za obdobje otroštva je zna- čilno tudi otrokovo nezavedanje pomena resnosti ukvarjanja z gimnastiko. »…najprej smo se malo igrali, potem smo začeli delati pre- valčke, pa skokce. Potem smo delali že mostove, počasi tudi kakšno stojo ali pa kolo … pa počasi prešli na premete. Po- tem, ko sem bila že starejša, smo se začeli učiti salto naprej« (G-A-23/1). Pri temi udejstvovanje na tekmovanjih so intervjuvanke izpo- stavile svoje uspehe na nacionalnih in mednarodnih tekmovanjih, pomen motivacije za tekmovanja, ki jo predstavljata možnost napredovanja in druženja s sotekmovalkami ter vlogo trenerja pri prepoznavanju in spodbujanju razvoja talenta. Značilne so nizke starostne meje za nastop na članskih tekmovanjih. Vrh tekmoval- nih uspehov se kaže od 10. leta starosti do nastopa pubertete. »Bila sem zelo uspešna, bila sem vedno najboljša ali pa druga najboljša. Ker sem bila res tako dobra, so me takoj porivali v višje kategorije. Tako da sem do danes najmlajša jugoslovan- ska članska reprezentantka. Imela sem takrat še ne 1 1 let oz. v tistem letu sem bila stara 1 1 let, se pravi z dobrimi 10 leti sem bila že članska reprezentantka« (G-R-2/1). Zaključek tekmovalne športne kariere zaznamujejo slabši tek- movalni rezultati, negativni pojavi, kot so številne težave z zdrav- jem, zlasti telesne poškodbe in njihova dolgotrajna rehabilitacija, ki so povezani z negativnimi izkušnjami. Intervjuji z upokojenimi vrhunskimi gimnastičarkami razkrivajo, da se je športnica vrnila v gimnastično dvorano takoj, ko je bilo možno, in sicer praviloma pred zaključeno rehabilitacijo. Vrhunski šport je na temeljih etike maksimuma od športnic zahteval za uspeh vse, kar je potrebno, tudi žrtvovanje njihovega zdravja in varnosti. »Jaz sem bila na primer poškodovana, mišico sem imela na- trgano v ledvenem delu, pa sem vseeno morala, ker je bilo državno prvenstvo, pač pod raznimi injekcijami. Takrat se je meni to vse obrnilo, tako v neko negativo ... Skratka pred tek- mo so me tam malo manj nadrogirali, omrtvičili … Potem nisem itak nič dobila, ampak sem morala iti, zato ker je bilo kakor skupina … smo tudi sicer zmagale, ampak res s tisto trmo, kako zdaj bom in potem sem nehala« (G-R-3/1). Na zaključek športne poti v gimnastiki so pomembno vplivale tudi spremenjene razmere, kot so na primer odhod trenerja (npr. v voj- sko ali v drugo državo), začetek študija gimnastičarke na univerzi, potreba po zaslužku in ob nastopu premora (npr. po počitnicah). Nemalokrat pa so o zaključku gimnastičarkine tekmovalne poti odločili drugi in ne gimnastičarka sama. Najpogosteje se v tej vlo- gi odločevalca pojavlja telovadkina družina (npr. oče) ali njen tre- ner. Zelo je razvidna sistematična praksa, da se vrhunska telovadka hkrati z zaključkom kariere že vpeljuje v vaditeljsko delo pri mlajših ali rekreativnih skupinah v klubu, v katerem je prej sama trenirala. Osrednjo vlogo pri tem prehodu ima trener gimnastičarke. »Poleti bo dve leti odkar sem nehala ... Na tekmovanju se poškodba ni ravno ponovila, ampak spet je bila bolečina močnejša, potem pa sem se nekako odločila, trenerka je pre- dlagala, da je boljše, da zaključim svoje kariero, pa da grem v trenerske vode ... To je bilo dva tedna po tekmovanju« (G- R -1/1). Razprava „ Empirična kvalitativna raziskava, s katero smo proučevali pogled in izkušnje slovenskih aktivnih in upokojenih gimnastičark na preho- jeno pot v vrhunskem športu, je osvetlila osrednje dejavnike ustvarjanja vrhunskih dosežkov oziroma poti do zmage v športu. Ugotovitve so pokazale, da je pot do zmage v gimnasti- ki sestavljena iz štirih osrednjih faz: 1) vstop v vrhunski šport, 2) proces treninga, 3) udejstvovanje na tekmovanjih ter 4) zaključek tekmovalne športne kariere. Vsaka izmed navedenih katego- rij ima svoje značilnosti, ki pa se skozi proučevano obdo- bje povezujejo v številnih stičnih točkah. Za uresničevanje razvoja otrokovih potencialov do največjega možnega maksimu- ma ob sočasnem varovanju njegovih pravic, razvojnih potreb in zdravja je na osnovi dobljenih ugotovitev možno izpostaviti po- men široke selekcije talentiranih otrok, postopnega stopnjevanja zahtevnosti in intenzivnosti treningov, starostno prilagojenih oz. ne prezgodnjih nastopov na tekmovanjih, premostitve dejavnikov prehitrega zaključka športne kariere ter ustrezne obravnave zdra- vstvenih težav, vključno z zadostno rehabilitacijo. Vpogled v kronološki potek treniranja gimnastike v naši raziskavi je pokazal, da se gimnastična kariera običajno začne pri šestih letih in praviloma zaključi v obdobju adolescence oz. z zaključkom sre- dnje šole ali študija. Slednji potek športne poti v ženski gimnastiki je možno pripisati med drugim tudi zgodnjemu začetku ukvar- janja s športom, vstopu v intenzivni profesionalni trening v zače- tnih letih treniranja, ki hitro vodi v člansko selekcijo in nastope na največjih tekmovanjih. Caine s sodelavci (2013) poudarja, da so pri starosti tekmovalk v ženski športni gimnastiki ključna tudi sodni- ška pravila, ki določajo strategije in načine dela v telovadnicah. V prihodnje so potrebne spremembe teh pravil z namenom zmanj- šanja pojava predadolescentnih tekmovalk na članskih tekmova- 256 Filozofija športa njih. Otroci, ki so vključeni v vrhunski šport v zelo zgodnjih otroških letih, so podvrženi zgodnji selekciji in specializaciji, resnim obve- znostim in visoki zahtevnosti treninga, pritiskov in pričakovanj ter kot taki predstavljajo izjemno rizično skupino športnikov. Zato je nujno postaviti minimalno starostno mejo za vstop v organizirani trening in na tekmovanja, ki bo lahko uresničevala otrokove te- meljne pravice in varnost v športu (Farstad, 2006). Edini pristop za umaknitev otrok iz vrhunskega športa je odločno ukrepanje med- narodnih organizacij ter postavitev meje za udeležbo na članskih tekmovanjih na 18 let. Vključenost nedoraslih otrok v vrhunski šport je povezana tudi s poškodbami, ki vodijo v dolgotrajno rehabilitacijo, upad športnih uspehov in posledično v zgodnji zaključek tekmovalne športne pot. Ivković s sodelavci (2007) pripisuje vzrok za poškod- be pri ženskih športih v dejavniku pretreniranosti, ki je rezultat ne- ravnotežja med intenzivnostjo treninga in nezadostnim okreva- njem. Podobna pojavnost resnih telesnih in psihičnih poškodb se je pokazala tudi v švedski raziskavi (Stier in Blomberg, 2015). Gervis in Dunn (2004) pa navajata določene posledice tudi po zaključeni športni karieri, zlasti prisotnost duševnih težav. Dobljeni izsledki nakazujejo, da je potrebno v športni gimnastiki preseči stereotipske prakse tako imenovanega »otroškega špor- ta« in doseči večjo uveljavitev te kraljice gibanja med športnimi panogami tudi kot članske tekmovalne discipline in rekreativne gibalne aktivnosti za vse generacije. Dobljene ugotovitve naše raziskave so izredno aktualne z vidika Olimpijskih iger mladih, ki so svetovni športni dogodek, posvečen vrhun- skemu športu otrok in mladostnikov med 15. in 18. letom starosti (Youth Olympic Games, 2018) ter kot tak zahteva ce- lostno analizo uresničevanja pravic in blagostanja mladih športni- kov (Olympic Agenda 2020, 2014). Zaključek „ Dobljene ugotovitve dajejo vpogled v proces ustvarjanja vrhun- skih tekmovalk v ženski športni gimnastiki in prinašajo spoznanja o možnostih novih pristopov za delo z mladimi talentiranimi špor- tniki, vključno s prepoznavanjem tveganj, ki se lahko pojavijo na tej poti. Med ugotovitvami velja izpostaviti pomen dviga staro- stne meje na 18 let za nastop v članskih kategorijah, kar bo posle- dično pripeljalo do manj tveganega treninga ter pritiska po dose- ganju vrhunskih rezultatov v zgodnjih otroških letih. Ugotovitve mladih vrhunskih gimnastičark omogočajo prenosljiv vpogled v ustvarjanje vrhunskih rezultatov tudi na drugih področjih športa mladih, ki jih v najbolj celovitem pogledu predstavljajo Olimpijske igre mladih. Opomba Prispevek predstavlja rezultate doktorske disertacije z naslovom »Etična vprašanja vrhunskih dosežkov otrok«, ki jo je avtorica zagovarjala na Oddel- ku za filozofijo, Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (2015). Literatura „ Adam, F., Hlebec, V., Kavčič, M., Lamut, U., Mrzel, M., Podmenik, D. idr. 1. (2012). Kvalitativno raziskovanje v interdisciplinarni perspektivi. Ljubljana: Inštitut za razvojne in strateške analize. Caine, D. J., Russell, K. in Lim, L. (2013). 2. Handbook of Sports Medicine and Science: Gymnastics. Oxford: John Wiley & Sons, Ltd. Edgar, A. (2015). Aesthetics of sport. V M. McNamee in W. J. Morgan 3. (ur.), Routledge Handbook of the Philosophy of Sport (str. 69-80). London in New York: Routledge. Farstad, S. (2006). 4. Protecting Children’s Rights in Sport: The Use of Mini- mum Age. Magistrska naloga, Fribourg, Švica: University of Fribourg. Gervis, M. in Dunn, N. (2004). The emotional abuse of elite child athle- 5. tes by their coaches. Child Abuse Review, 13(3), 215–223. Gostinčar, M., Mavrič, S., Kunaver, T., Kunaver, D., Miklič, N. in Ziegler, T. 6. (ur). (2002). Gimnastično društvo Zelena jama: 50 let – 1952–2002. Ljublja- na: Gimnastično društvo Zelena jama. Ivković, A., Franić, M., Bojanić, I. in Pećina, M. (2007). Overuse injuries in 7. female athletes. Croatian Medical Journal, 48(6), 767–778. Kreft, L. (2011). 8. Levi horog: Filozofija športa v osmih esejih. Ljubljana: Za- ložba Sophia. Loland, S. (2015). Fair Play. V M. McNamee in W. J. Morgan (ur.), 9. Routled- ge Handbook of the Philosophy of Sport (str. 333–350). London in New York: Routledge. Martínková, I. (2015). Phenomenology and sport. V M. McNamee in W. 10. J. Morgan (ur.), Routledge Handbook of the Philosophy of Sport (str. 178- 191). London & New York: Routledge. Matoh, J., Zupančič Strnad, A., Bolković, T., Samardžija, M. in Fatur, R. 11. (ur). (2002). 100 let ŠD Gib Šiška. Ljubljana: ŠD Gib Šiška. Olympic Agenda 2020: 20+20 Recommendations. 12. (2014). Lausanne: Inter- national Olympic Committee. Russel, J. S. (2015). Sport as a legal system. V M. McNamee in W. J. Mor- 13. gan (ur.), Routledge Handbook of the Philosophy of Sport (str. 255–273). London & New York: Routledge. Stier, J. in Blomberg, H. (2015). The quest for truth: The use of discursive 14. and rhetorical resources in newspaper coverage of the mis(treatment) of young Swedish gymnasts. Discourse & Communication, 10(1), 65–81. Topics of the Times: Gymnastic Girls, Not Women. (16. 08. 1989). 15. The New York Times, str. A00018. Pridobljeno 30. 3. 2018 iz https://www. nytimes.com/1989/08/01/opinion/topics-of-the-times-gymnastic- girls-not-women.html Youth Olympic Games: Bringing together talented young athletes aged 15 16. to 18 from over 200 countries around the world. (2018). Lausanne, Swi- tzerland: International Olympic Committee (IOC). Pridobljeno 20. 3. 2018 iz https://www.olympic.org/youth-olympic-games Zakon o varstvu osebnih podatkov (uradno prečiščeno besedilo) 17. . (2007). Uradni list Republike Slovenije 94/2007. Pridobljeno 19. 8. 2015 iz http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200794&stevilka=4690 Zurc, J. (2009). Physical activity of girls - socialization processes in eli- 18. te artistic gymnastics. V S. Loland (ur.), Book of abstracts (str. 181–182). Oslo: European College of Sport Science. Zurc, J. (2010). Olympic Movement in aesthetic sports – Past, present 19. and future. V K. Georgiadis (ur.), 17 th International Seminar on Olympic Studies for Postgraduate Students: Proceedings (str. 69–80). Ancient Olympia, Grčija: International Olympic Academy. Zurc, J. (2015). 20. Etična vprašanja vrhunskih dosežkov otrok. Doktorska di- sertacija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za filozofijo. doc. dddr. Joca Zurc, JSPS International Research Fellow Okayama University, Graduate School of Education, Japonska joca.zurc@guest.arnes.si