1 ‘ Latinska slovnica. Po gimnazijskem učnem načrtu z dne 20. marca 1909, št. 116.662 spisal dr. Jos. PipenbacH^ Druga izdaja. Po vsebini neizpremenjen ponatis z odlokom c. kr. ministrstva za bogočastje in nauk z dne 17. julija 1910, št. 30.117, odobrene izdaje. A- Cena v platno vezani knjigi K 3*20. -J V Ljubljani, 1913. Založil L. Schwentner. O £ Natisnila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Prvi del. Glasoslovje. Latinske pismenke. Latinščina ima teh-le 24 pismenk ali črk: A a, B b, C c, 1 D d, E e, F f, G g, H h, I i, K k, L l, M m, N n, O o, P p, Q q, R r, S s, T t, U u, V v, X x, Y g, Z z. Izgovarjajo se vobče kakor dotične črke v slovenščini. Pismenke se dele: 1. v samoglasnike ali vokale a, o, u, e, i, g, ki so 2 dolgi ali kratki. Dolgi vokali imajo‘v tej knjigi nad seboj kot znak dolžine, n. pr. a — dolgi a. Kratki tukaj navadno nimajo znaka kratkosti v . Znamenje - nad vokalom ^pomeni, da je zlog lahko dolg in kratek (= sgllaba anceps, dvojnotrajen zlog), n. pr. homo (človek), leb (lev). — Dva vokala v govoru v eden glas združena imenujemo dvoglasnik ali diftong, ki je vedno dolg. Navadni diftongi so: ae, au, oe; le v malo be¬ sedah se nahajajo eu, ei, ul. 2. v s o gl a snike ali konsonante, ki so vse ostale črke, izvzemši h. Rimljani so pisali le z velikimi črkami. Sedaj se piše ve- 3 lika črka le kot začetnica: 1. početkom govora in vsakega stavka za piko; 2. pri lastnih imenih in za priimke rabljenih pridevnikih: Roma, Alexander Magnus; 3. pri pridevnikih, ki so izpeljani od lastnih imen, in njih adverbih: populus Rd- manus rimski narod, Latine loqm latinski govoriti. Glede izgovarjanja je še pomniti: 4 1. Polglasnega e latinščina ne pozna. 2. I i se rabi v latinščini tudi kot soglasnik j, namreč: a) v začetku besed pred samoglasniki: ias [(pravo), iam (že), iz- 1* 4 govarjaj jas, jam; seveda se tudi v sestavljenkah izgovarja i kakor v njih sestavinah: iniaria (in-iaria), quoniam (quon-iam), adiungO (ad-iungO) = injuria, quonjam, adjungo; b) sredi besed med samoglasnikoma: maior (večji), ieiunus (trezen, tešč), izgovarjaj- major, jejumis; toda tenuia, tenuior = tenuia (4 zložno), tenuior. N grških besedah je z vedno vokal: lapetus (Japet), lones (Jonci), izgovarjaj I-apetus, I-ones. 3. U in 7 so Rimljani izražali z V: VELVM = velum (jadro). 4. Diftongi, ki jih slovenščina nima, se glase: ae kakor nemški a, oe kakor nemški 0, au. kakor slovenski av (nemški azz), eu kakor slovenski ev, ei in ui kakor slovenski ej in uj: n. pr. aetas = atas, pauper = pauper (prim, zdrav = zdrau), poena = pbna, heus = heus (prim, šumevei = šumeuci), ei = ej, huic = hujk. Pripomnja. Znak razstave (diereze, ločitve) " znači nad drugim izmed dveh vokalov, da se izgovarjata ločeno: poeta (pesnik), reci po-eta Rabi se pa tudi lahko samo znak dolžine ali kračine: poeta, neiiter = nSuter (nobeden od obeh), reci: ne-uter. 5. Y (gpstlon) se nahaja le v nelatinskih besedah; izgovarja se kakor nemški ti: pgramis (piramida), dgnastes (mogotec). 6. 5 se glasi med vokali iste besede in v zvezi ns-j-vokal kakor slovenski z, sicer kakor s; ss = slovenski s; rosa (roža) = roza; mensa (miza) = menza; sum (sem) = sum; iussu (na povelje) = jusu. 7. K se je pisal in se piše redno v besedah Kalendae (Kalende, prvi dan vsakega meseca) in KaesO (Kezo) ter njih kraticah Kal., K. Sicer so pa Rimljani izgovarjali c kot k: celer (hiter), caecus (slep), = keler, kiikus. Sedaj izgovarjamo c kakor slovenski e pred e, i, y, oe, eu, sicer kot k; n. pr. Cicero (Ciceron) = Cicero, toda cacamen (vrh) kakumen. 8. g se nahaja le v zvezi z u in se glasi kakor slovenski kv; quas (katere) = kvas. 9. V zvezi ngu se izgovarja u pred vokali kakor v; sanguis (kri) = sangvis; takisto pri su pred dolgimi debelnimi vokali: suavis (sladek) = svavis; toda: siius itd. (svoj), suo itd. (sijem), siiis itd. (svinje). 10. H ni soglasnik, nego le znači, da je naslednji vokal nadahnjen (aspiriran); izgovarja se rahlo kakor nemški 1) v začetku besed: habeo (prim, fjabeit, tjolen); nekatere besede se pišejo poleg h tudi brez h: have = ave (zdrav bodi), humor = umor (tekočina), herus = erus (hišni) gospodar. 11. Kakor slovenski h, nemški d) se glasi ch; izprva rabljen le v tujkah, n. pr. chorus (kor), archon (arhon), se nahaja pozneje tudi v latinskih besedah, n. pr. pulcher; sch je slovenski sh : schola, reci: shola. 12. Th = t z nadahnjenim sledečim vokalom, ph = f; oba se rabita le v tujkah, n. pr. theatrum (gledišče), pharetra (tul), reci: theatrum, faretra. 13. X in z sta zložena konsonanta; x = cs slovenski ks: lax = lacs, reci: luks (luč); z (zeta) = ds = slovenski dz; rabi se le v tujkah: gaza, reci; gadza (zaklad). 5 14. Tt so Rimljani izgovarjali vedno kot ti. Sedaj se glasi tl pred vokali kot ci, izvzem ši za s (x), t, n. pr. natio, reci: nacio narod, toda totius vse(ga), ostium ustje, mixtio mešanje, Attianus Atianov, atianski. Tudi v tujkah se izgovarja ti vedno kot ti: Boe- Otia (Beotija), Miltiades (Miltiad). Glavni glasovni zakoni. A. Vokali in diftongi. 1. Vokali a, e, i, o, u se cesto izpreminjajo tako, da krep- 5 kejši nastopajo namesto slabših, pa tudi narobe (jačenje, slab¬ ljenje samoglasnikov). Tako menjava: a) a z o, e, i: pars—portio; patior-— perpetior, cado — occido; b) o z u, i: adolesco — adultus; homo — hominis; e z o, u: tego — toga, gener(is) — genus; c) u z e in i: opus — operiš, optumus — optimus; d) e z i: rego — corrigo, facili —facile. 2. Dolgi vokali postajajo kratki v koncu besed pred r, l, (n)t, sredi besed pa pred nd, nt: dolor, animal, ripam, lauda(n)t, laudandus, laudantis; dolgi so v: far (tat), sat (sol), sol (solnce) — v sestavah: nondum, undecim, quindecim, vendo, quintus, nuntius. Vokali so kratki tudi pred vokali in pred h — vocalis ante vocalem brevis — : deled, finio, prbhibed, trdho. Izjeme so: a) vokali pred izpahnjenim konsonantnim i: Gai, Pompei, reicib iz: Gali, Pompeii, reiicio. b} ei v gen. in dat. 5. deklinacije po predstoječem i: faciei, diet, toda fidei." ■ c) rodilniki na tus: illius, unius. Pripomnja. Pri pesnikih tudi unius itd.; vselej altus (gen.). rf) fio; le pred er je i kratek: fieri, fierem. 3. Vsak vokal pred gm, gn, nf, ns, nx, nct postane dolg: agmen, magnus, infra, mens (mentis), iunxi, iunctum. 4- I (j) med dvema vokaloma izpade pri: Gal, Pompei in iacib v zloženkah: ab-icio, de-icio, za: Gaji, Pompeji, abjicid. 5. Diftongi se izpreminjajo sledeče: Iz ae postaja T, iz au postaja o ali u: laedo — allido, plaudo — explddo, claudo — concludo. 6 B. Konsonanti. 6 L Razdelitev konsonantov. Konsonanti so: Nemim i n zvenečim konsonantom pripadata sestavljenca x in z. II. Izpreminjava konsonantov. Konsonanti se tudi v latinščini često izpreminjajo. 1. g t = ct: ago — agtum — Sctum. 2. b -j- s = ps: nilbo — nilbsl — nUpst; vendar: urbs, plsbs, trabs. b + t = pt: nubtuni — napitim; b v ab, ob, sub ostane pred s, t: absolvb, obsideb, obtineb. 3. c, g s = Zucs — ldx; figo — fig st — fiest — ftxt; ali (po predstoječem l, r) = s: mergb — inergst — merst; spargb — spargst — sparst; mulceo — mtilcsl — mulst. 4. d, t + t = ss: concut-tum = concussum, ced-tum — cessum; ali = st pred r in na koncu besed: rod-trum = rostrum, ed-t = Bst. 5. d, t + s = ss: ced-st = cesst; ali = s: dlvid-sl — dlvlst, art-s — ars, laud-s — laus. 6. c + l, m, n, r — gl, gm, gn, gr: nec-lego = neglegb, sec-mentum = segmentom. 1. m, izvzemši pri circum, pred d, t, c, g, q, s, n, i (— j) se izpre- minja v n: eum-dem — eundem, com-tineb = contineb, hum-ce — kune, com-gerb = congerb, com-quTrb = congulrb, com-sternO = ebnsterno, com- 7 necto = connectd, quom-iam = quoniam (dvozl.), com-iungo — coniungO; pred quam lahko m ostaja: tamquam, quamquam, (n)umquam. Nasprotno se izpreminja n n m pred b, p: rumpO, cumbo, iz: runpO, cunbo. 8. s med dvema vokaloma prehaja v r (rotacija): onesis — oneris, geso — gero, Uso — uro, hausio — haurio; esam — eram, dišimo — dirimo; če pa stoji mesto ss, ostaja: haeST, nsr, suasi, takisto v sestavah po vokalu predloga: de-sido, pro-sequor in pri vSsis. 9. Cesto se skupaj stoječi konsonanti izenačijo (= popolno izena¬ čenje, popolna asimilacija; vsaka druga je nepopolna, glej zgoraj): facil-simus — facillimus, fer-se — ferre, vel-se — velle, ced-si — cessr, ed-se — esse, pot-se — posse, tol-no — tollo, sup-mus — summus, prem-st — pressi, celer-simus —celerrimus. — Predlog ad se enači: vselej pred c in t: adcurrO — accurO, adtingo — attingO; navadno pred p in s: ap- probo, assuesco; nikdar pred b, m, v, i (—j); ex se le pred /asimiluje, ta¬ kisto dis: ex-fugio — effugio, dis-fluO — diffluO; ob, sub se asimilujeta pred c, f, p: ob-cssus — occasus, ob-fendO — offendO, ob-pOno — opponO, sub-cingo — succingO, sub-ficio — sufficiO, sub-pleO — suppleO; sub tudi pred g in m: sub-gero — suggero, sub-mergo — summergO. 10. Med m in s, t se vriva p: sumo, sum-p-sT, sum-p-tum, toda: hiems- 11. Zaradi ložjega izgovora odpadejo včasi začetni konsonanti (odpad soglasnikov): (g)natus, (g)navus, (t)latus, (s)nix, (g)nosco. Sredi besed izpadajo (izpad soglasnikov), zapustivši navadno dolg predstoječi vokal (nadomestna zateza): dis-duco — dtduco, didcsco — drsco, adgnosco — agnosco, lucsna — luna, spargsT — sparsi, fulgst — falsT, fulctum — fultum, bovs — bos, nigvs — nics — nix. 12. Koncem besede ne stojita dva enaka konsonanta, zatorej: fel, mel, os, as, far, mesto podvojenega končnika. Tudi skupni rd in ct ni na koncu, zato le: cor, lac za cord, lact. Sploh more biti na koncu le: -ut in konso- nant(a) -|- s: amant, urbs; osamljene so oblike: est, vult, fert. Kvantiteta (quantitas) ali količina zlogov. Zlog je dolg ali kratek. Dolg je: 8 1. prirodno, ‘natura — prirod n a dolžina, če je v njem dolg vokal ali diftong: mater, pinus, persona, penuria, caecus, poena, gaudium; 2. stavno, positione — s_tavna (pozicijska) dol¬ žina, če za prirodno kratkim vokalom stojita vsaj dva soglas¬ nika ali sestavljenca x, z: ferre, templum, dux, gaza. V pozi¬ cijsko dolgih zlogih se vokali izgovarjajo kratko: v ars n. pr. se izgovarja a hitro kakor n. pr. v aro. Zaraditega tudi taki vokali nimajo nobenega znamenja. — Qu, eh, ph, th so enostavni soglasniki, torej ne tvorijo pozicijske ali stavne dolžine. Tvori jo pa konsonant i (tudi če je izpahnjen) s predstoječim konso- nantom: abicio (- v v -). 8 Vendar je zlog kratek, če sledi za njegovim vokalom nemi soglasnik s tekočim l ali r: miiltiplex, quadruplus, arbitror, me- diocris, impigra. Vedno kratek je zlog s prirodno kratkim vokalom, za katerim je le eden (ali nobeden) konsonant. Naglas. 9 Vsaka beseda ima le na enem vokalu glavni naglas (akcent). Ta je: 1. pri dvozložnicah na prvem (predzadnjem) zlogu: mater, pater, avus. 2. primnogozložnicahna predzadnjem zlogu, če je dolg, drugače na predpredzadnjem: incido, inermis, incido, homines, mensaque, mensaque, paterque-, s privešenkami -que} -ve, -ne zložene besede imajo tudi na kratkem predzadnjem zlogu na¬ glas, če je mnogozložnica (— prvi del sestave) sama naglašena na predpredzadnjem zlogu: omnia — omniave, corpora — corpo- raque. O consilT itd. gl. § 26; assuefacis, -fis itd. gl. § 133, 7. Dostavek. Tudi tujke se ravnajo glede naglasa v la¬ tinščini po latinskih pravilih: aer, lampas, pgramis, theatrum, philosophia, dgnastes, Nemea, Oedipus. — V grščini imajo vse te besede naglas drugod. Razzlogovanje. 10 1. Vsaka beseda ima le toliko zlogov kakor vokalov in diftongov. 2. Od dveh skupaj stoječih vokalov, ki nista spojena v diftong, spada torej vsak k drugemu zlogu: e-o, de-us, e-am. 3. Konsonant med dvema vokaloma pripada k naslednjemu zlogu: lau-db, pa-ter. 4. Od dveh ali več konsonantov med dvema vokaloma se jih jemlje toliko k naslednjemu zlogu, kolikor jih more začenjati kako latinsko besedo : ma-tris (tribuO), ca-stra (stramen), fel-lis, fac-tus, sump-si (psallo ni latinska beseda); ch, ph, th se seveda ne ločijo: Bac-chiis. 5. Sestavljenke se ločijo po svojih sestavinah: co-eo, sub-est, ob-itus, trans-igo. Ločila 11 rabimo v latinščini sedaj ista kakor v slovenščini. Drugi del. Oblikoslovje. O govornih razpolih. Latinščini rabi kakor slovenščini devetero govornih raz- 12 polov ali besednih plemen, namreč: 1. samostalnik, nomen substantivum, substantiv; 2. pridčvnik, nomen adiectivum, adjektiv; 3. števnik, nomen numertde, (numerale); 4. zaimek, prbnomen, pronomen; 5. glagol, verbunr, 6. prislov, adverbium, adverb; 7. predlog; praepositio, prepozicija; 8. veznik, coniunctio, konjunkcija; 9. medmet, interiectid, interjekcija. 1.—4. so imena, nomina, 6.—9. členice, particulae. Imena in glagoli se v govoru pregibljejo, so pregibni, členice so ne- pregibne. Pregibanje imen se imenuje sklanjatev, declinatio, deklinacija, pregibanje glagolov spregatev, coniiigatio, konju- gacija; pridevniki (in nekateri prislovi) se tudi stopnjujejo; to pregibanje se imenuje stopnjevanje, comparatib. Imena. Nomina. Samostalnik. Substantivum. - Pridevnik. Adiectivum. 13 Substantiv je ali nomen concretum, ki imenuje stvar ali reč; ali nomen abstractuni, ki zaznamuje dejanje, stanje, lastnost: laudatio hvaljenje, valetudo zdravstveno stanje, magnitudo velikost. Pri substantivih je treba gledati: 1. na spol, 2. na število, 3. na sklon, 4. na deklinacijo. Spol. Genus. Tudi v latinščini razlikujemo troji spol, genus-. moški, genus 14 niasculinum (m.), ženski, genus feminlnum (f.), srednji, genus neutrum (n.). 10 Spol jeFnaraven ali^sl ovni cen. Prvi se razodeva po pomenu, drugi po končniku samostalniških debel. Glede spola pomni: 1. Osebna imena se ravnajo po prirodnem spolu. Zato ’ so masculina n. pr.: nauta brodnik, agricola poljedelec, Persa Peržan; feminina n. pr.: mulier žena, Venus Venera. Pripoinnja. Slovnični spol imajo: copiae (vojaške) čete, excubiae in vigiliae straže; auxilia pomočne čete, manucipium suženj (sužnji), servitium sužnji. 2. Stvarna imena se ravnajo po slovničnem spolu, o katerem se bo govorilo pri deklinacijah. Vendar so: a) imena rek razen Matrona in Alia moškega spola, n. pr.: Sequana, Tiberis. b) imena dreves na -us ženskega spola, n. pr.: populus topol, quercus hrast. 15 Tujke imajo svoj domači spol. Zato so feminina (kakor v grščini) imena mest, otokov in dežel na -s n.pr.: Corinthus, Cgprus, Salamis, Epirus; nadalje: Babglbn, Carthagb, Lacedaemb, reki Lethe in Styx. — Masculina so: navadno mesti Orchomenus in Oreus; vselej dežele Bosporus, Isthmus, Pontus in Hellespontus; tripus trinožnik, scipid (palica), elephas (slon). Neutra so: substantivi na -ma:poema pesem; pelagus (morje). 16 Indeclinabilia (§ 53, 1. prip.) so neutra, n. pr.: fas pravo, scire (tuum) (tvoje) znanje, Delta, Argos. 17 C o m mu ne (communis generis skupnega spola) se zove samostalnik, ki je moškega spola, kadar znači moško bitje, ženskega, kadar znači žensko bitje. N. pr.: civis m. državljan, f. državljanka; comes m. sprem¬ ljevalec, f. spremljevalka, dux m. voditelj, f. voditeljica, canis m. pes, f. psica; bos m. vol, f. krava. 18 Mobile (premičen) imenujemo samostalnik, ki ima za moški in ženski spol posebno obliko: magister učitelj — magistra učiteljica, dominus gospod — domina gospa, rex kralj — regina kraljica, servus suženj — serva sužnja, gallus petelin — gallina kokoš, leo lev — leaena levinja, cervus jelen — cerva košuta. 19 O spolu živalskih imen še pomni: Nekatera imena imajo za vsak spol posebno besedo: aries oven — ovis ovca, taurus bik — vacca krava. 11 Druga so vkupna (epicoena), ki imajo za moško in za žensko bitje samo eno obliko; ta ima slovnični spol. Tako je corvus krokar, anser gos, passer vrabec, pavo pav, turtur grlica, vultur jastreb samo moškega spola, rana žaba, feles mačka, vulpes lisica vselej ženskega spola. Ako se hoče zaznamovati prirodni spol, se pristavi mas (moški) za moški spol, femina (ženska) za ženski, n. pr.: anser femina gos, feles mas maček. — Nobeno živalsko ime ni srednjega spola. Število. Numerus. Število je v latinščini le dvojno: e-djiina, numerus 20 singularis, singular, in množina, numerus pluralis, plural, ki služi tudi za slovensko dvojino./,. VeS ’ —Z. Sklon. Casus. g ji Sklonov je v vsakem številu šestero, namreč^ ^1' 1. imenovalnik, nominativus, nominativ (s^4iom.); 2. rodilnik, genitžvus, genitiv (= gen.); 3. dajalnik, dativus, daliv (= dat.); 4. tožilnik, accusatTvus, akuzativ [= ak(uz).]; 5. zvalnik, vocativus, vokativ (— vok.); 6. ločilnik, ablativus, ablativ (= abl.). Nominativ in vokativ sta nezavisna sklona (casus recti), ostali štirje so zavisni skloni (casus obliqui). Pripomnja. Ablativ je prevzel tudi službo dveh drugih sklonov, ki sta se bila v latinščini kmalu izgubila, lokativa (mestnika) in instrumentala (orodnika). Od prvega se je ohranilo nekaj ostankov, n. pr. domT doma, run na'kmetih, od drugega le modo le. Sklanjatev. Declinatio. Deklinacij je v latinščini pet. Značilna za poedine je 22 končnica gen. sing.; ta je pri I- ae, II. r, III. is, IV. us, V. ei. Debelni končnik, ki se kaže pri vseh deklinacijah v gen. plur. pred sklonilom (f)um, je pri I. a, II. o, III. i ( u ) ali konsonant, IV. u, V. e. Tudi v latinščini nimajo vsi skloni različnih oblik. Enaki so: 23 1 nominativ in vokativ, izvzemši besede II. deklinacije na -us; 12 2. v pluralu dativ in ablativ; 3. pri neutrih nominativ, akuzativ in vokativ, V pluralu imajo ime¬ novani skloni vedno končnik -a kakor v slovenščini. Prva ali a-dekli nacij a. 24 Po prvi deklinaciji se pregibljejo besede, ki se končujejo v nom. sing. na -a, v gen. sing. na -ae. Substantivi a-deklinacije so ženskega spola, izvzemši imena mož in rek (gl. § 14). Primer: rosa. Deblo: rosa. Singular Plural Sklanjaj: mensa miza, rana žaba, poeta pesnik, agricola poljedelec. Tako se sklanja tudi ženski spol adjektivov in participov na -us (-er le adj.), -a, -um: bonus dober, bona dobra, bornim dobro, amatus (3) ljubljen (3). Pregiblji: magna glbria velika slava, puella laudata po¬ hvaljena deklica. Pripomnja 1. F a mili a družina kot atribut substantivov pater oče, mater mati, filius sin, filia hči ima v gen. sing. poleg ae tudi staro konč¬ nico -as; torej pater familias hišni oče, gospodar, mater familias gospo¬ dinja, filia familias domača hči. ■Pripomnja 2. Dea (boginja) in filia imata v zvezi z deus (bog) in filius radi razlike v dat. (abl.) pl. -abus, torej: filiis fxliabusque. Pripomnja 3. V zloženkah s -cola in -gena rabijo pesniki v gen. pl. -tim mesto -arum: caelicolum, terrigenUm. — Amphora (vrč) in drachma (drahma) pa imata tudi sicer pri števnikih češče -Um kakor -aram: duo milia drachmum (2000 drahem). Pripomnja 4. Pred imeni živih bitij in poosebljenih stvari se latini od z a (ab), s (z) s cum: od gospe a domina, z gospo cum domina. 13 Druga ali o-deklinacija. Besede druge deklinacije se končujejo v nominativu sing. 25 H. Primeri: puer deček, ager polje, vir mož. Debla: puero, agro, viro. Singular 14 Debelni vokal je o, ki je pred sklonilom -s in -m oslabel v u; debli: horto, dbno; nominativ: hortos, dbnom — hortus, donum. Besede na -r so prvotno končnico -us izgubile; deblo: puer o, nom. puer mesto puerus (prim, numerus); iz agros, deblo agro, je nastalo agr; v to obliko seje v nominativu in vok ati vu radi ložjega izgovora vrinil e: ager. — V vseh sklonih je e pred r, če pripada deblu. Debelni e imajo: puer, 'socer, 2 vesper, ‘‘gener, 4 liber, '‘miser, l ’alter, 7 tener, & asper, ^prosper, cesto X °dexter, zloženke na -fer in -ger, n. pr. "signifer in ' 2 armiger, ' z frugifer in ^corniger. 'tast (sveker), 2 večer, 3 zet, 4 prost, 5 beden, Mrugi, 7 nežen, 8 hrapav, 9 povoljen, "Mesen, "zastavnik, 12 orožnik, 13 plodonosen, 14 rogat. Pripomnja. Oblike dextn (gen. sing.), dextra, dextrum so mlajše nego one, ki e obdrže. Vsi adjektivi in participi na -us, {-er le adj.), -a, -um se pregibljejo v moškem in srednjem spolu po drugi deklinaciji, n. pr. bonus (dober), laudatus (pohvaljen) kakor hortus, tener kakor puer, niger (gen. nigrl, črn) kakor ager, bonum (dobro), laudatum (hvaljeno) kakor donum. V latinščini imamo le eno pridevnikovo obliko tudi za moški spol. Sklanjaj: oculus niger črno oko, ventus prosper ugoden (-dni) veter, magnus equus velik(i) konj, bellum parvurn mala vojna, puer laudatus pohvaljen(i) deček. Pomni: satur (iz saturos, gen. saturt), -a, -um sit. Opomnje. 26 1. Substantivi na -ius in -ium skrčijo cesto v genitivu sing. ii v T; naglas ostane prvotni: filius — fllii — flll, con- silium — cbnsilii — cbnsili (!), negotium — negotl; toda vedno: egregil, pil od egregius (izvrsten), pius (pobožen). 2. Lastna imena na ius, aius, eius imajo vokativ sing. na -T: Horatius — Horatl, Vergilius — Vergili (!), Gaius — Gal, Pompeius — Pompel; tako tudi: filius (sin) — flll; meus ima ml; mea, meum pravilno, torej ml flll, mea fllia. 3. Deus (bog) ima v vok. sing. d e us, v pluralu nom., vok. navadno dil in dl, redko del; dat. (abl.) dils in dls, redko dels. 4. V gen. plur. imajo um mesto o rum: a) navadno besede za denar ali mero v zvezi z glavnimi števniki: nummum (-us, novec), denarium (-rius, denar), sestertium (-ius, sesterc), talentum (-um, talent), iugerum (-rum, oral); b) včasi liberi (otroci): liberum; vselej duumviri (dva moža), decemviri (desetorica): duumvirum, decemviru.ni; fabrum (fabri, rokodelci) v zvezi s praefectus (načelnik pionirjev), deum (deus) v zvezi: prb deum hominumque fidem; c) imena narodov, redko v prozi: Celtiberum, cesto pri pes¬ nikih: Danaum, Argivum; d) nekateri števniki, n. pr. duuni (navadno dudrum), zlasti distributivni (prim. § 77). Slovnični spol. Substantivi na -us in -r so moškega, na -um srednjega 27 spola. Izjeme: Poleg imen dreves, mes t, otokov in dežel (gl. §§ 14, 15) na -us so feminina: alvus trebuh, colus (gen. tudi colus) preslica, humus zemlja; neutrum je vselej n Fr n s strup, navadno vulgus nižje ljudstvo. Pripomnja. Grške besede: dialectus narečje, diphthongus dvoglas¬ nik in druge so ženskega spola kakor v grščini (§ 15), pelagus morje je neutrum. Tretja deklinacija. Po tej deklinaciji se pregibljejo besede, ki imajo v gen. 28 sing. -is. Debla se končujejo na konsonant ali na vokal i, dve debli sta na u: gru in su. Nom. sing. se končuje različno. Po debelnem končniku delimo tretjo deklinacijo v konsonantno in vokalno. A, Konsonantna deklinacija. Deblo besed konsonantne deklinacije dobimo, če odpah- 29 nemo v gen. sing. sklonilo is. Ker imajo besede te deklinacije po prirastku sklonil v drugih sklonih več zlogov kakor v nomi¬ nativu (vok.), se imenujejo neenakozložnice (imparisyl- 16 laba): mbs — moriš, homo — hominis. Nominativ je brez sklonila ali pa ima sklonilo s. — Po tvorbi nominativa delimo konsonantno dekli nacij o v dve vrsti. Prva vrsta. 30 Tej pripadajo besede brez sklonila v nom. Debla se kon¬ čujejo na: l, r, n, s. sol, sermb (sermonis) m. govor, homo (hominis} m. človek, ius (iuris) n. pravo, honor in honbs (honbris) m. čast, fulgur (fulguris) n. blisk, mulier (mulierisj f. žena, genus (generis) n. rod. 31 Pripomnja 1. Debla z dvema enakima konsonantoma: fell, mell, oss, ass, farr odpahujejo v nom. sing. enega (gl. § 7, 12); nom. fel n. žolč, mel n. med (-u), os n. kost, as m. as (penez), far n. žito. Pripomnja 2. Kratki debelni e pred n v nom. sing. prehaja v zavisnih sklonih v i (gl. § 5, 1) carmen — carminis n. pesem, nOmen — nOminis n. ime, flamen — flsminis m. flamen (svečenik). Pripomnja 3. Pri deblih na n s predstoječim o odpada n v nom. sing.: leo — leonis m. lev, sermo -Onis m. govor. Kratki debelni o se preobraža v zavisnih sklonih v t: homS — homdnis — hominis, imagO — imaginis f. podoba, toda: Macedo -onis (tujka!) Makedonec. — Mestna in gorska imena z 0 pred n pa imajo v nom. -On kakor v grščini: BabylOn, MarathOn, toda le: CarthagO (izposojenka!), navadno Lacedaemo. 17 Pripomnja 4. Debla: matr, patr, fratr dobivajo v nom. (vok.) sing. pred r e: mater — matris mati, pater — patris oče, frater — fratris brat; (prim, agr — ager). Pripomnja 5. Debla na s, izvzemši vas, izpreminjajo debelni končnik 5 med dvema vokaloma v r (gl. § 7, 8): mbs običaj, gen. mos-is — moriš; honbs čast, gen. honos-is — honoris; iz genitiva je prodrl medvokalni r tudi v nom. pri: rbbur n. moč, arbor f. drevo, color m. boja, tudi honor poleg honbs. Pripomnja 6. .9-debla in debla ebor, robor, iecor, femor slabe o in 6 v nom. (vok., ak.) v a: corpos nom. corptls n. telo, genes nom. genlls n. rod, lepos nom. leptis m. zajec, Veneš nom. Venus Venera, ebur n. slono- kost, iecur n. jetra, femur n. stegno. — /se izpreminja v e pred r pri: cinis, gen. cineris (mesto cinis-is) pepel, pulvis, gen. pulveris, prah. Dostavek, ium mesto um n gen. plur. imajo enozložnice: as m. as, mas m. moški, mus m. miš, os n. kost, torej: assium, marium, ossium, murium. Spol. Substantivi prve vrste konsonantne deklinacije so vobče 32 ma sculina. I. F e m i n i n a so: 1. po prirodnem spolu (gl. § 14), n. pr. mulier zena, Venus Venera, Ceres (-eris) Cerera; tujke (gl. § 15) n. pr. Salamis (-inis) Salamina, Lacedaemd (-onis) Lacedemon; 2. na -do,~-go in abstracta na -io: consuetudo (-inis) navada, imago (-inis) slika, bratio (-onis) govor. — Tudi natio (narod), regio (kraj) in le g id (legija) so (kot v pravem po¬ menu abstraktna) fem. Pripomnja. Vendar so moška na -do in -go: brdb (-inis) red, cardb (-inis) stožer, margb (-inis). rob (kraj), ligo (-onis) motika. 3. arbor (-oris) drevo in tellus (-uriš) zemlja. II. Ne utr a so: 1. substantivi, ki se končujejo v nom. sing. na -ar, -ur, s ,,^-us (seveda razen imen živali, gl. § 19), -men in z debli na -ll: f ar (farris) žito, ebur (-oris) slonokost, vulnus (-eris) rana, flamen (-inis) veter, fel (fellis) žolč; 2. na -er: iter, ver, cadaver, iter (iti ne ris) pot, ver (ve- verber-is, papaver ris) pomlad, cadaver (-eris) truplo, verber* (v sing. le gen. in a bi.) udarec, papaver mak; Dr. Jos. Pipenbacher: Lat, slovnica. 2 18 3. na -s: os, os, vas in aes os (oris') usta, os (osszs) kost, vas (vasis) posoda, aes (aeris) rned(-i); 4. marmor, aequor sta na -or marmor (-oris) mramor, aequor (-oris) morska gla¬ dina. Druga vrsta. 33 . ' Po r drugi vrsti konsonantne deklinacije se pregibljejo be¬ sede, ki imajo v nom. sklonilo s . Debla se končujejo na neme soglasnike: c, g, d, t, b, p, v. hOirtch, * a -c: duc, nom. duc H- s — dux; -g: re(j, nom. reg + s = rec -j- s = rex (gl. § 7, 3); -d: ped, nom. ped -j- s — pes; -t: milit, nom. milit + s — miles (gl. §§ 5, 1; 7, 5); -b: trab, nom. trabs; -p: stirp, nom. stirps; -v: le niv, nom. nix [iz snig (v) s] in bos (iz bovs); po tej vrsti se sklanja tudi hiems, hiem-is. Pripomnja/ Le v nom. sing. spada k tej vrsti senex (= senec -j- s), sicer pa k prvi: sen-is, itd. V z a vi s ni h sklonih se pri tikajo na debla ista sklonila kakor pri prvi vrsti: -is, -T, -etn, -e; -es, -um, -ibus, -es, -ibus. Sklanjaj torej po primeru cbnsul (natid): dux, ducis vodja, rex, regis kralj, grex, gregis čreda, calix, calicis kelih, laus, laudis hvala, civitas, civitatis država, miles, militis vojak, pnnceps, principis prvak. V gen. pl ur. obdrže (kot bivša z-debi a) pred sklonilom -um prvotni debelni -z in imajo torej -tum: 1. (latinski) substantivi, katerih deblo se končuje na dva konsonanta, n. pr. ars, art-is umetnost: artium, mons, montis gora: montium, urbs, urbis mesto: urbiurrr, — parentes (pl.) starši ima češče um: parentum. 2. lis, litis prepir, fauces (nom. pl.) golt, nix, nivis sneg, fraus, fraudis prevara, torej: fraudium, litium, faucium, nivium, včasi civitatium. Pripomnja 1. Dos, dotis (dota) ima dotum ali dotium. Pripomnja 2. V a k. plur. se nahaja včasi starejša končnica z-debel: artls, partis, poleg artes, partes (gl. § 37, 4). 19 Spol substantivov te vrste je vobče ženski. Masculina so: 1. po prirodnem spolu, n. pr. dux, ducis vodja; 2. substantivi na -ex -icis, -es -itis, -ns {-ntis) razen gens, mens in frons n. pr.: pollex -icis palec, vertex -icis vrh, gurges -itis žrelo, limes -itis meja, fons — fontis studenec, pons — pontis most; 3. calix, grex ter paries, calix -icis kelih, grex,— gregis zraven lapis ino pes čreda, paries -ietis stettj^lapis -idis kamen, pes — pedis noga. Dodatek. Po tvorbi nominativa «(ffrez sklonila) k prvi, po deblu k drugi vrsti konsonantne deklinacije pripadajo neutra: cor — cordis srce, lac — lactis mleko, caput — itis glava, grške besede na -ma (matis), n. pr.: poema -atis pesem. Sklanjajo se po corpus, le pri grških je -um aX\*-orum, -is mesto -ibus: poematum (-orum), poematis (dat., abl.). B. Vokalna deklinacija. Po tej deklinaciji se sklanjajo: 1. besede, katerih deblo 35 se končuje na -i. Imenujejo se enakozložnice (parisgllaba), ker imajo v nom. in gen. sing. enako število zlogov; nominativ tvorijo ali s sklonilom s ali so pa brez njega; 2. besedi grus in sus. 1. /-debla. a) nominativ s sklonilom (sigmatski nom.). Besede ž-deklinacije, ki tvorijo nominativ s sklonilom s, 36 se končujejo na -is in -es. Pripomnja. Sem spadajo tudi štirje substantivi na -er, kojih deblo se končuje na konsonant -j- ri;- namreč: uter meh, imber ploha, venter trebuh m linter čoln; ti so, izgubivši prvotno končnico nom. sing. is, vrinili v tem sklonu e pred končnikom r; torej: utris — utr — uter itd. Primera: civis državljan, uter meh. Debli: civi, utri. 2* 20 Opomnj e. 37 1. V ak. sing. imajo vedno -im, v abl. -T: a) rečna in mestna imena na -is: Tiberis ak.: Tiberim abl.: Tiberi Neapolis „ Neapolim „ Neapoli Pripomnja. Enako : Arar (galska reka), Ararim, Arart. b) sitis žeja, tussis kašelj: sitim, tussim, siti, tussi. Pripomnja. Tudi grške enakozložnice na -is imajo -im, -i: poesis, -im, -T pesništvo ; basis, -im, -T podlaga. 2. V ak. -im ali -etn. v abl. -i ali -e imajo: febris mrzlica, turris stolp (turen), puppis (zadnji) krn. Pripomnja. V abl. -rimajo tudi: vselej securis (sekira) in Tgnis (ogenj) v zvezah aqua et Tgnl interdlcere izobčiti, ferro et TgnT z mečem in ognjem; cesto fustis (batina), navis, včasi civis, amnis (veletok), imber. 3. V gen. pl. imajo nekatera imena izjemno -um; rabi: canum, vatum, vatnim, canis pes, vates vedež, sedum, mensum, mensium. sedes sedež, mensis mesec. 4. V a k. pl. je poleg kočnic? -es tudi -is (gl. § 33, prip. 2) v rabi: civis, navis. Slovnični spol 38 je pri substantivih na -er moški: imber continuus neprestana ploha; linter je f.; pri onih na -es razen vepres (navadno plur., trnje) vselej, na -is navadno ženski. Masculina so na -cis, -gilis in -nis: n. pr. 'piscis, 2 unguis, 3 panis; 'riba, 2 nohet (krempelj), 3 kruh, in še: 'axis, 5 orbis, 6 (ensis), 4 z pš, 5 krog, 6 (pesn.) meč, collis, 8 fustis, -postis, 10 mensis. 7 hrib, 8 batina, “podboj, '“mesec. Pripomnja. Natalis rojstni dan, annalis letopis sta moškega spola, ker je pri prvem misliti dies m. (dan), pri drugem liber m. (knjiga). Mesečna imena so takisto adjektivi k izpuščenemu mensis; zato imajo moški spol, n. pr. Januarius, Martius, October (bris) itd. . i t ' , rfi) nominativ brez sklonila (asigmatski nom.). 39 Sem spadajo besede srednjega spola na -e, -al (-alis), -ar (-aris), n. pr. mare (maris) morje, vecttgal l-alis) davek, ex- emplar (-aris) primer (zgled). Deblo se končuje na -i, ki je oslabel v n o m. v e ter pri mnogozložnicah po predstoječem al in ar odpadel: deblo: ca/- cari, prvotni nom. calcare, poznejši calcar (ostroga). Deklinacija se razločuje od one srednjih imen konsonantne deklinacije v a bi. s ing., nom. (ak. vok.) in gen. pl. Besede na -e, -al, ar, imajo namreč: v abl. sing. t v nom. (ak. vok.) | . | i-a /cdt v gen. j ' | i-uni. — Primera: mare morje, vectigal davek. Debli: mari, vectigali. Singular Plural Nom., Ak., Vok. Gen. Dat., Abl. mare gru, su. vectigal vectigalis vectigali mart-a mari-uttl mari-bus mans mari vectigali-a vectlgali-um vectigali-bus K vokalni deklinaciji spadata tudi besedi grus (žerjav) in 40 sus (svinja), ki pa dobivata sklonila konsonantne deklinacije, torej: gen. gru-is, su-is itd. Poleg suibus se rabi (pesn.) subus. Spola sta obe besedi navadno ženskega. Posebnosti v deklinaciji. Nepravilna je deklinacija sledečih besed: 41 1. Anio, Tiberin pritok, gen. Anien-is, Anien-i itd. 2. caro f. meso, gen. camis, itd.; gen. pl. c ar ni um. JL ^ jter n. pot, gen. itiner-is itd. 4. supellex f. pohištvo, gen. supellectilis itd., abl. -le in -IT; brez plur.' 5- vis f. sila, v sing. le še: vim, vi; plur. vTres moč(i), virium itcT 6. bos. c. govedo, gen. bovis itd.; gen. plur. boum, dat. ( a bl.) bubus~ (bob us). luppite r. loviš, lovi lovem, love. 22 Pregled III. deklinacije. 42 Tretja deklinacija A. konsonantna B. vokalna prva vrsta (nom. brez sklonila s) debla na: Ir n s; vobče masculina; feminina: 1. na -do, -go, abstracta na -io razen moških: OrdO, cardo, margo, Hg6; 2. arbor, tellus; neutra: nom. na -ar-ur -us-men, debla na H; na -s: -os, -os, -vas in aes; na -er: iter, ver, ca- daver, verber -is, papaver; na or: marmor, aeguor. druga vrsta (nom. s sklonilom s) debla na: c y g,d^b t p,v; vobče feminina; masculina: 1. na -ex (-icis), -es (-itis), -ns (-ntis) razen: mens, gens, frons', 2. calix, grex ter pa- ries, zraven lapis ino pOS', neutra (brez sklo¬ nila s v nom.) ca- put, cor, lac in pa grške besede na -ma (-matiš). I. z-debla II. zz-debli Adjektivi tretje deklinacije. 43 Razen adjektivov na -us, (-r), -a, -um se sklanjajo vsi po tretji deklinaciji, namreč: 44 L Po prvi vrsti konsonantne deklinacije se pregibljejo adjektivi enega končaja na -l, -r, vetus (star) ter vsi kom- parativi, n. pr. vigil-is buden, degener -is izprijen, mentor -is pomljiv, immemor -is nepomljiv, pauper -is ubog, vetus veteris star; altior (iz altios) -oris m. in f. višji, altius -oris n. višje, plus pluris več. Sklanjajo se po consul za moški in ženski spol, po corpus za srednji. O p o mn j e. 1. V abl. sing. imajo vigil, memor (immemor) in par -is (enak; impar, dispar neenak) -t; toda a vigile (substantivno!) od čuvaja. 2. Oblika srednjega spola na -a (nom., ak., vok. pl.) se rabi le pri vetus in komparativih; torej: veter-a, plur-a, altidr-a; par ima paria. 3. V gen. pl. imajo -ium: plurium, complurium (več jih), parium. t-'K II. Po drugi vrsti konsonantne deklinacije se sklanjajo 45 vsi drugi (v § 44. ne navedeni) adjektivi s konsonantnim de- belnim končnikom ter partici pi na -ns, n. pr. audax-acis drzen, concors -dis zložen, dives -itis bogat, princeps -ipis prvi, prae- ceps -cipitis [zloženka s cipit (caput gl. § 5)] strm. Pregibljejo se vobče po consul, (corpus); tako vselej: compos -potiš deležen, deses -idis nemaren, dives, par- ticeps -cipis deležen, princeps, superstes -itis preživevši, sospes (pesn.) -itis nepoškodovan. — Oblik na -a (nom. ak., vok., pl. n.) pri teh ni. Glede drugih je pa pomniti: 45 1. V abl. sing. imajo vobče i, v nom. (ak., vok.) pl. n. -ia, v gen. ium, torej: felix (srečen): felicl — felicia — felicium, ardens (goreč): ardenti (studio) — ardentia — ardentiurrr, enako: Arpinas (-atis) iz mesta Arpina, arpinski; Samms (-Itis) iz Samnija, samnitski; optimas (-atis) najodličnejši itd. 2. -e, ium imajo: . < a) vselej, če se rabijo samostalno ali v pomenu pravih (ne adjektivnih!) participov, često kot atri¬ buti pri imenih oseb; n. pr.: a felice od srečnika, a dicente od govornika, a nostrate od našinca, ab Sammte od Samničana; me supplice (= supplicante) na mojo prošnjo, medico praesente v prisotnosti zdravnika, me imprudente brez moje vednosti; ab homine locuplete (i) od bogatega človeka, ab homine Arpinate(i) od Arpinca, pro homine innocente(i) za nedolžnega človeka, a truce(i) tribuno od surovega tribuna. — Pri: in Arpinatl na Ar- pinskem, in continenti misli, zraven terra\ 24 Pripomnja. Včasi se bere tudi: adulescentum (adulescens mladenič) prudentllm, sapientllm. 3. -i, -um imajo: inops -opis ubog, artifex -icis umeten, supplex -icis (ponižno) proseč; quadrupes -pedis (v abl. tudi e) čveteronog, nom. pl. -ia. 47 III. Po vokalni deklinaciji se sklanjajo adjektivi treh in dveh končajev z z-deblom. acer oster, acris ostra, acre ostro; alacer čil, alacris čila, alacre čilo; dulcis sladek sladka, dulce sladko; brevis kratek kratka, breve kratko. Pripomnja. Adjektivi treh končajev so imeli izprva le dva končaja, -ris za moški in ženski spol, -re za srednji. Pozneje so, odpahnivši v nom. sing. m. -is, radi ložjega izgovora pred zakonsonantnim r dobili e, ki je le v nom. (vok.) sing. m. (prim, agr: ager): alacris, alacr, alacer; acris, Ser, acer; le pri celer (hiter) je e debeln in ostaja v vseh spolih in sklonih (prim. puer). — Nekaj jih je še dveh ali treh končajev, n. pr. salubris, salubre zdrav, poleg: saluber (neklas.) -bris -bre; celebris (za mase, neklas.), eelebre slaven, poleg: celeber -bris -bre. V abl. sing. imajo adjektivi vokalne deklinacije za vse spole -z, sicer se pa sklanjajo po uter, hostis, mare. Končuje se torej: abl. sing. za vse spole na -z, nom. (ak. vok.) pl. n. na -ia, gen. pl. za vse spole na -ium. Sklanjaj n. pr.: hostis acer (hud), vox dulcis, vuium salubre. Pripomnja 1. Dltia (dis iz ditis, dite bogat) se rabi redno mesto (ne¬ rabnega) drvita Pripomnja 2. V ak. pl. m. in f. se najde včasi is mesto es, n. pr. omnis (gl- § 37, 4). 48 Dostavek. Adjektivi te deklinacije imajo tudi samo- s tal n o rabljeni le -t: ~aequalis vrstnik, cum aequatt; tako: affinis svak, annalis letopis, consularis konzular (bivši konzul), familiaris prijatelj, sodalis sodrug; Aprdis april, Octbber -bris oktober itd. z mensis ali brez njega; vendar se smatrajo mesečna imena vselej za adjektiva (gl. § 38 prip.). Pripomnja. Adjektivi z z-debli kot lastna imena rabljeni imajo -e: a Celere; tako tudi iuvene; um imata: iuvenum in (tribunus) celerum (po¬ veljnik) konjenikov. Četrta ali u-deklinacija. Substantivi četrte deklinacije se končujejo na -us ali na -u. 49 Primera: fructus, sad, cornu rog. Debli: fructu , cornu . Plural fructus. cornuja. fructu-jum. cornu-lum fructf]bilS comi jbus fructu^ cormifa fructi-jbus corniJbjLS Samostalniki n;uu.s so moškega, na u srednjega spola. Zenskega spola sp na —w;.~ Idus, tribus, porticus, acus, manus, domus. Idus (-uiim) Martiae 15. dan tribus urbana mestni okraj porticus opaca senčnat ste- brenik acus acuta ostra igla meseca marca (gl. § 352) fnanus parna mala roka domus mea moja hiša guercus alta (po § 15) visok hrast. Opomnje. 1. Domus se sklanja v abl. sing. vselej, v ak. pl. na- 50 vadno po d rugi deklinaciji: domb, dombs; lokativ domi — doma. 2. V dat. (abl.) pl. so ohranile debelni vokal -u pred bus: dvozložnice na -cus in artus (ud), tribus; torej: acybus, art^bus, tribubus. Pripomnja 1. Tonitrus grom ima v pl. navadno tonitrua. Pripomnja 2. O-deklinacije besedi: ficus smokva, pinus bor dobivata tudi končnici -as (gen. sing., nom. ak. vok. pl.) in a (abl. sing.), pinus le pina. Pripomnja 3. Redek je v gen. sing. končaj -i: senati, tumulti; ta¬ kisto je starinska oblika v dat. sing. moškega spola na -a mesto ul: senata, magistratu. 26 Peta ali e-deklinacija. 51 Besede pete deklinacije imajo v nom, končnico -es, v gen. sing . -el in so ženskega spola. Le dies dan in meridies poldan sta moškega sp ola. Vendar je dies v sing. v pomenu: čas, dan — rok ženskega spola. Primera: dies dan, res reč. Debli: die, re. Opomnj e. 1. Le dies in res imata popoln plural. Od acies bojna vrsta, species podoba, spes nada se nahaja v pluralu le oblika na -es. Ostali substantivi se rabijo samo v sing. 2. V gen. in dat. sing. je povokalni e pred i dolg, pokon- sonantni kratek: diet, gladeT, pa: speT, rei (gl. § 5, 2, b). 3. Ei se skrči včasi v e ali i. Pogosto se bere: tribunus plebT {plebes -el = plebs -bis ljudstvo) ljudski tribun, plebiscitum narodni ukrep. 4. Nekaj abstraktnih imen prve deklinacije na -ia ima v nom., ak. in (jako redko) v abl. oblike po peti deklinaciji: lu- xuria razsipnost — luxuries, luxuriam — luxuriem, {luxuria, — luxurie). Substantiva defectiva. 52 Defectiva (nepopolni) so substantivi, ki se rabijo ali samo v poedinih sklonih {defectiva casibus) ali samo v enem številu {defectiva ntimero). I. Defectiva casibus. - 53 1. Besede ženim sklonom {monoptbtap. iussu na povelje, ! iniussu brez povelja, hortatu ali monitu na opomin, natu po rojstvu, sponte z voljo, voljno {sua sponte iz lastnega nagiba, i prostovoljno), venum dare na (v) prodajo staviti, na (v) prodaj dati. -em, , d) L

e blizu; za potior je pozitiv potiš. Za zadnje 33 štiri so poleg predlogov: extra zunaj, infra pod, supra nad, post po (za) adjek- tivi: exterus vnanji, inferus dolenji, superus gorenji, poster(us) naslednji. V singularu se rabijo omenjeni pridevniki le v nekaterih zvezah: marelnferum (Tuščansko morje), mare superum (Jadransko morje), in diem poštenim, posterO die. V pluralu so: (rfz) supen (nebeški bogovi) nebeščani, (dr) inferi (podzemeljski bogovi) podzemeljčani, mrtvi, posten potemci. Exterus (in exter) se rabi v klasični prozi le v pl. (pridevno): exterae nationes vnanji narodi. Komparativa nimajo: falsus kriv, inclitus slaven, meritus 68 zaslužen; novus nov — recentior, sacer svet — sanctior. Pripomnja. Seveda se komparativ lahko opiše z magis. Superlativa nimajo n. pr.: 69 alacer vesel, longinquus oddaljen, adolescens mlad, iuvenis mlad, senex star, večina adjektivov na -ilis (credibilis verjeten, admirabilis čudovit). Pripomnja. Vendar imajo tudi superlativ: 'amabilis, 2 fertilis, •mObilis, 'ljubek, 2 ploden, 3 premičen, ^atilis, -‘nobitis, 'dgnObilis. 4 koristen, 5 imeniten, 6 neimeniten. Niti komparativa niti superlativa nimajo: 70 1. Adjektivi sestavljeni s -fer in -ger: frugifer ploden, armiger orožen; 2. S per in prae sestavljeni adjektivi: permagnus prav velik, praedurus pretrd; izjeme: pertinax trdovraten, praeclarus odličen, praestans izboren; 3. Mnogi drugi adjektivi. n. pr.: canbrus miloglasen, ferus divji, gnarus vešč, mirus čuden, mentor pomljiv, rudis surov, vagus nestalen, sedulus marljiv, hostilis sovražen. — Kom¬ parativ in superlativ se lahko opišeta. Posebno visoka stopnja (elativus) svojstva se zaznamuje 71 z vel, Ion g e in superlativom: vel maximus kar naj večji, longe altissimus kar najvišji; visoka stopnja pa z admodum, valde, maxime in pozitivom; isto znači tudi s per ali prae sestavljen pozitiv; slično v slovenščini: valde doctus: zelo-, kaj-, močno-, jako-, silno-, prav učen (veleučen), pertenuis zelo majhen, praepotens premogočen. Števnik. Numerale. Števniki so: 72 1. glavni, numeralia cardinalia: decem deset; 2. vrstil ni, numeralia ordinalia: decimus deseti; 3. delilni, numeralia distributiva: dem po deset; 4. prislovni, adverbia numeralia: decies desetkrat. Dr. Jos. Pipenbacher: Lat. slovnica. 3 34 35 3* 36 O p o m n j e. 1. Cardinalia 73 unus, duo, tres, stotice od ducenti do ndngentl in milia se sklanjajo, drugi glavni števniki so nepregibni. Nom. tres ](m. f.), tria (n.) Gen. trium Dat. )ribus Ak. tres tria Abl. tribus Pripomnja 1. Plural um, unae, una (sklanja se pravilno) se rabi: a) pri p lu rali a tantum: una castra eden tabor; b) v pomenu edini: Su&bl um edini (samo) Svebi; c) v pomenu isti: ums (= iisdeni) mOribus po istih šegah; d) v zvezi z alteri: um - alteri eni - drugi. Pripomnja 2. O gen. duiim gl. § 26, 4, d). Pripomnja 3. Kakor duo se pregiblje ambo, ae, O oba. Duo, ambo, vigintt so edini ostanki bivšega duala. V latinščini se rabijo vsi glavni števniki, pregibni in nepregibni, izvzemši milia, adjektivno, v slovenščini pa, za¬ čenši od pet, v imenovalniku in tožilniku substan- t i v n o: quattuor puert, štirje dečki, quinque puert pet dečkov itd. 74 Mille je nepregiben adjektiv: mille homines 1000 ljudi, mille hominum itd. Milia je substantiv srednjega spola (po: maria)-, druži se le z gen. štetega predmeta: duo milia hominum, gen. duorum milium hominum, dat. dudbus milibus hominum itd. Če pa šteti predmet ne stoji poleg tisočic {milia'), ampak poleg manj¬ šega z milia združenega števila (stotič, desetic, ednic), se ujema s številom v sklonu, torej: militum tria milia sescenti tria milia militum et sescenti tria milia sescenti milites. 37 Pri osmerkah in deveterkah se navadno odšteva: un- 75 devTginti itd. Vendar tudi: decem et novem itd. Od 20 do 100 stoji manjše število pred večjim z et, ali brez et za njim: septem et vigintl — vigintl septem, Od 100 naprej pa stoji vsako višje število pred nižjim z ali brez et, če je samo eno nižje število: centum (et) trlginta; sicer pa brez et-, centum sexaginta novem, mille nbngenti septuaginta milites. Pomni: V latinščini stoji šteta stvar pred ali za številom vselej v množini, če je število 2 ali večje: homines centum unus sto eden človek. — Ne stavi unus k pluralni torej le: rtbngenti unus et vigintl milites ali milites nbngenti vigintl unus. 2. Ordinalia se sklanjajo pravilno kakor adjektivi na -us, -a, -um. 76 Rabijo se za slovenske vrstilce: tretja hiša domus tertia-, toda tudi letnice in dnevne ure se izražajo vselej z vrstil- nimi števniki, n. pr.: leto 60 = 60. leto annus sexagesimus, ob petih quinta hora, ob sedmih je septima hora (est). Pripomnja. 21. = unus et vtcSsimus = vrcesimus unus; 52. ■== alter et qumquagesiinus — quinquagesimus alter. Od 100. naprej sledi redno nižje število višjemu brez et: millesimus septingentesimus quadragesimus unus. 3. Distributiva so števni adjektivi v pluralu in se sklanjajo pravilno po prvi in 77 drugi deklinaciji; le v gen. pl. imajo često-um: binum, senum itd. Rabijo se za slovenske delilce: po deset vojakov dem milites. Vendar stoje tudi: a) pri pluralia tantum z edninskim pomenom: blna castra dva tabora, quinae litterae pet pisem (qulnque litterae pet črk). V tem slučaju se rabi uni mesto singulT, tri ni mesto terni-, unae litterae eno pismo, trma castra trije tabori. Pripomnja. Pri pluralia tantum z m n o ž i n s k i m pomenom stoje cardinalia: trSs llben trije otroci (terni l. po trije o.). b) pri množitvi je multiplikand distributlvum: ter terna (trikrat tri) sunt novem. 38 4. Adverbia numeralia. 78 Pri prislovnih števnikih od 20 naprej se et ne izpušča, torej: 21 krat semel et vicies — vicies et semel. V zneskih 1,000.000 in črez se cesto multiplikator sam stavi: sestertium vicies = sestertium vicies centena milia = 2,000.000 sestercev. 79 Ulomki. Dimidium ali dimidia pars — V2; če je števec 1, se ne izraža: 1 /s == teriia pars, = quarta pars itd; če je imenovalec za 1 večji od števca, se ne izraža: 2 /a = duae partes, = octo partes; sicer se pa izraža števec in imeno¬ valec: 2 /s — duae quintae (partes); 7 /i 2 = septem duo- decimae itd. Dostavek. Poleg že imenovanih števnikov so Se: 80 1. Množil ni števniki (multiplicStlva): simplex enojen, duplex dvojen, triplex trojen, multiplex mnogoteren. 2. Še ena vrsta prislovnih števnikov: primum prvič, iteruin drugič, tertium tretjič itd. Kadar se našteva, se rabi: primum (prvič), iterum (drugič) . .. postremum, ali: primum — deinde — tum — dsnique — postremd; časovno: primo (najprej) — postea (potem) — postremb (nazadnje, končno). 81 Na -anus podaljšani vrstilci: prlmbnus, ki pripada prvemu oddelku (razredu, legiji), primanec; secundanus, tertiamis itd. — Na -arius podaljšani delilci: denarius, ki vsebuje deset, desetak; senex sexagenarius šestdeset¬ letni starček. — Zloženke z annus: biennis, triennis, dve-, trileten itd; z dies: blduum, trtduum dvodnevje, tridnevje itd ; z mensis: semestris šest¬ mesečen. Zaimek. Pronomen. 1. Osebni zaimki, pronomina personalia. ,89 Plural Nominativ osebnih zaimkov se stavi pred glagolom tudi v latinščini le tedaj, kadar ga s poudarkom izrekamo: ego lego, tu audis jaz berem, ti poslušaš; nos labdramus, vos can- tatis mi delamo, vi pojete. Ego tibertatem peperi, vos partam servare non vultis. f Obliki nostrum, vestnim (= gen. pl. svojilnih zaimkov) t se rabita: a) kot partitivna gen. (za plural; gl. §214, a prip.): multi nostrum mnogi izmed (od) nas, nemo vestnim nikdo izmed vas; &) v zvezi z o m ni um: vita nostrum omnium življenje nas vseh. Nostn, vestn (= gen. sing. svojilnih zaimkov) sta obj.^gen. (gl. § 212 prip. 1): amor vestn ljubezen do vas,; ali partitivna gen. za singular (gl. § 214, a prip.): melior pars vestn (vašega bitja). Pripomnja 1. Kadar sta zaimka posebno poudarjena, se jima dodaja -met (razen genitivov): egomet, mihimet, vosmet itd.; le tu se krepi s -te: tute. Pripomnja 2. Predlog cum se pri tika osebnima zaimkoma: mebum z menoj itd. Pripomnja 3. Za on, ona, ono itd. se rabi is, ea, id itd. (gl. § 88). PuP bez Ubh < he " 2. Povratni zaimek, pronomen reflexivum sebe, sebi itd., ki služi slovenščini za vse osebe, spole 83 in vsa števila, ima v latinščini le za tretjo osebo posebne oblike, ki so za obe števili enake. Za povratni zaimek prve in druge osebe služijo zavisni skloni osebnih zaimkov. za j i jjjj^ingular 40 Plural Pripomnja. Tudi šibi in se se krepita z -met: sibimet, semet; se tudi s -se: sese. 3. Svojilni zaimki, pronomina possessiva 84 se sklanjajo kakor pridevniki prve in druge deklinacije na -us (-er), -a, -um. O vok. ml gl. § 26, 2. meus, mea, meum moj, -a, e; tuus, tua, tuum tvoj, -a, -e; noster, nostra, nostrum naš (najin); vester, vestra, vestrum vaš itd. Za tretjo osebo = njegov, -a, -o, njen, -a, -o, njihov, -a, -o, ni posebnega svojilnega zaimka, ampak ga zastopajo genitivi od is,ea,id v sing. in pl., n. pr.: njegov (njen) oče eius pater, njihov oče (za moški spol) eorum pater, (za ženski spol) earum pater. 85 Posesivno povratni zaimek je suus, sna, suum svoj, svoja, svoje, toda le za tretjo osebo: filius amicum suum videt sin vidi svojega prijatelja, filii amicum suum vident sinovi vidijo svojega prijatelja. Posesivno povratni zaimek za prvo osebo sing. je meus, -a, -um, pl. noster (3); za drugo osebo sing. tuus, -a, -um, pl. vester (3); amo amicum meum (amicos meos) ljubim svojega prijatelja (svoje prijatelje), j _ v ■■■ - J V' ; - amas amicum tuum (amicos tuos) ljubiš svojega prijatelja (svoje prijatelje), amamus amicum nostrum (amicos nostros) ljubimo svojega prijatelja (svoje prijatelje), , ' vP iisdem (eisdem, 'tsdem) Pripomnja: is, ea, id se prevaja: a) z: oni, ona, ono, tak(šen), tak(šn)a, tak(šn)o, tisti, tista, tisto, ta, ta, to, če je v zvezi z oziralnim qui, quae, quodj b) z: on, ona, ono, ta itd., če zaznamuje že omenjeno stvar; c) z: osebnim zaimkom tretje osebe v zavisnih sklonih, če se rabi samo- stalno : amamus eos ljubimo jih; d) z: njegov, njen, pl. njihov, gl. § 84. 5. Oziralni zaimki, pronomina relativa. i 89 ! 1. qui, quae, quod ki; kateri (-a,-o); koji(-a, -e); kdor, kar. Singular Plural fr \ ! Nom. \qui, a quae, quod qui J} qtiae, quQ£ v Gen. ' l *' v ^cilius on.iu ^udrum, quarum, qubrum ,J)at. oaa-.lcuz ; quibus / Ak. quem, quam, quod quos, quas, qua& (ctTv Abl- Q u5 -> Q u ° 7 1 M S guibus Pripomnja 1. Ablativu cutn, quacum, guibuscutn. tega zaimka se navadno c um priveša: quu- Pripomnja 2. Stari abl. ilnstrum.) se glasi qul, navadno = qud (n.), toda tudi = quo (m.), qua; starinska je oblika quis = quibus (Ciceron in Cezar je ne rabita). 90 2. uter, utra, utrum kateri (-a, -o) od obeh ima v gen. utriu s, dat. utri (za vse spole), sicer se sklanja pra¬ vilno po prvi in drugi deklinaciji. 3. Splošni oziralniki so: 91 a) quisquis kdorkoli; vsak (vsi), ki; quidquid (quicquid) karkoli; vse, kar; samostalno, izvzemši (nepravilni) gen. cuicui (modi es kakršen koli si) in abl. quoquo, ki je le prideven: quoquo modo na katerikoli način. Pripomnja. V dobri prozi je samo nom. in abl. moškega in srednjega spola. 43 b) quicumque, quaecumque, quodcumque (samo¬ st al n o in pridevno) kateri (-a, -o) koli; vsak (vsi), ki. c) qtercumque, utracumque, utrumcumque kateri (-a, -o) koli od obeh. Pripomnja: -cumque je nepregiben privesek, ki se pritika sklanjanemu prvemu delu sestavljenke v vseh sklonih: cuiuscumque itd.; utriuscumque itd. — cumque se včasi tudi loči: caius modi cumque = cuiuscumque modi. ff' 6. Vprašalni zaimki, pronomina interrogativa. 1. quis, quid (samos tal n o) kdo, kaj? §92 2. qui, quae, quod (pridevno, redko samostalno) kateri (-a, -o), kakšen (-sna, -šno)? — Sklanja se kakor oziralnik qui, quae, quod. / J 3. uter, utra, utrum (samostalno in pridevno) kateri (-a, -o) od obeh? — O sklanjatvi gl. § 90. Qiiis se sklanja v zavisnih sklonih kakor qui, quid kakor quod razen ak., ki je seveda enak nom. Pripomnja 1. Stari abl qul? = kako?: qul fit? kako je to? Le redko se rabi kot abl. od quis: quicum fuisft? s kom si bil? Pripomnja 2. Quis,quid vpraša po subjektu: Quid est amlcitia? Idem velle atque idem nolle est amlcitia. Pripomnja 3. Quis se rabi pridevno (mesto qtil), če se vpraša po imenu osebe ali stvari, in ne po njih 1 a ^t n o s t i: Quis auctor hoc srlpsit? Odgovor: Cicero. — Qur auctor hoc srlpsit? 'Odgovor: clarus. Pripomnja 4. Vsem oblikam zaimka quis (qui itd.)? se zaobeša često nam: quisnam? kdo pa (li)? . • . . .. , ■' 7. Nedoločni zaimki, pronomina indefinita l • P 'Jt. a) alijquis (aliqui), aliquid nekdo, nekaj; samo- 93 stalno v trdilnih stavkih; b) alit/ui (aliquis), aliqua, aliquod, pl. n. aliqua neka¬ teri (-a, -o); pridevno v trdilnih stavkih; 2. a) quis, quid kdo, kaj; samostalno v relativnih in glavnih stavkih: qnb quis maior, dixerit quis; za si, nisi, ne, nuni tudi pridevno: kateri (-a, -o): si quis*d t ies praeterit; numquis = ecquis da li kdo? b) quT, qua (cpiae'), quod, pl. n. qua (tjuae) za relativi pridevno: kateri (-a, -o), kak (-a, -o): quantd quT C-^i' /VpV _ _ . nules praestat; za si, nisi, nS, num tudi samostalno kdo, kaj: si quT Romae esset demortuus, si qui dies / praeterit. Pripomnja. Quis, qui itd. ni nikdar prva beseda v stavku. 3. quisquam, quidquam (quicquam) je kakor aliquis in aliquid brez pl., kdo kaj; (navadno) samostalno v nikalnih stavkih (tudi v stavkih z nikalnim pomenom): non quisquam nikdo, nunquam noced cuiquam nikdar nikomur. Nuni quisquam Croeso ditior fuit? (pomen: nihče); 4. a) ullus, ulla, ullum kateri (3), kak (3); pridevno v nikalnih stavkih: sine ulla spe pugnat brez vsake nade; toda: non sine aliqua spe; b) nadomestuje samostalno quisquam v abl. sing. (ullo) in v vsem pluralu: ulli, ullae, ulla itd.; 5. a) quispiam, quidpiam nekdo, nekaj; samostalno: dixerit quispiam. Rabi se redko; b) quispiam, quaepiam, quodpiam nekateri (-a, -o); pri¬ devno; 6. a) quitlani, quiddam nekdo (ki ga nočem imenovati), nekaj; samostalno; b) quidam, quaedam, quoddam neki, v pl. tudi: gotovi; prideVno; U 7. alius, alia, aliud drug (izmed več kakor dveh; alius— alius eden — drug; alii — alii eni — drugi; alius aliud probat eden odobrava to, drug drugo; alius alib more vivit. 8. alter (gl. § 25), -a, -um drugi (izmed dveh); alter — alter eden — drugi; alteri — alteri eni — drugi (dve stranki); 9. a) quisque, quidque vsakdo, vse; samostalno; b) quisque, quaeque, quodque vsak (3); pridevno; 10. a) unusquisque, unumquidque sleherni (3), vsak (3); samostalno; b) unusquisque, tinaquaeque, unumquodque sleherni (3); pridevno; . quivts, quaevis, quidvis (samostalno), quodvis (pridev®) 12. quilibet, quaelibet, qkdlibet (samost.), quodlibet (pridevA) 13. uterque, utraque, utrumque vsak njiju, oba; utrique Romani et Graecr, utraque castra oba tabora; in utraque manu kdor si bodi, kateri si bodi, vsak; * 4Ž V digitos habemus (na obeh rokah = na vsaki roki), toda in ambabus manibus X (= na obeh skupaj); 14. neiiter, neiitra, neutrum nobeden njiju; 15. nullus, -a, -um nobeden (3); nemo nihče; nihil nič; nemo le pri adjektivih in osebnih imenih: nemo doctus, The- banus nobeden učenjak, Tebanec; (redko) nemo civis — nullus cTois. 16. nonnullus (3) marsikateri (3), nekateri (3); nonnemo marsikdo, pl. nonnulli, nbnnihil marsikaj; nullus non vsak itd. gl. § 346, 3, prip. 2. Op o mn j e. In 1. Pritikline -dam, -piam, -quam, que, -vTs, -libet in pred- ponka ali- ostanejo nepregibne, torej: alicuius, alicui-, cuius- dam, quendam, quandam, quoiundam, quarundam (gl. § 7, 7); cuiusque, unumquemque; cuiusvis, quosvis itd. Kakor unus (gl. § 73) se pregibljejo naslednje besede prve in druge deklinacije v gen. in dat. s ing. po pronomi- nalitti deklinaciji: JkeJa M alius, } solus, Hbtus, ullus 'sam, 2 ves, cel. 1 1 alter, uter, neiiter, nullus. Y gen. utrius, solius, totius itd.; dat. utri, soli, toti itd. Pripomnja. Alius, gen. navadno alterius, dal aferi (alh); neuter, gen. neutrius, dat. neutrT, toda vedno neutri (gen.) geiferis (= srednjega spola). M 3. Nemo (ne-homo — nobeden človek), nulllus, nemim, neminem, nullo (gl. § 53, 3). ,; 4. Nihil (nil) [iz ne-hilum niti betvice (mrvice) ne], nullius 1 rei, nulli reT, nihil, nulla re. Pripomnja. Nihilum = nihil se rabi, le v nekaterih zvezah v gen., ak. in abL, gl. § 217 in p 1. 8. Soodnosni zaimki, pronomina correlativa so taki kazalni in oziralni zaimki, ki se, eden na drugega od- 94 našajo: I tališ, -e tak(šen) — qualis, -e kak(oršen) J tantus (3) tolik(šen) — quantus (3) kolik(oršen) j tot (indecl.) toliko jih — quot (indecl.) kolikor jih ; ' idem tak(šen) — qui kakoršen (kakov). 46 Glagol. Verbum. 95 Pri konjugaciji glagola je treba paziti kakor v slo¬ venščini : 1. na osebe in števila, 2. na čase, 3. na naklone, 4. na položaja. V latinščini razlikujemo: 96 L Tri osebe, personae in dvojno število, numerus: 1. ednino, numerus singularis, singular; 2. množino, numerus pluralis, plural, ki velja tudi za slo¬ vensko dvojino. 97 II. Sest časov, tempora verbi, in sicer: 1. sedanjik, tempus praesens (— praes. ali prež.), prezent: laudo hvalim; 2. pretekli nedovršnik, tempus imperfectum (= ipf.), im- perfekt: laudabam hvalil sem; 3. prihodnjik, tempus futurum (= fut.), futur: laudabd hvalil bodem; 4. pretekli čas, tempus perfectum (— pf.), perfekt: laudavi pohvalil sem; 5. predpretekli čas, tempus plusquamperfectum (— plpf.). pluskvamperfekt: laudaveram pohvalil sem bil; 6. prihodnji dovršnik. tempus futurum exactum ali secun- dum (= fut. II), futur II.: laudavero pohvalil bodem. Pripomnja 1., 3., 4. se imenujejo glavni, ostali (2., 5., 6.) stran¬ ski časi. 98 III. Tri naklone ali načine, modi: 1. znanilnik, modus indicatlvus, indikativ: laudo hvalim; 2. vezni način (vezalnik), modus coniunctivus, konjunktiv; laudet da hvali; 3. velelnik, modus imperativus, imperativ: lauda hvali! 99 V širjem pomenu pripada naklonom tudi pet glagolnih imen, deležja, participialia ali nomina verbalia: 1. nedoločnik, infimtivus, infinitiv: laudare hvaliti; 47 2. deležnik, participium, particip(ij): laudans hvaleč; 3. glagolnik, gerundium, gerundij: laudandi hvaljenja; 4. glagolniški pridevnik, gerundivum, gerundiv: laudan- dus (3) hvaliti se imajoč, ki se ima (mora) hvaliti; 5. namenilnik, supinum, supin: laudatum hvalit. IV. Dva položaja, genera verbT: 1. tvorni, genus activum, aktiv: laudo hvalim; 2. trpni, genus passivum, pasiv: laudor hvalim se, hvaljen sem. Pripomnja. Srednji položaj, y. medium, se ujema v obliki skoz in skoz s pasivom: delector veselim se, augeor množim se, fallor motim se. Dostavek: 1. Deponentniki (odložniki, verba deponeniia) imajo pasivne oblike (razen štirih), pa aktiven (nekateri medi- alen) pomen (izvzemši gerundiv): hortor opominjam, proficiscor potujem, laetor radujem se, potior polastim se. Dostavek: 2. Po osebi določena glagolna oblika se imenuje verbum finitum, določeni glagol ali do- ločnik; sicer jo pa zovemo verbum infinitum, nedoločnik (v širjem pomenu); participialia so verba TnfinTta. Osebila. Pripomnja. Imperativ s končnicami to, -tote, -tor, -ntor se imenuje II. ali futurov imperativ, ostale oblike pa tvorijo I. ali prezentov imperativ. — Prva oseba sing. praes. indic, act. se končuje, odpahnivši -m, na 6 (izvzemši sum, inguam). 100 101. 102 48 103 Med deblom in osebili je cesto kratek samoglasnik, ki tvori z deblom osnovo; imenuje se osnovni samoglasnik (tematski vokal). Ta vokal je različen po naklonih in osebah; čist se je ohranil v nekaterih oblikah, n. pr.: leg-i-s (prim, ber-e-š), leg-u-nt, amab-i-t, v drugih se staplja z debelnim vokalom, n. pr. ama-i-m — amem, lega-i-s = leges. 104 Z ozirom na končnik prezentovega debla so v latinščini štiri konjugacije: I. ali a-konjugacija, debla na -a: lauda-re hvaliti; II. ali e-konjugacija, debla na -e: mone-re opominjati; III. ali mešana konjugacija, debla na: a) konsonant leg-e-re brati; b) -u: lu-e-re prati; IV. ali e-konjugacija, debla na -i: audt-re slišati. 105 Latinski glagol tvori kakor slovenski nezložene in zlo¬ žene oblike. Nezložene oblike (nezloženi časi) se tvorijo iz prezen¬ tovega in perfektovega debla; iz prvega: aktiv in p a siv prezenta, imperfekta, futura (izvzemši particip in infinitiva) ter gerundij in gerundiv; iz perfektovega debla le aktiv perfekta, pluskvamperfekta, futura eksakta. Druge (zložene) oblike (pasiv pf., plpf. in fut. II.) se tvo¬ rijo z glagolom sum in participom pf. pas., ki se izvaja iz su- pinovega debla; iz tega debla se tvori tudi particip (inf.) fut. akt. Inf. fut. pas. je sestavljen iz supina na -um in pasivnega inf. TrT. Konjugacija pomožnega glagola esse biti. •s, ’ 1 / 106 1 Prezentovo deblo: es, s. / . ' Perfektovo deblo: fu (od fuo, fore). Indikativ Konjunktiv , Dr. Jos. Pipenbacher: Lat. slovnica. 4 50 prež.: es-se bi(va)ti; | s.: fu-turum, -am, -um esse I ali: 1 da bode Illt • — • | pl.: fu-turbs, -as, -a esse | fore j (kdo); pf.: fu-isse bivši biti, da je (kdo) bil. Particip fut.: fu-turus (3) bodoč (3). Pripomnja 1: eram stoji mesto esam (ero mesto eso), gl. § 7, 8. Pripomnja 2. Mesto essem, essSs, esset, essent se lahko rabi, zlasti v namernih in pogojnih stavkih in s participi: forem, forSs, foret, forent Inf. fore (iz fu-re) se mora rabiti v zvezi s participi (gerundivi): laudatum fore, laudandum fore; stoji navadno po spero za opis inf. fut.: spčrO fore, ut venias itd. 107 Opomnji. Kakor sum se pregibljejo tudi sestave: absum, abesse, afuT^ afuturus odsoten sem adsum, adesse, affimfadfui), affuturus (adfuturus) prisoten sem, prisostvujem —- desum, deesse, defui, \ defuturus manjkam; pecunia mihi deest nedostaja mi (nimam) denarja, vires mihi desunt (pešajo) intersum, interesse, interfui, I interfuturus vmes, zraven sem, udeležujem se obsum, obesse, offui, offuturus škodujem praesum, praeesse, praefui, praefuturus na čelu sem, na- čelujem, vodim possum, (gl. § 108) morem prosum, prbdesse, prbfui, prbfuturus koristim, v prid sem supersum, superesse, superfut, superfuturus preostajam brat pf. in ptc. f.: insum, inesse sem v čem; subsum,sub- sem pod čim. 1. Particip prež, imata le absum, praesum: absens (ab- sentis) odsoten, praesens (praesentis) prisoten, pričujoč. 2. prosum ima prvotno obliko predloga prod le pred e: prbd-es, prbd-est, prbd-essem, prod-erb. 51 Possum je zložen iz pot{e) [potiš, pote mo(go)čen] in sum ; 109 t se pred s asimiluje v s, sicer ostaja; pf. potui in particip potens (sedaj adjektiv = mogočen) pripadata nerabnemu potere. Ind. f pos-sum Prezent Konj.: pos-sim pot-es pot-est pos-sumus pot-estis pos-sis itd. Ind.: pot-eram, pot-eras itd. Konj.: pos-sem, pos-ses Futur I. Ind.: pot-ero itd. 3. pl. pot-emnt Konjunktiva ni. Perfekt Ind.: potu-i, potu-istT itd. Konj.: potu-erim, potu-eris itd. Pluskvamperfekt Ind.: potu-eram, potu-eras itd. Konj.: potu-issem, potu-isses itd. Futur II. Ind.: potu-ero, potu-eris, itd.; 3. pl. potu-erint Konjunktiva ni. Infinitiv Prež.: pos-se (iz pot + s -j- se); pf.: poig-isse. Konjugacija pravilnih glagolov. Prezentova debla: lauda, dele, leg, audi. 108 Perfektova debla: laudav, delev, leg, audiv. Particip pf. passivT (= ppp.): laudatus (3), deletus (3), lec- tus (3), auditus (3); debla: laudato {-ta) itd. 110. 1. Indikativ. A. Iz prezentov I. II. III. IV. 111. B. Iz perfektove; 1. Indikativ. 110 I. iv. 4. Nomina verbalia. c) itd. hvaliti hvaleč (3) lauda-re lauda-ns (gen. laudantis) dele-re rušiti dele-ns rušeč (3) (gen. delentis) dzle-ndt rušenja dule-ndo ad dele-ndutn 2 Naš jezik konjunktiva ne pozna ; sloVenimo ga z želelnikom, velelnikom ali znanilnikom (indikativom). l&g-ere brati leg-ens beroč (3) (gen. legentis) leg-endT branja t i v debla tvorjene oblike. g), inf- a( ptcp audt-re slišati audi-Sns posluša- (gen. audientis [joč audi-endT poslu¬ šanja itd. f gen. lauda-ndi 3Š | dat. lauda-ndo 2 j ak. »I abl. hvaljenja hvaljenju adlaiida-ndum vhvaljenje lauda-ndo s hvaljenjem dele-ndO 2. Konjunktiv. II. III. 54 1. Indikativ. I. II. lil. iv. 3. N o m l. H, C. Iz supinovega de I. II. * III. IV. 1 112. A. Iz prezentov, 1. Indikativ. 1 laudor se še sloveni: 1 hvalijo me; 2. hvalim se; 3. dam se hvaliti (le redk 55; L IV. Ver bal e. IV. III. teg-isse prebravši biti audlv-isse zaslišavši biti / II. IV. III. ' Inf. fut* Ptcp.fut. 112 2. Konjunktiv. delb-turus (3 rušiti hoteč (3) audr-turus (3) slišati hoteč (3) lauda-turus (3) hvaliti hoteč (3) siv' debla tvorjene oblike. 1 Inf. fut. slov, ne pozna. Lat. inf. se sloveni z inf. prež, ali pa z verbum finitum Prezenta ali futura: spere me ventOrum esse upam priti (da pridem). jvVi-i ■ - lauda-turus (3) (-um, -am, -um) esse. lec-turus (3) brati hoteč (3) tvorjene oblike. I. audi-turus (3) ■I (-um, -am, -um) esse 1 Osebni pasiv = pasiv v vseh osebah tvorijo le prehodni glagoli (gl. § 196). — g g^hodniki imajo le brezosebni pasiv = pasiv v 3. os. sing., pri sestavljenih časih le 11 n s n e u t r u m : invidetur, invisum est. 2. Konjunktiv. II. ■ III.*/ dele-turus (3) \ lec-turus (3) «. (-um,-am,-um) esse (-um.-am. -um) e.sse\ Konjunktfva ni. 56 3. Imperativ. 1 IV. I a) inf. prež. L b) gerundiv audi-endus (3) sli- lauda-rt hvaljen (3) dele-rt rušen biti, hvaliti se biti, rušiti audl-rl slišan (3) biti, slišati se lauda-ndus (3) hva- dele-ndus (3) 4. N o m i n a verbal II. liti se imajoč (3) se imajoč (3) bratiseimajoč(3) sati se imajoč (3) B. S supinom tvorjeni: inf. fut. | ImdUum jm*. \ c^^tp.nt„lrt | W r a^dtfurri trtf,’ 1 Tudi infinrtiv fut. pas. se sloveni z verbum finitum prež ali fut.: spere te laudatum trt upam, da boš hvaljen. K o n j u n k t i y a ni. v e r b a 1 i a. /g cfus (3) {-um, -am, -um) esse prebran biti I audttus (3) {-um, -am, -um) esse zaslišan (3) biti ls e-tus (3) prebran (3) audt-tus (3) (za)slišan (3) 58 Deponentniki (gl. § 101) 113 imajo: 1. te-le aktivne oblike: a) particip na -ns: hortans; b) gerundij: hortandi, itd.; c) particip na -urus (in z njim zložene oblike): hortaturus; d) supina: hortatum, hortatu. 2. pasiven pomen v gerundivu: hortandus. Sicer se pa spregajo kakor laudb, deleo, lego in audib v pasiva. Le II. imperativ se ne rabi. Indikativ. budil bodem bodem (se) bodem delil bodem Prež. horter da izpod- budirn Ipf. hortarer izpodbujal bi Pf. hortatus sim da sem izpod budil P]pf. hortatus essem bil bi izpodbudil Konjunktiv. verear da se bojim vererer bal bi se veritus sim da sem se (z)bal veritus essem bil bi se zbal querar da (se) tožim quererer tožil bi (se) questus sim da sem (se) (po)tožil questus essem bil bi (se) potožil partiar da delim partirer delil bi partitus sim da sem (raz)delil partitus essem bil bi razdelil j tandi izpodbu- janja itd. t andu s (3) izpod- ati se imajoč (3) tatum izpod- bujat tatu izpodbu- jati Gerundij. 39 verendt spošto- querendi toženja partiendt de- vanja (gl. § 140, 5) Ijenja itd. itd. itd. Gerundiv. verendus (3) spo- qu erendu s (3) to- štovati se imajoč (3) Supin. v e rit um spoštovat v eri tu spoštovati žiti se imajoč (3) questum tožit (se) qu est u tožiti se p a r t i e n d u s (3) deliti se imajoč (3) partitum delit partitu deliti O p o m n j e. 1. Štirje glagoli so v participu pf. in od njega, tvorjenih 114 blikah deponentni; imenujejo se poldeponentnikj, semidepo- entia. Ti glagoli so: 5 _ č 'i udeo, -ere, ausus sum upati si; ausus sum upal^em si^ auded, -ere, gauisus sum veseliti se; 'A* ')leo, -ere, solitus sum vajen biti, običavati (so/diip Š/bbičajen); ido, -ere, fisus sum zaupati; confido zaupati; diffido ne zaupati. Pripomnja. Poldeponentnik (narobešnji) je tudi revertor, inf. prež. everft, pf. revertt vračati se; perfekt, plpf. in fut. II. imajo v dobri prozi le ktivne oblike; reversus (pravilno): vrnivši se. 2. Particip pf. nekaterih deponentnikov ima poleg aktiv- H5 ega pomena tudi pasiven pomen: tmensus izmerivši, izmerjen partitus razdelivši, razdeljen mentitus izmislivši, izmišljen depopulatus opustošivši, opu- (zlagan) •• stošen ieditatus premislivši, premis- testatus izpričavši, izpričan Ijen Pripomnja. Expertus v prozi le: izkušen, comitatus (klas.) spremljen. 3. Nekateri neprehodni glagoli imajo ppp., ki se pa rabi 1 atributivno: adultus dorastel; assuetus navajen, znan; con- letus navajen; obsoletus oguljen (vestis'), navaden, zastarel; raeteritus prošel, pretekel; nupta (omožena) se nahaja tudi fedikativno. 4. V participu pf. pas. imajo aktiven pomen: ceno, pranded, Sto, turo; cenatus odobedovavši, pransus odkosivši, pbtus na- 'vši se, pijan [tudi: (iz)pitj, iuratus prisegši, cbniuratus zaro¬ bi se (zarotnik). * 116 117 60 118 5. Veneo, venire, venil na prodaj biti (pasiv k venelo), pereči, perire itd. propasti (pasiv k perdo), fio tvoriti se (pasiv k facio) so glagoli z aktivno obliko (fio le deloma), a pasivnim pomenom; imenujejo se neutralia passiva. Glagoli III. konjugacije na -io. 119 Petnajst glagolov III. konjugacije ima prezentovo deblo na vokal i, za katerim izpadata tematska vokala z in e (kratki!). Pred r in na koncp se debelni z“ izpreminja v e. Ti glagoli so: 'capid, 2 cupio, 3 facio, 'fodio, 5 fugio, z iacio, 1 (facio), * par to, 9 quatid, l0 rapio, 11 (specid), r2 sapid, iz gradior, ' 4 morior, '°patior. 1 lovim, 2 želim, 3 tvorim, 4 kopljein, l 5 bežim, 6 mečem, 7 vabim, 8 rodim, 9 tresem, 10 grabim, “gledam, 12 dišim, 13 gredem, “mrjem, “trpim. Pripomnja. Sem spada tudi orior (izvzemši infinitiv) nastanem. Spregamo jih tako-le: 61 Imperativ akt. pas. cape cape-re capi-te capi-tnint capi-td capi-tor capi-to capi-tor capi-tote capi-untor capi-unto Infinitiv akt. cape-re pas. cap-t Par ti cip capi-ens (capientis) Gerundiv capi-endus (3) Gerundij capi-endt itd. Opisna sprega, coniugatio periphrastica. 1. Aktivna opisna sprega, coniugatio periphrastica activa 120 se imenuje sprega participa na -urus v zvezi z oblikami gla¬ gola esse. Particip (fut. akt.) na -urus znači dejanje, katero hoče, utegne, misli, namerava kdo vršiti, oblike glagola esse pa kažejo čase in načine nameravanega dejanja; laudaturus sum hvaliti hočem, — utegnem, — mislim, — nameravam. Indikativ Konjunktiv davisse) da je (kdo) hotel (po)hvaliti. Pripomnja. S konjunktivom prezenta in imperfekta se nadomestuje idi konjunktiv aktivnega futura. 62 121 2. Pasivna opisna sprega, coniugatio periphrastica passiva nastane, če se združi gerundiv z oblikami glagola esse; gerundiv zaznamuje dejanje, katero se mora, ima (nikalno: ne sme) vršiti, oblike glagola esse pa kažejo časovno in načinovno razmerje dejanja; laudandus (3) sum hvaliti se moram (imam), treba je, da se hvalim, hvale sem vreden; laudandus (3) non sum ne smem se hvaliti. -n 1 Indikativ Pripomnja. Mihi scribendum est pisati moram (jaz); epistula scribenda est pismo se ima pisati; mihi epistula scribenda est pismo mi je pisati, pismo moram (jaz) pisati. Debla. L Prezentovo deblo. 122 Tisti glagolov del, ki se prikazuje v vseh časih in načinih isti, se imenuje glagolno ali verbalno deblo; temu je vobče enako prezentovo deblo v vokalnih konjugacijah, često tudi pri konsonantnih' deblih: ama, mone, tribu, audi, leg. Prezentovo deblo dobimo pri glagolih L, II., IV. konjugacije, če odbijemo v III. os. sing. prež. ind. osebilo t; pri glagolih III. konj., če od- pahnemo v III. os. sing. prež. ind. -i-t, pri glagolih na -id le -t. 63. Vendar se končujejo nekateri glagoli L, II., IV. konj, v gla- golnem deblu na konsonant, n. pr.: , iuvat — iuva — iti v (iuvare pomoči) • auget — auge — aug (augere množiti) saepit — saepi — saep (saepire ograditi). p ri konsonantni konjugaciji je prezentovo deblo često iz glago. ega debla mnogovrstno razširjeno, in sicer: ■* z i; glagolno deblo: rap; prež, deblo: rap-[-i; mor — mor-\ i itd.; 2 s t; glagolno deblo: pleč, prež, deblo: pleč 4- t; nec — nec-\-t; 3. z n; glagolno deblo: cer; prež, deblo: cer-[-n; ster — ster-}- n; v časih se n vriva v glagolno deblo: vic— prež, deblo: vinc, frag — frang; rup — ramp (gl. § 7, 7); cub — cumb; 4. s sc; glagolno deblo: ere; prež, deblo: ere. -j- sc; quie — quie -j- sc; 5. z reduplikacijo, t. j. predpostavljanjem začetnega kon¬ sonant; z i; glagolno deblo: g(e)n; prež, deblo: gl-gn; tako: bi-b, si-st, se-r (iz sz-s). II. Perfektovo deblo. Perfektovo deblo se tvori iz glagolnega: 123 1. brez nastavka (sufiksa), in sicer a) z reduplikacijo; pred glagolno deblo se stavi začetni debelni konsonant z naslednjim e; glagolno deblo: tend; perfektovo deblo: te-tend; 1. os. sing. pf. ind. akt.: te-tend-T; cad — ce-cid-T; ako je vokal glagolnega debla o, u, i, se izenačuje z njim reduplikacijski e: mord — memord — mo- mord-i; curr — cecurr — cucurr-T; disc — dedič -p- didic-i. Pripomnja 1. Zlog reduplikacije je vselej kratek. Zato ne sledita za njim dva konsonanta, ampak le drugi glagolno deblo začenjajočih konso- nantov, dočim sta ob a dva v reduplikaciji: spond — spo-pond-T; st — ste-t-T, sti-t-T. Pripomnja 2. Zloženi glagoli vobče nimajo reduplikacije: re-spondeo — fespond-T, ali pa izpahujejo reduplikacijski e: re-pello — rejfepti U — reppuh, enako: reppen, reccidi, rettuh. Vendar obdrže reduplikacijo sestave z do, do, s isto, disco, posco, nekatere s currO. b) s podaljšanjem debelnega vokala: ag — eg-i; em — em-i; vid — vid-i; leg — leg-i; fac — fec-t; fod — fbd-i; iuv — itlv-i; lav — lav-T; sed — sed-l. 64 Pripomnja. Pri teh in enako tvorjenih perfektih je reduplikacija z deblom stopljena; pango ima poleg pegi še vidno reduplikacijo pepigT. Vendar je vokal kratek pri: scidT, fidl, tuli, percuh. c) z neizpremenjenim glagolnim deblom; argu — argu-i; minu — minu-i; strTd — strid-i; vert — vert-i; pre- hend — prehend-i. 2. z nastavkom (sufiksom), namreč: a) z v pri vokalnih deblih L, II., IV. konjugacije: lauda-v-i, dele-v-i, audt-v-i; konsonantna debla izpreminjajo v v u: cub — cubv-i — cubu-i; dol — dolv-i — dolu-i; aper — aperv-t — aperu-i; al — alv-i — alu-i; gem — gemv-T — gemu-i; toda: pet — pet-i-v-i; quaes — quaes-i-v-T. b) s s (končnik bivšega aoristovega debla) pri (prirodno ali pozicijsko) dolgih konsonantnih deblih: rep — reps-i, scrib — scrips-T, duc — dux-i, ced — cess-t, lud — lus-l (gl. § 7, 5), dTc — dTx-T, iung — iunx-i, carp — carps-i. Pripomnja. Izvzeta so debla na -nd, ki ne dobe nastavka; pand — pand-i, prehend — prehend-l. — Vkljub kratkemu deblu dobivajo nastavek s: ges (gero) — gess-i, man — mans-T, reg — rSx-t, teg — tex-T, trak — trSx-T i. dr. III. Deblo participa pf. pas. 124 se tvori iz glagolnega debla: 1. z nastavkom -to, -ta (nom. -tus y -tum, -ta): laudato — lauda-tus (-tum), lauda-ta; detet us 3; lectus 3; auditus 3. — Nekatera konsonantna debla vrivajo med deblo in nastavek i: mon-i-tus 3, dom-i-tus 3. 2. z nastavkom -so, -sa (nom. -sus, -sum, sa) le pri konsonantnih, večinoma zobniških deblih: fod — fossus 3 (gl. § 7, 5), laed — laesus 3, mit — missus; fig — fixus 3; lab — lapsus 3; prem — pressus 3 (gl. § 7, 9). IV. Supin 125 se tvori z nastavkoma: tum (tu), sum (su): amatum, deletum, audltum; fossum, laesum, missum, pressum. Iz supina na -u se tvori particip fut. akt., če se pridene — rus: amatu -j- rus, fossu + rus. Nepravilni so naslednji participi fut. akt.: ori-, mori-, sona- turus, rui-, frui-. pari-turus. 65 P Opomnje h konjugacijam. 1. Perfekti na -a-vl, -e-vi, in iz njih izvedene oblike lahko 126 izpahujejo vi ali ve pred osebili, ki se začenjajo s s ali z r; laudavisti— laudasti, laudavistis — laudastis, laudavisse(m) — laudasse(m), delevisti - delestl, delevistis — delestis, delevisse(m) — de- lesse(m), laudaverunt laudarunt, laudaverim (-rani) - laudarim (-ram), laudaverb — laudaro, deleverunt — delerunt, deleverim (-ram) — delerim (-ram), deleverd delero; tako tudi novi: nosti, nostis, nbsse, norunt, norim, noram, noro. Pripomnja: lav-i ima pravilno le: lavisti, laverunf itd., ker v ni na¬ stavek, ampak končnik glagolnega debla. 2. Perfekti na -Tv-i izpahujejo cesto a) vi pred s: audivistl(-is) — audistl(-is), audlvisse(m) — audlsse(m); b) v pred e: audl- verunt - audierunt, audTverim (-ram, -ro) — audierim (-ram, -ro). Pripomnja 1. Peto izpahuj.e vi le pred ss: appetisse(m). Pripomnja 2. Peto, desino, eo izpahujejo navadno v tudi pred i (z, -it), eo v sestavah vselej: petivi, d&Slvl, ivi — pettt, desii, ii — petiit, desiit, Ut; vselej n. pr. adit, adisti, adiit, adiimus, adlstis, adierunt. 3. Mesto -erunt (3. os. pl. pf.) se rabi v polnih oblikah včasi -ere: laudaverunt — laudavere; delevere, legere, audivere; le poleg pettvere tudi petiere. 4. Glagoli dico, duco, facib, fero odpahujejo v 2. os. sing. hnp. akt. e: dlc reci, dilc vodi, fac tvori, fer nesi. Tako tudi sestave z duco, fero-, zloženke z dlcb, facib imajo e: indice, edice (redko edic), effice, confice, caleface. Scio ima samo II. imper.: scito(te) znaj(te), tako tudi me- tnento(te) pomni(te). 5. Namesto -ris 2. os. sing. pas. se rabi cesto -re: abuteris, dbutaris, abutebaris, abutereris, abuteris — abutere, abutare, abu- tebare, abuterere, abutere. Pri 2. os. prež. ind. pas. je jako redko 'fe; torej: laudaris, deponentniki pa dobivajo lahko tudi tukaj -fis: seguere. 6. Gerundij III. in IV. konjugacije ima pri nekaterih gla¬ golih tudi prvotno obliko na -undus: oriundus, potiundus (poti- Dr. Jo s. Pipenbacher: Lat. slovnica. 5 66 endus); vselej: repetundarum (pecuniarum), de repetundis {pe- cuniTs (o povračevanju)], in iure dicundo pri deljenju pravice. 7. Starejše in pesniške so oblike: faxo (= fecero), iusso (= iussero); dixe, traxe (inf.) = traxisse-, faxim (opt.) -is, -it, -imus, -itis, -int da sem storil = fecerim itd., ausim, -is itd.; to so ostanki konjunktiva nekdanjega aorista. 8. Redek je inf. prež. pas. na -ier: amarier, legier — amari, legi-, takisto konj. prež. akt. I. in III. konjugacije na -im (optativ): duim (= deni), perduim (= perdam), edini (= edani), prim, sim, sis itd. - Perfekti brez nastavka. a) z reduplikacijo: Vsi tukaj ne navedeni glagoli prve konjugacije imajo: -avi, -a tu m. * Particip pf. pas. je naveden povsod v srednjem spolu; tej obliki je enak supin. 1. do, dare, dedi, datum* dati; circumdo, circumdare, circumdedl, circumdatum obdati; pessutndo upro- pastiti, ugonobiti; satisdo zadostiti, jamčiti; venumdo prodati. Pripomnja. Oblike glagola dare imajo kratek a, izvzemši: da, das, dans. Dvozložne sestave so po III. konjugaciji ter imajo -didl, -dituin; abdo, abdere, abdidT, abditum skriti; enako: edo izdati (na svetlo dati) prodo izdati reddo vrniti trado predati addo dodati condO ustanoviti čredo verovati dedo pre-(od-)dati perdo pogubiti; pas. pereo, pertre, peril, periturus, perditum, perdendus (3) vendO prodati; pas. veneO, venlre, venil, venditum, vendendus (3); 2. sto, stare, stetT, staturus stati. Tudi sestave, od katerih imajo trizložne — šteti, dvo¬ zložne — stiti, nimajo participa pf. pas; antisto, antistare, antistetl prekositi, enako circumsto okoli stati; Debelne oblike najvažnejših pravilnih glagolov. 127 Prva (a-)konjugacija. 67 praesto (alicui), praestare, praestiti, praestaturus prekositi; enako: consto sestajati, veljati obsto stati (nasproti) insto pritiskati persto obstati brez ptcpa. fut.: resto preostati; tudi brez pf.: disto oddaljen biti, exstb ven moleti. b) s podaljšanim debelnim vokalom: 1. iuvo, -are, iuvi, iutum, iuvaturus (aliquem) po¬ magati (komu); tako: adiuvb podpirati, toda: adiuturus', 2. lavo, -are, lavi, lavatum, lautum (lotum) umiti, prati. Pertekti z nastavkom v. a) na -v-i: polo, -are, -avT, pot um (potatum) piti; pbtus (gl. § 117) 128 popivši, napivši se, (iz)pit. b) na - u -i: 1. ere po, -are, -crepuT, crepitum škripati; tako: increpb psovati, karati; brez ptcpa.: discrepo razlikovati se; 2. cubo, -are, cubui, cubitum ležati; accubo (in convtuio) ležati (pri mizi, za mizo), incubb ležati na 3. do mo, -are, domui, domitum krotiti; 4. sorto, -are, somu, soniturus (sonaturus) zveneti; tako: cbnsono soglasiti, dissono ne soglasiti,'" oba brez supina; resonb (tudi resonSvi) odmevati; 5. tono, -are, tonui, — grmeti; attonb, -are, -ul, attonitum osupniti (zagrmeti na koga); 6. veto, -are, vetu!, vetitum prepovedati; 7. implico pravilno, vendar tudi implicm, implicitum zamotati; explicb, pravilno, vendar tudi explicui, -citum razvozlati, razjasniti; 8. s ec o, -are, secui, sectum, secdturus sekati, rezati; desecb odsekati, insecb vsekati, disseco razsekati; 9. mico, -are, micui, — migljati, lesketati se; tako: emicb odlikovati se; pravilno: dimico, -are, -avi, -atuin bojevati se. K* 68 129 Druga (e-) konjugacija. Perfekti brez nastavka. a) z red aplikacij o: 1. mo rde d, -ere, momordi, morsum gristi; 2. spondeo, -ere, spopondi, spbnsum obetati; respo ndeO, -ere, respondi, responsum odgovoriti; 3. tondeo, -ere, totondi, tonsum striči; 4. pertdeo, -ere, pependi viseti; brez pf. in sup.: impendeb viseti nad cim, pretiti. b) z dolgim debelnim vokalom: 1. se de o, -ere, sedi, sessum sedeti; tako: easumsedeP obsedati; zloženke z enozložnini prvim delom imajo -sideo; 'obsides , -ere, obsedi, obsessum obsedati; gnako: possideo, posedati; 2. video, -ere, vidi, visum videti; invideb zavidati (komu), invisOrus; invTSus zoprn; 3. ca v e d, -ere, cavi, cautum varovati se; 4. faveo, -ere, favi, fautum naklonjen biti; 5. -ere, fbvi, fbtum greti, negovati; 6. m o ved, -ere, movi, motam gibati, premikati; commoveO, permeuioO g aniti, admoveo p rimikati; 7. voveo, -ere, vovT, vdtum obljubiti; dBvoveb žrtvovati, prokleti; 8. paveo, -ere, pavi, — plašiti se. c) z neizpremenjenim glagolnim deblom: 1. prandeo, -ere, prandT, pransum kositi; pransus gl. §117. 2. strideo, -ere (pesn. strido, -ere), stridi, - škripati, žvižgati; 3. ferveo, -ere, ferbut, — žareti; 4. coniveo, -ere, (cdmvi ali cdmxi), — zamižati. Perfekti z nastavkom. a) na -v-T in -u-i: 1. d e led, -ere, delevT, deletum rušiti; 2. fleo, -ere, flevi, fletum plakati; defleo oplakovati, objokovati; 3. (neo, nere, nevi, rtetum presti); 4. coni-pleo, -ere, complevT, completum napolniti; expleb izpolniti, suppleo popolniti; 5. (aboled* -ere, abolevi, abolitum iztrebiti, zatreti). 6. habeo, -ere, ha i, habitum imeti; adhibeo upotrebiti, cohibeo zadržati, prohibeo preprečiti; 7. debeb [de-hibeb imam od (koga)], -ere, debili, debitum dolgovati, morati; 8. praebeo (prae-hibeo), -ere, praebui, praebitum podati; ' v 9. me reb, -ere, merui, meritum zaslužiti; 10. noceo , -ere, nocui, nocitum škodovati; -•= 11. moneb, -ere, monui, monitum opominjati; admoneO, commoneo spominjati; 12. pla ceo, -ere, plačni, placitum dopadati, ugajati; displiceo ne dopadati; 13. terreo, -ere, termi, territum strašiti; dsterreb oplašiti. Brez participa pf., toda s participom na -urus: 14. -ere, caluT, caliturus topel biti; tako; 15. cared .biti brez česa; 16. d ol e d žalostiti se, boleti; 17. pareo ubogati; appa red pojaviti se; apparet jasno je; 18. v a le o zdrav biti; vale (Je) zdravstvuj (te). 19. doceo, -ere dociu, do c tu m učiti; edoceb poučiti; 20. misceo, -ere, miscuT, mTxtum (jmstum) mešati; 21. torreb, -ere, tormi, tbstum sušiti, pražiti; 22. c e n s e 6, -ere, censui, cen sum ceniti, meniti; recenseb presoditi; brez participa pf. pas.: suscenseb zameriti, jeziti se, percSnseb prešteti; 23. teneb, -ere, tenuT, — držati; v participu pf. pas. imajo tentum sestave z: de-, dis-, ob-, re-; detineO zadržati, distineO razstaviti, obtineO obdržati, reti ned pridržati; brez participa pf. pas. so: abstineo vzdržati se, contineo spajati (contentus 3 zadovoljen), pertineb raztezati se, sustineb podpirati, vzdrževati (sustentatum); 24. arceb, -ere, arcui, — odvračati, odbijati; coerceo, -Sre, coercul coercitum brzdati, omejiti; exerceo, -Sre, exercui, exercitatum izvežbati, exercitus 3 mučen; 25. timeb, -ere timui, — bati se; enako so brez participa ttf. pas. sledeči: 26. calleb, -ere, callui izkušen biti (callidus 3 pre¬ kanjen); 27. e-g-e-d, -ere, egui potrebovati (aliqua re), indigeb po¬ grešati ; 70 28. emineo, -ere, eminui ven moleti, odlikovati se; 29. floreo, -ere, florui cvesti; 30. horreo, -ere, horrui zgražati se; 31. iaceo, -ere, iacui ležati; 32. lateo, -ere, latui skrit biti; 33. liqued, -ere, licut tekoč biti, liquet jasno je; 34. nited, -ere, nituT bliščati se; 35. pateo, -ere, patui otvorjen biti; 36. si le 6, -ere, silni molčati; 37. st ude o, -ere, studui truditi se (alicut); 38. vigeo, -ere, vigui živeti, čil biti. Pripomnja. Brezosebnike gl. v § 157. 131 b) na -s-i: 1. augeo, -ere, auxT, auctum množiti, večati; 2. iubed, -ere, iussT, iussum ukazati, zapovedati; 3. mulceo, -ere, mulsi, mulsum božati, gladiti; 4. mulged, -ere, mulsi, mulctum molsti; 5. rideo, -ere, risi, risum smejati se; enako: arrideo nasmehljati se; dSrideO, imdeo rogati se, zasmehovati; 6. suaded, -ere, suasl, suasum svetovati; tako: persuadeo pregovoriti, uveriti; dissuadeo odsvetovati; 7. ter g ep, (tergb, -ere) -ere, tersT, tersum brisati; abstergeo obrisati; 8. torqueb, -ere, torsi, tortum zvijati, mučiti. Brez participa pf. pas.: 9. a rde 6, -ere, arsi, arsurus goreti; 10. haereb (iz haeseo), -ere, haesi, haesurus viseti; cohaereo združen biti; 11. maned’, -ere, mansi, mansurus ostati; permaneo vztrajati, remaneo zaostati; 12. luceo, -ere, luxi svetiti (se); 13. luged, -ere, luxi žalovati; 14. indulgeo, -ere, indulšl ugajati, ustrezati; 15. alged, -ere, alsi zebsti; 16. frlgeo, -ere, (fnxi) mrzniti; 17. fulged, -ere, fulsi blesketati se; 18. urgeo, -ere, ursi tiščati. 71 Le v oblikah prezentovega debla se rabijo: 19. aveo želeti; 21. maereo žalovati; 20. immineo pretiti; 22. polleo močen biti; 23. splendeo svetiti se; 24. squaleo umazan biti. Tretja konjugacija. Perfekti brez nastavka. 132 a) z reduplikacij o: 1. cado, -ere, cecidi, casurus pasti; accido, -ere, accidl, — pripasti; accidit pripeti se; enako: incidb (noter) pasti, recido (receidi gi. § 123, prip. 2) nazaj pasti; occido, -ere, occidi, occa- siirus zapasti, poginiti; 2. caedo, -ere, cecTdT, caesum sekati, pobijati; occido, -ere, occidi, occisum ubiti; enako: abscldo odsekati; concldo posekati, pobiti; incido vsekati; 3. curro, -ere, cucurrT, cursum teči; concurro, -ere, concurrl ali concucurrl, concursum stekati se; tako ■ accurro priteči, praecurro naprej teči, preteči; brez reduplikacije: occurro srečati, recurro nazaj teči, succurro na pomoč priteči; 4. fallo, -ere, fefelli, deceptum varati; fallit me ne¬ znano mi je; refello, -ere, refelli, refutatum ovreči, pobiti; Pripomnja: falsus 3 izmišljen, zlagan, neresničen. 5. peli o, -ere, p ep ul i, pulsum gnati, tirati; appello, -ere, appuli, appulsum pritirati, tako: expello izgnati, com- pello prisiliti, repello (reppult gl. § 123, prip. 2) odgnati; 6. parco, -ere, peperci, temperatum, parsurus (alicui) štediti, prizanesti; 7. pendo, -ere, pependi, pensum obesiti, tehtati, plačati; impendo, -ere, impendi, impensum potrositi; tako: suspendo obesiti; 8. tundo, -ere, tutudi, tunsum in tusum tolči, butati; contundo, -ere, contudi, contusum razbiti, stolči; retundo, -ere, rettudl (gl. § 123, prip. 2), retttsum stopiti, odbiti; 9. cano, -ere, cecini, cantatu m peti; concinO, -ere, concintiT, — zlagati se, soglašati. 10. p ar id, -ere, peperi, part um (pariturus gl. § 125) roditi; pridobivati; 72 133 11. p ang o, -ere, pepigi (pegi, panxi), pactum pri¬ trditi, zasaditi, skleniti; compingO, -ere, compegi, compactum spojiti, sklopiti; 12. tendo, -ere, tetendi, tentum napeti; attendo -ere, attendi, attentum paziti; enako: extendb raztegniti, con- tendo truditi se, teci, boriti se, trditi; ostendo kazati; 13. tango, -ere, tetigl, tactum dotakniti se; attingO, -ere, attigi, attactum dotakniti se, doseči; contingo, -ere, contigl, contactum dotakniti se, prijeti; contingit, contigit doleti, posreči se; 14. pungo, -ere, pupugi, punctum pikati, bosti; interpungo, -ere, interp u nxi, interpunctum (s pikami) razdeliti, raz¬ ločiti ; tako: compungo spikati; 15. abdo, -ere, abdidi, abditum skriti; to in druge dvozložne sestave glagola do gl. v § 127, a, 1. 16. sisto, -ere, stitT in šteti, statum staviti; posta¬ viti se, (ob)stati; status 3 določen; absisto, -ere, abstitT, — oddaljiti se, (od)nehati; enako: consisto stopiti, postaviti se obsisto, resistb protiviti se desisto odstopiti šteti ima: exsistb postati circumsistb obkoliti; y'17. bibo, -ere, bibi, potum piti; tako: ebibo izpiti, combibo popiti. b) s podaljšanim debel ni in vokalom: 1. ago, -ere, egi, actum gnati, delati; tako: etrcumago okoli goniti, obračati; pdragO dovršiti; druge zloženke izpreminjajo a v i: abigO, -ere, abegl, abactum odgnati; adigp prignati; exigo izgnati, dovršiti; redigO nazaj gnati; subigO podvreči, pokoriti; cogb_ (iz coagd). -ere, coegi, coactum zganjati, siliti; dego, -ere,'transegl (peregt) preživeti; 2. emo, -ere, emi, emptum kupovati; tako: coemo pokupiti; drugi izpreminjajo e v z: adimo odvzeti, dirimo razstaviti, perimo uničiti, redimo odkupiti; nastavek s dobe zloženke s: con-, de-, prO-, sub-: como (iz co-erno), -ere, compsi, cOmptum urejati, lišpati; tako: demo (iz de-emd) odvzeti; promo (iz pro-emd) ven vzeti; sumo (iz sub-emo) vzeti, cOnsumb porabiti; 3. edo, -ere, edi, esuni jesti; tako: comedo pojesti; 4. lego, -ere, legi, lectum brati, voliti; tako: perlegO prebrati; druge sestave imajo i mesto e-. colligO, -ere, collegT, collectum zbrati; deligb odbrati; eligo izbrati. — Nastavek s dobivajo: dtligo, -ere, dilexx, dilectum ljubiti, spoštovati; tako: intellego izprevideti, spoznati; neglego zanemariti; 73 /5 5. capio, -ere, cepi, captum loviti, jemati; accipio, -ere, accepi, acceptuin prejeti; tako: decipio prevariti, incipio začeti, praecipio ukazati, suscipio podvzeti, početi; 6. coepi (gl. § 151, 1), coeptum začeti;) 7. facio, -ere, fecT, factum tvoriti, storiti; razen faci- endus zastopa vse pasivne oblike prezentovega debla fid (gl. § 150). Sestavljenke imajo: a) z re- in s predlogi zložene: -ficio, -ere, /ecr, -fectum, vpasivu: -ficior, -i, -fectus sum, n. pr.: cOnficib, -ere, cOnfecT, confectum izvršiti; tako: deflcio odpasti efflcio doseči, povzročiti interficio ubiti perficio izvršiti b) vse druge pa 2. os. sing. imper., ki se končuje pri vseh sestavah praeficio postaviti na čelo proficio uspevati, napredovati reftcio popraviti sufficio dati, izvoliti (namesto koga); oblike kakor facio, izvzemši na -e. akt.: assuefacio, assuefacis (naglas!), -ere, assuefecT, assuefactum navaditi; pas: assuefio, assuefis (naglas!), -flen, assuefactus sum na¬ vadim se; tako: calefacib greti patefacio odpreti labefacio majati satisfaciO zadostiti. Pripomnja. Osamljene so oblike: confieri zgoditi se; defit nedostaja, Tnftt začne. 8. fug id, -ere, fugi, fugiturus bežati; tako: aufugib pobegniti perfugio pribežati confugio zateči se profugio ubežati effugio izbezati, uiti (aliq uem); 9. iacio, -ere, ieci, iactum metati; sestave: icio, (mesto iicio), -ieci, -iectum: abicio zavreči adicio dodati cOnicio zmetati deicid dol vreči, reicib nazaj vreči, odbiti subicio pokoriti, podvreči traicio prepeljati; 10. fodio, -ere, fodi, fossum kopati; tako: confodio prebosti, effodio izkopati; 11. frango, -ere, fregl, fractum lomiti; effringb, -ere, effrčgr, effractum razlomiti; tako: infringo vlomiti, per- fringo prelomiti, refringo razlomiti; 12. relinquo, -ere, rehqui, relictum zapustiti, de- Hnquo grešiti; 74 13. v inčo, -ere, vici, vic tu m zmagati; enako: convinco dokazati, devinco popolnoma premagati; 14. fundo, -ere, fudi, fusum liti; sipati; tako: confundo zmešati, zliti; effundo izliti; perfundo politi; 15. rampo, -ere, rupi, ruptum lomiti, razdreti; tako: corrumpo pokvariti perrumpo predreti SrumpO ) intranz. irrumpO vdreti (intranz); prOrumpb ) prodreti 16. [led (icio), ere], TcT, ictum udariti (foedus skleniti). Kratek debelni vokal imajo, izgubivši reduplikacijo: 17. fi n do -ere, fidi, fissum cepiti, klati; tako: diffindo razcepiti; 18. scindo, -ere, scidi, scissum parati, trgati; tako: abscindo odtrgati, exscindo izdreti, rescindo uničiti; 19. percello, -ere, perculi, perculsum pretresti, podreti; brez pf. in p. p. p.: antecellb, excello, praecellb odlikovati se; za pf. služi; flor m, praestitl, eluxi; 20. tollo, -ere, sustuli, sublatum vzdigniti, odstraniti; extollo (extuli) vzdigniti; elatus adj. vzvišen, ošaben; Pripomnja. Simplex: tuli (iz tetuh), latum (iz tlatum) se rabi za pf. in part. pf. pas. glagola fero (gl. § 146). 134 c) z neizpremenjenim glagolnim deblom: 1. sido, -ere, (sidi, sedi, sessum) usesti se; sestave: sedi, sessum: assido prisesti; considb usesti (se), insido sesti (na kaj), possidb po¬ sesti, osvojiti; 2. viso, -ere, (visi), — obiskati; 3. accendo, -ere, accendi, accensum prižgati; tako: incendo zažgati, succendo podžgati; 4. defendo, -ere, defendT, defensum braniti; offendo žaliti; 5. prehendo (prendo), -ere, prehendi (prendi), pr(eh)en- sum prijeti; comprehendo prijeti, zgrabiti; deprehendo zasačiti; reprehendo grajati> 6. scando, -ere, (scandi), — stopati; conscendo, -ere, cOnscdndi, cOnscSnsum stopiti (na kaj); tako: dSscendb stopiti (dol, s .. .); 7. pando, -ere, pandi, passum razpeti, razplesti; 75 8. veli o, -ere, velh, v ul sum vleči, skubsti; tako: avellb odkrhniti, convello zmleti, evello izdreti; 9. vertb, -ere, verti, versum vrteti, obračati; tako: averto odvrniti evertb porušiti converts obrniti revertor vračati se (gl. § 114 prip.); (verrb, -ere, —, versum grebsti, vleči, pomesti); X- [strTdb, -ere, stridi (gl. 129, c, 2) žvižgati, škripati]; čudo, -ere, čudi, cusum (redko) kovati; tako: procudo kovati; solvo, -ere, solvi, solutum rešiti, plačati; tako: absolvb osvoboditi, dissolvb razvezati, persolvb plačati; 14. volvo, -ere, volvi, volutum valiti, viti; tako: advolvo privaliti, evolvo razviti, involvd zaviti; 15. ex-ub, -ere, exuT, exutum izuti, sleči; ind-uo, -ere, indui, indutum obuti, obleči; 16. imbuo, -ere, imbul, imbutum pomočiti, napojiti; 17. minuo, -ere, minut, minutam manjšati; 18. statub, -ere, statui, statutom staviti, ustanoviti; constituo, -ere, cbnstituT constitutuni postaviti, skleniti; tako: destituo zapustiti, tnstituo napraviti, restituo popraviti; 19. sub, -ere, sui, sutum šivati; tako: consuo sešiti; 20. tribub, -ere, tribuT, tributum dati, podeliti; tako: contribub prideliti, združiti; distribub razdeliti; 21. acub, -ere, acuT, — ostriti; acutus (3) oster; 22. argub, -ere, argui, accusatum dolžiti, obtožiti; argutus (3) bistroumen; coargub, -ere, coargul, convictum dokazati; redargub, -ere, redargul, refutatum ovreči; 23. luo, -ere, lui, —, luiturus oprati, plačati; abluo, -ere, ablul, ablutum očistiti; tako: polluo oskruniti; 24. ruo, -ere, ruT, —, ruiturus dreti, rušiti se; diruo, -ere, dlrul, dlrutum razrušiti; tako: obrub zasuti; brez ppp.: corruo zgruditi se, irruO prodreti (intranz.); 25. congrub, -ere, congrui, — skladati se; 26. abnub, -ere, abnuT, —, abnuiturus odmigniti, odreči; annub, -ere, annuT, — prikimati, obljubiti; 27. metub, -ere, metui, — bati se; 28. respub, -ere, respui, — zavreči. 76 Perfekti z nastavkom. a) na -v-n in -u-T: , -ere, levi, lit um mazati); tako: litino namazati, oblino p omazati; ^sino, -ere, sivi, s it um (od)pustiti; si tus 3 ležeč; desinO, -ere, desii (gl. § 126, 2 prip. 2), desitum nehati; Pripomnja. V zvezi s pasivnim inf. se rabi v pf. in plpf. navadno namesto desii itd. desitus sum itd. 3. ser o -ere, sevi, satu m sejati, saditi; consero , -ere, consevi, consitum posejati; tako: insero vsaditi; 4. t er o 7 , r -ere, trlvi, tritum treti, tratiti; tako: contero streti, stratiti; obtero zgaziti, pohoditi; protero poteptati; 5. cer no , -ere, (crevT, cretum) ločiti, zreti; sestave: -crevi, -cretum; decerno določiti, ukreniti; discerno r azločiti, sčcerno odločiti; 6. sperno, -ere, sprevi, spretum prezirati, zavreči; 7. stern o, -ere, stravi, stratum razprostreti; tako: cOnsterno pokriti, pros terno poraziti; 8. peto, -ere, petivi (peti!, gl. § 126, 2 prip. 2), pe¬ tni um prositi, težiti (na kaj), zahtevati, napasti; a ppeto, -ere, appetlvl (appetil), appetitum želeti; tako tudi: expeto terjati, repeto n azaj zahtevati, ponoviti^j-;^ —' 9. cupio, -ere, cupnvn, cupitum želeti, hrepeneti; 10. quaero, -ere, quaesnvn, quaesrtum iskati, vprašati; acquirO, -ere, acquisivl, acquisitum pridobiti; tako: conquirO poiskati, inqulrO izprašati, requlrO pozvedovati; 11. sapio, -ere, saptvn (sapin), — dišati, moder biti; 12. arcesso, -ere, arcessnvn, arcessntum prizvati; 13. facesso, ere, facessnvn, facessrtuni delovati, vršiti; 14. capesso, -ere, capessnvn, capessrtum lotiti se; 15. lacesso, -ere, lacessnvn, lacessrtum dražiti. 16. ato, -ere, alun, altum hraniti, rediti; altus 3 visok; 17. colo, -ere, colun, cultum obdelovati, gojiti, spošto¬ vati; tako: excolo izobraziti; incolo (urbetn) prebivati (v mestu), incultus neob- delan, sirov; 18. corisuLo, -ere, consulut, consultum za svet vprašati, skrbeti; • 19. o cculo , -ere, occulun, occultatum skrivati; oc- cultus adj.; navadno je occulto (1); 77 20. jnol o , - ere, moluT, molitum mleti; 21. gigno (iz gi-geno), -ere, genuT, g e nit um roditi; 22. pono (iz po-sind — posno), -ere, posut [iz /jos(ž)u-7], positum posaditi, postaviti, položiti; enako: SzpOnO izpostaviti, ajrtepono predpostaviti, compono sestaviti, depOno odložiti; 23. pero, -ere, (serui), sertum vezati, vrstiti; tako: cons ero stikati, sestaviti disserd pretresati, govoriti; pf. pas.: zapustiti disputatum est ; disertas adj. zgovoren;^" 24. texo, -ere, texui, textum tkati; tako: contexo splesti, nadaljevati; 25. rapio, -ere, rapuT, raptum grabiti, ropati; abripio, -ere, abripui, abreptum strgati; tako; arripio pograbiti dtripio opleniti corripio zgrabiti eripio iztrgati; 26. elicio, -ere, elicut, elicitum izvabiti; toda: illicio, -ere, illexi, illectum j pellicid, -ere, pellexi, pellectum j za P e '’ a ' allicio, -ere, allexi — mamiti: 27. fremo, -ere, fremui, — mrmrati, bučati; 28. gemo, -ere, gemui, — ječati, zdihovati; 29. strepo, -ere, strepuT, —, strepiturus šumeti, hrumeti; 30. tremo, -ere, tremuj, — drgetati, tresti~se; 31. v o mo, -ere, vomui, — bljuvati; 32. accumbb, -ere, accubuT, —, accubiturus leči; tako: incumbo nasloniti se, occumbo zgruditi se {-mortem umreti), succumbo podleči; prim. § 128, b 2; 33. volo, noto, malo gl. § 147 34. meto, -ere, messem feci, messum žeti; demeto, -ere, (demessul), demessum požeti. b) na -s-T: 136 1. carpo, -ere, carpsi, carptum puliti, trgati; decerpo, -ere, dScerpsl, decerptum utrgati; tako: discerpo raztrgati, excerpo izbrati, izvleči; 2. nubo, -ere, nupsT, nuptum možiti se (piro)-, 3. scribo, -ere, scripsi, scriptum pisati; tako: ascribo pripisati praescribo predpisati descrlbo popisati prOscrlbO prognati; TnscribO vpisati 4. sculpo, -ere, sculpsT, sculptum dolbsti; tako: insculpO vdolbsti; 78 5. repo, -ere, rep si, — lesti, plaziti se; tako: ar repo priplaziti se, irrepo vlesti, vkrasti se; 6. šerpo, -ere, šerp si, — lesti, gomzeti; 7. contemno, -ere, contempsT, conteniptiim zani¬ čevati ; 8. premo, -ere, pressi, pressum tiščati; comprimo, -ere, compresst, compressum stiskati; tako: deprimo po¬ tlačiti, pobiti; imprimo vtisniti, opprimO zatreti; 9. como, demo, promo, sumo gl. § 133, 2; 10. uro (iz uso), -ere, ussi, ustum paliti, žgati; tako: comburo sežgati; 11. g ero (iz gesd), -ere, gessi, gestum nesti, peljati; tako: congero znositi, digero razrediti; 12. claudo, -ere, clausi, clausum zakleniti, zapreti; concludo,-ere, conclusl, conclusum skleniti; tako: excludo izključiti, includo zapreti, intercludo odvzeti; 13. laedd, -ere, laesi, laesum kvariti, vrediti; colhdo, -ere, collisi, collisum vkup trčiti; tako: elldo izbiti; F 14. ludo, -ere, lusi, lusum igrati (se), rogati se, varati; tako: deludo, etudo, illado posmehovati se, rogati se; 15. plaudo, -ere, plausi, plausum ploskati; tako: applaudo (s ploskanjem) odobravati; toda: explOdO, -ere, explOsl, ex- plosum izžvižgati; 16. rado, -ere, rasi, rasum strugati; 17. rodo, -ere, rosi, rosum glodati; 18. trudo, -ere, trusi, trusum riniti, suniti; tako: abstrudo skriti; 19. vado, -ere, hoditi; sestave: -vasi, -vasum: evado iziti, postati; invado navaliti, napasti; 20. divido, -ere, divisi, divisum deliti; 21. cedo, -ere, cessi, cessum ustopiti (se), iti; tako: accedo pristopiti excedo iziti antecedo prehiteti, prekositi incedo stopati (šetati) concedo 'dopustiti intercedo vmes stopiti, posredovati recedo umakniti se succedo nastopiti, slediti; 22. mitto, -ere, miši, missum poslati; tako: admitto pripustiti omitto opustiti amitto izgubiti penniito do-, prepustiti committo poveriti, doprinesti promitto obljubiti dimitto razpustiti remitto nazaj poslati; 23. quatio, -ere, —, quassum tresti; cone ut ib, -ere, cone us sl, concuss um stresti; tako: percutio prebosti; 79 24. dico, -ere, dixi, diet um (imperativ gl. § 126, 4) govoriti, reči; tako: edico objaviti, zapovedati interdlcb zabraniti indlcb napovedati praedico prerokovati; Pripomnja: indico 1 naznaniti, praedico 1 slaviti. producb proizvesti tradiico prepeljati educo izvesti \sduco 1 vzgojiti! 25. duco, -ere, duxi, duet um (imperativ gl. § 126, 4) voditi, peljati; tako: abdaco odvesti adduco privesti condacO zbrati, najeti deduco odvesti 26. confligo, -ere, conflixi, conflictum biti se; tako: affligo pobiti, pritiskati; toda: profligo 1 potolči; 27. figo, -ere, fixi, fixum pribiti, zabiti; tako: transptgb prebosti; 28. rego, -ere, rexi, rectum ravnati, vladati; rectus 3 raven; corrigb, -ere, correxT, corrBctum popraviti; tako: arrigo vravnati, porrigo prožiti; pergO (iz perrego), -ere, perrSxl, perrectum nadaljevati; enako: surgo (iz subregd) vstati, vzdigniti se; 29. tego, -ere, texi, tectum kriti; tako: contego pokriti, detegO odkriti, protego ščititi, varovati; 30. aspicio, -ere, aspexi, aspectum pogledati; tako: conspicio zagledati prbspieib naprej gledati despicio prezirati respicio ozirati se; 31. illicio, pellicio, allicio gl. § 135, 26; 32. traho, -ere, traxi, tractum vleči; tako: abstraho odvleči n distrahb razvleči, ločiti contrahb zvleči, stisniti subtrahb odbiti; 33. veho, -ere, vexi, vectum voziti; tako: adveho privažati, aveho odvažati, inveho uvažati, napadati; Pripomnja: vehor, vehi, vectus sum egub jahati; — curru voziti se; — navx pinti. 34. vivo, -ere, vixT, —, victurus živeti; 35. coquo, -ere, coxi, coctum kuhati; 36. struo (iz strugvo), -ere, struxi, structum snovati, graditi; tako: cbnstruo zgraditi Tnstrub urediti, učiti dčstruo porušiti exstruO zgraditi; 37. fluo (iz flugvo~), -ere, fluxT, — teči; 38. flecto, -ere, flexi, flexum upogniti, kreniti; 80 39. ned o, -ere, nexui (nexi), nexum vezati, vozlati; adnecto, -ere, adnexul, adnexum privezati; tako: cOnecto zvezati; 40. diligo, intellego, neglego gl. § 133, 4; 41. cingo, -ere, cinxi, cin c t um opasati, obstopiti; 42. iungo, -ere, iunxi, iunctum vezati; tako: adiungb dodati disiungb ločiti coniungb spojiti subiungo zvezati, pokoriti; 43. exstingud, -ere, exstinxT, exstTnctum ugasiti, uničiti; tako: distinguo razložiti; 44. plango, -ere, planxT, planctum biti (na prsi), žalovati; 45. tinoo, -ere, tinxi, tinctum omočiti, barvati; 46. ung(u)o, -ere, unxi, unctum mazati; 47. fingo, -ere, finxi, fictuni upodobiti, izmisliti; 48. p ing d, -ere, pinxi, pict um slikati; 49. stringo, -ere, strinxi, strictum smukati, poteg¬ niti; tako: destringo (gladium) potegniti, obstringO obvezati, perstringo ukoriti; 50. mer g o., -ere, m er si, mer sum potopiti; tako: emergO (tr. in intr.) (ven) pomoliti (-leti), surmnergO potopiti, podurniti; 51. spargo, -ere, sparsi, sparsum sipati; aspergo, -ere, aspersr, aspersum oškropiti. Verba incohativa (začetni) 137 so glagoli III. konjugacije na -sco in značijo začetek (incohare začeti), postajanje dejanja ali stanja. Dele se v: 1. Incohativa primitiva, ki so izpeljani od nerabnih osnovnih glagolov. 2. Incohativa verbalia, ki so izvedeni od debel rabnih glagolov. 3. Incohativa nominalia, ki so tvorjeni od imenskih debel. Incohativa primitiva. 1. disco (di-dc-sco), -ere, didici, — učiti se; tako (gl. § 123, 1 a prip. 2): dediscb pozabiti, ediscO učiti se na izust (pamet); 2. p o sc o, -ere, p op o sc T, — zahtevati, terjati; tako (gl- ■ kakor pri 1): deposco (takoj) zahtevati; brez pf.; reposcb (nazaj) terjati; 81 3. ere sc o, -ere, c revi, — rasti; (cretus 3 rojen); tako: decrssco (u)padati, concrescO zrasti se; 4. n d s c d, -ere, novi, — poznati; novi znam, vem; notus 3 znan; agnbscb, -ere, agnovi, agnitum pri(po)znati; tako: cbgnbscb spoznati, recbgnoseb pregledati, pozvedavati; toda: ignbscb, -ere, TgnbvT, Tgnbtum odpuščati; ignbtus 3 neznan; 5. quiesco, -ere, quievi, —, quietums počivati; quietus 3 pokojen; 6. adolesco, -ere, adolevi,— , vzrasti, dorasti; adultus 3 dorastel; obsoleseb, -ere, obsolevi, — ostareti; obsoletus 3 zastarel, vsakdanji, navaden; 7. pasco, -ere, pavi, pastum pasti, hraniti; tako: dapaseb popasti, požreti; 8. suesco, -ere, suevT, suetum navaditi se (redko); tako: assuescb, ebnsubseb navaditi se; assuevi, cbnsueirt navajen sem; assuetus, ebnsuetus navajen, navaden, običajen. Incohativa verbalia. 1. inveterasco, -ere (inveterare') inveteravi, — Stareti, starati se; inveteratus (od invetero 1) 3 zastarel, ukore(ni)njen; 2. convalesco, -ere (valere), convaluT, — ozdraveti; 3. exardesco, -ere(ardere), exarsi, — užigatise,bukniti; 4. conticescd, -ere (tacere), conticui, — umolkniti; 5. erubesco, -ere (nabere), e rubili, — zardeti; 6. consenesco, -ere(senere), consenui,— starati se; 7. exti mesco, -ere (timere), extimui, — I , o . • - - \ - zbatise; 8. pertimesco, -ere (timere), pertimui,— j 9. ob stu p e sc d, -ere (stupere), o bs tup u i, — ostrmeti; 10. perhorresco, -ere (horrere), perhorruT, — zgro¬ ziti se; 11. tab e sco, -ere (tabere), tabui, — hirati; 12. coalesco, -ere (alere), coalui, — zrasti se; coalitus 3 zrastel (neklas.); 13. concupisco, -ere (cupere), concupTvT, concu- pituni zaželeti; 14. revivTsco, -ere (pivere), revixT, — oživeti; 15. contremiscd, -ere (tremere), contremui, — stre- petati, stresnih se; 16. ingemisco, -ere (gemere), ing e mu i, — vzdihniti; h. Dr. Jos. Pipenbacher: Lat. slovnica. 6 82 17. scisco, -ere (šare), scivi, scitum odobriti: tako: asciscO sprejeti, conscisco skleniti, (mortem) zadati si, desciscb odpasti; 18. o b d o r mi s c d, -ere (dormire), ob dormivT,— zaspati. Incohativa nominalia. 1. percreb(r)escb, -ere (creber), percreb (r)uT,— širiti se; rabi se le v 3. osebi; 2. obdurescb, -ere (durus), obduruT, — otrpniti; 3. evanescb; -ere (vanus), evanuT, — izginiti; 4. maturescb, -ere (mafurus), m at ur ul, — zoreti; 5. obmutescb, -ere (mutus), obmutuT, — onemeti, omolkniti; 6. ingravescb, -ere (gravis), —, — nadležen postati. Četrta (Z-) konjugacija. 38 Perfekti brez nastavka. a) z (odpadlo) reduplikacijo: 1. comperib, -Tre, comperi, compertum zvedeti, zaznati; 2. reperib, -Tre, reppert, (gl. § 123, 1, a prip. 2), rep e rt um najti. Pripomnja. Oba tvorita pf. in ptcp. pf. pas. po pario gl. § 132, 10. b) s podaljšanim debelnim vokalom: 1. venib, -Tre, veni, ventum priti; tako: advenio priti, antevenio prej priti evenit pripeti se convenid sestati se, združiti se pervenio priti, doiti invenio najti, odkriti subvenio na pomoč priti. ~- '.- O- Perfekti z nastavkom. a) na -v i in -u-T: 1. audib, -Tre, audTvT, auditum slišati. Vsi tukaj ne navedeni glagoli četrte konjugacije se ravnajo po audib; 2. eo, Tre, iT(Tvi), itum iti (gl. § 148); 3. sepelib, -Tre, sepelivi, sepultum pokopati; 4. aperib, -Tre, aperuT, apertum odpreti; apertus adj.; 5. operib, -Tre, operuT, opertum pokriti; 6. salib, -Tre, salui, — skočiti; desilid, -Tre, desiluT, — skočiti s (česa). 83 d) na -s-i: 1. farcio, -Tre, farsi, far tu m mašiti, trpati; refercio, -tre, refersT, refertum napolniti; refertus (3) poln; 2. sarcio, -Tre, sarsT, s a rt um krpati, popraviti; 3. fute to, -Tre, fulsT, f uit um podpreti; 4. haurio, -Tre, hausi, haustum črpati,"zajemati, srkati; tako: exhaurio izčrpati, izpiti; 5. saepio, -Tre, saepsi, saeptum ograditi; 6. sancio, -Tre, sanxT, sanctum utrditi, odrediti; 7. vincio, -Tre, vlnxT, vinctum vezati; tako: devincio zvezati; 8. amicid, -Tre, —, a mlet um ogrniti; 9. sentid, -ire, sensT, se n sum čutiti, misliti; tako: cOnsentiO zlagati se, dissentio ne zlagati se; assentio pritegniti, pritrditi, navadneje assentior; toda pf.: a s sensT; 10. ferio, -Tre, percussT, percussum udariti, pobiti (hosteni)-, 11. ferio, -Tre, Tei, pepigl, fecl, ictum, factum skleniti (foedus). Verba deponentia. Prva konjugacija. Deponentniki prve konjugacije se pregibljejo vsi po hortor, 139 n. pr. adulor, adulari, adulatus sum prilizovati se; conor, conarT, conatus sum poskusiti; miror, mlrarl, mTratus sum čuditi se. Druga konjugacija. 1. [liceor, -eri, licitus sum ponujati (pri prodaji)]; 140 polliceor (iz por-liceor), -eri, pollicitus sum obetati; 2. mereor, -eri, meritus sum (meruT) zaslužiti, zasluge si pridobiti — mereč služiti; stTpendia merere (-rt) (vojaško plačo služiti) pri vojakih služiti; emereor, češče emereo doslu- žiti; emeritus dosluživši; 3. m i sere or, -eri, miseritus sum usmiliti se; 4. tueor, -eri, t ut at us sum varovati, ščititi; contueor, -en, contuitus sum ogledati; intueor, -en, aspsxi, aspectum pogledati; 5. vereor, -en, veritus sum bati se, spoštovati; 6. fateor, -eri, fassus sum priznati, povedati; confiteor, -eri, cbnfessus sum izpovedati, priznati; tako: profiteor očitno priznati; 7. reor (pesn.), (rerz), ratus sum (rabi se le indik. prež., ipf. in pf.) meniti, misliti; ratus 3: 1. v veri, mislec; 2. istinit, veljaven; 8. medeor (vulneri), -eri, sanavi (pulnus), sanatum zdraviti; 9. videor, -eri, visus sum videti se, zdeti se. Tretja konjugacija. 141 1. fruor (iz frugvor), -i, usus sum (fruiturus) na¬ slajati se s čim, uživati (aliqua re); 2. fungor, -i, functus sum opravljati (rnunere); 3. v e h or gl. § 136, 33, prip.; 4. loquor, -T, locutus sum govoriti; tako: alloquor nagovoriti, colloquor pogovoriti se; 5. morior, -i, moftuus sum (moriturus) umreti; 6. queror, -i, questus sum tožiti (o čem); tako: conqueror pritožiti se; 7. sequor, -T, secutus sum slediti, iti za kom (na¬ turam'); tako: assequor doseči obsequor ugajati, slušati (alicui) cbnsequor doiti persequor zasledovati; tabor, -T, lapsus sum omahniti, pasti; tako: collabor zgruditi se, elabor izmuzniti se, uiti; 9. amplector, -T, amplexus sum objeti = complector; 10. gradior, -i, gressus sum iti, korakati; (pesniški); aggredior, -i, aggressus sum napasti; tako: congredior sestati se, skupaj trčiti ingredior vstopiti egredior iziti regredior vrniti se; 11. nitor, -T, nTxus (v pravem pomenu, n. pr. genu) in (pozneje) nisus (v prenesenem, n. pr. sententia) sum (le msurus) napeti se, opirati se; tako: anmtor napenjati se, truditi se; 12. patior, -T, passus sum trpeti; perpetior, -T, perpessus sum pretrpeti; 13. utor, -T, usus sum rabiti, koristiti si s čim (aliqua re); tako : abutor v zlo rabiti; 14. adipiscor, -T, adeptus sum doseči, dobiti; 15. expergiscor, -T, experrectus sum zdramiti se, zbuditi se; 85 16. irascor, -i, suscensui (iratus fui) jeziti se; iratus 3 jezen; 17. comminTscor, -T, commentus sum izmisliti (si); remimscor, -T, recordatus sum spomniti se; 18. nancTscor, -T, nactus in nanctus sum dobiti (slu¬ čajno) ; 19. nascor, -T, natus sum roditi se; 20. oblTvTscor, -T, oblitus sum pozabiti; 21. pacTscor, -Z, pactus sum (pepigt) pogoditi se; 22. proficiscor, -T, profectus sum odriniti, (od)poto- vati; 23. ulciscor, -T, uit us sum osvetiti se, kazniti; 24. vescor, -F, edr jesti, hraniti se. Četrta konjugacija. 1. assentior gl. § 13& ' 142 2. metior, -Tri, me^us sum meriti; 3. experior, -Tri, e xp e rt us sum izkusiti; opperior, -TrT, oppertus sum pričakovati; 4. brdior, -TrT, brsus sum začeti; 5. orior, -TrT, o rt us sum (pri tur us) izhajati, nastati, IV. ' P-*’’ izvirati; tako: adorior napasti, coorior, exorior nastati, vzdigniti se. -^r ceU ■ Pripomnja. Orior ima samo inf. orTrl (in včasi konj, impf.) po 4. konjug.; vse druge oblike so po 3. konjug, gl. §119, prip.; tako tudi se¬ stave, torej: coorior, cooreris, cooritur, coorimur itd : coorerer, coorereris itd.: coorere, cooriminl. Le adorior se sprega ves po partior, torej: adoriris, adoritur itd.; adortrer, adorlreris; adorlre, adoriminl. Dostavek. Vsi tukaj nenavedeni deponentniki 4. konju- gacije se spregajo skoz in skoz po partior, -TrT, partTtus sum, n. pr.: mentTor, -Trt, mentitus sum lagati, potior, -Tri, potTtus sum polastiti se (urbe). gl. v § 114. Poldeponentnike 143 86 Nepravilni glagoli, verba anomala 144 so: 1. sum sem, gl. § 106 5. eo grem possum morem, gl. § 108 queo morem, nequeo ne 2. edo jem morem 3. fero nesem 6. /zo zgodim se, postanem. 4. volo hočem, nolo nočem, malo raji hočem 145 Edo, edere, edi, esum jesti ima poleg pravilnih oblik po tretji konjugaciji krajše oblike, ki so brez tematičnega vokala; ta namreč lahko izpade pred osebili, ki se začenjajo s s in t; pred s in t se debelni d izpre- minja v s: edo jem (iz jedrn) ederem ali essem (iz ed-se-m) edis ali e s (iz eds — ess) ederes ali esses edit ali e st (iz edt) ederet ali esset edimus ederemus ali essemus editis ali estis ederetis ali essetis edunt ederent ali essent [ ede, edite, edito, edito, editote, edunto-, Imperativ । esto, esto, estbte. ( edere t p I lnr ‘ | esse jesti (iz jedti). V pasivu se rabita samo obliki: estur = editur je se, es- setur = ederetur jedlo bi se. Tudi od zloženk comedo pojesti in exedo izjesti se najdejo krajše oblike: comest, comesset, comesse, exest itd. Pripomnja 1. Razen glagolov s konsonantnimi debli: sum, edo, fero, volo tvori večino oblik brez osnovnega vokala tudi do. V slovenščini takisto ni tematičnega vokala pri: ste, dam, jem itd. Pripomnja 2. Pri konsonantnih deblih se pritika po izpadlem osnovnem vokalu v infinitivu prvotna končnica se: es-se, ed-se (= esse), fer-se (= ferre), vel-se (= velle). 146 Fero, ferre, tuli (iz tetuli), latum (nam. tlatum) nesti (gl. § 133, b, 20). Fero izpahuje v oblikah, ki se tvorijo od prezentovega debla, osnovni e (ne e) in i razen pred m, sicer se sprega pravilno po lego. 87 Aktiv Pasiv Vse druge oblike so pravilne, torej: feram, ferar, fere- bam (-r), ferens, ferendus, ferendi. Tako se spregajo tudi sestave: affero, afferre, attuli, allatum donesti, anteferb, anteferre, antetuli, antelatum prednost dati, bolj čislati, auferb, auferre, abs tuli, ablatum odnesti, ----- cbnferb, cbnferre, contuli, collatum znositi, primerjati, differb, differre, distuli, dilatum odložiti, differb, differre, — — razlikovati se, — efferb, efferre, extuli, elatum iznesti, povzdigniti; elatus tudi adj. vzvišen (ošaben), — inferb, inferre, intuli, illatum nesti v kaj, — offerb, offerre, obtull, oblatum ponuditi, — perferb, perferre, pertuli, perlatuni prenesti, javiti, — praeferb, praeferre, praetulT, praelatum bolj ceniti, —• referb, referre, rettulT, relatum nazaj prinesti, javiti, poročati, sufferb, sufferre, sustinuT, sustentatum prenesti., Volo, velle, volni hoteti; 147 nblb [iz ne (= nori) volo], nolle, nbluT ne hoteti; malo (iz magis volo), malle, malui raji hoteti. 88 Prezent Indikativ Konjunktiv Imperfekt Indikativ Konjunkt v itd. nohte nohtote, nolunto Inf. prež.: velle, nblle, malte. Drugih oblik od prezentovega debla ni. Oblike od per- fektovega debla so pravilne, torej: volni, voluerim, volueram, voluissem, voluerb itd. Pripomnja. Sis = sr vis če izvoliš, ako ti je po volji. — Vin (pesn.) = visne hočeš-li? Eo, ire, ti (ivi), itum iti se pregiblje v obče po 4. konjugaciji. Deblo i oslabeva pred a, o, a v e, (io — eo, iunt — eunt, iam — eam), impf. ind. je ibam, fut. I. ibo, ppp. itum. Inf.: prež.: Tre, fut.: iturum esse. Part, prež.: iens, euntis, euntl itd. Part, fut.: iturus, a, um. Ger. eundi, eundb, (ad) eundum. 89 V pasivu se rabijo: a) 3. os. sing.: itur gre se, eatur, Tbatur, Tretur, itum est itd., eundum est; b) infinitiva: TrT, itum esse. Prehodne sestave imajo seveda popoln pasiv, n. pr. aded prositi: adeor, adiris, adTtur, adTmur, adimini, adeuntur-, adibar, adTrer, adibor, aditus sum itd. V pf. se v (vi) navadno izpahuje (gl. § 126, 2): zž, TstT, Ut . . ierunt, ierim, ieram, ierb, Tsse(m). Poleg adeb so navadne še te sestave: abeb, -Tre, abiT, abitum oditi, tako: exeb iziti circumeb obiti, obkoliti intereb propasti ineb začeti redeb vrniti se obeb obiti, posetiti pereb poginiti praetereb mimo iti veneb (brez sup.) gl. § 118. transeb preiti, prekoračiti. prodati se Pripomnja. Ambio (okoli hoditi, prositi) se sprega čisto po audio, torej: ambiunt, ambičbam, ambiam, (-as, -es) itd. Queo, quwT morem, nequeb (pri Ciceronu nbn queo), nequir, ne- 149 quitum ne morem se spregata kakor eo. Najnavadnejše oblike so: nbn queo, nequit, nequitis, nequeunt nbn queam, queas, (nbri)queat, (ne)queamus, (ne)queant nequlbat; nequirem, (ne)quiret, nequirent; nequTssent. Flb, fierT, factus sum postati, zgoditi se 150 nadomestuje tudi pasiv glagola facio, od katerega ima obliki factus in faciendus, in pomeni: tvoriti se. Glede z-jeve kvanti¬ tete prim. § 5, 2 d. Prež. ind.: /zb, fis, fit, —, —, fiunt. Prež. konj.: fiam, fias, fiat, fiamus, fiatis, flant. Ipf. ind.: fTebam, fTebas itd. Ipf. konj.: fierem, fieres itd. Fut.: (fTarn), fTes, fTet, (fTemus, f Tetis), fTent. Imper.: fT, (fTte). Infin.: a) prež.: fierT; b) pf.: factum (-am, -um) esse; c) fut.: futurum (-am, -um) esse ali fore; inf. fut. pas. je le: factum TrT. 90 Particip: a) fut.: futurus 3; b) pf.: factus 3. Gerundiv: faciendus 3 (le: storiti se imajoč). Oblike s factus se spregajo pravilno: factus sum, - sim, - eram, - essem, - ero. Pripomnja. Fien je edina pas. oblika glagola fio. Nepopolni glagoli, verba defectiva 151 se rabijo le v nekaterih oblikah. Sem spadajo: 1. Perfekti coepi, memini, odi. Memini in bdi imata prezentov pomen, plpf. torej pomen ipf., fut. II. pomen fut. I. Pripomnja. Oblike prezentovega debla nadomestuje pri coepi (iz co-epi od coipid) incipio. Rabi coepi v zvezi z infinitivom: coepi scnbere, sicer incepl, n. pr. proelium incepl. N zvezi s pasivnim infinitivom se nahaja vselej coeptus sum itd.: urbs oppUgnSrl coepta est. (Prim. § 135, 2 prip.). Le pri fien stoji navadno, pri medialnih pasivih vselej aktiv: flducia augen coepit (je jelo naraščati); Za pasiv glagola odi služi in odio (odiO dat.) sum. 152 2. aio trdim, pravim. Prež. ind.: aio, ais, ait, aiunt. Prež, konj.: - , —, aiat, — , —, —. Ipf. ind.: aiebam, aiebas, aiebat, aiebant. Perf. ind.: —, —, ait,_ —, —, —. 91 Pripomnja. Ain = aisne je-li? misliš? — Aio stoji navadno v indi¬ rektnem govoru: Neminem Socrates ait ante mortem esse beatum praedi- candum. 3. inquam rečem, dejem. 153 Prež. ind.: inquam, inquis, inqu.it, —, —, inquiunt. Ipf. ind.: — , —, inquiebat, —, —, —. Fut. L: —, inquies, inquiet, —, —, —. Perf. ind.: —, (inquTsti), inquit, — , —, —. Pripomnja. Inquam se stavi za prvo besedo (ali za prve besede) direkt¬ nega govora: Seguimini me, inguit, milites! 4. fari, fatus sum govoriti 154 ima v dobri prozi le fando (fando audire pripovedovati čujem); pri pesnikih se rabijo še druge oblike, ki so tvorjene pravilno po hortor, n. pr.: fatur, famur; fabor, fabitur; fare; fatu; fans govoreč, ,(in)fandus neizrečen. i- c - V več oblikah se rabita sestavi: affari ogovoriti, praefari naprej govoriti, prorokovati. 5. Imperativi: 155 a) I. ave (have), salve zdrav bodi! vale zdrav ostani, z Bogom, srečno! avete (havete), salvete dobro došli! valete II. aveto (haveto), salvetb valeto Pripomnja. Poleg navedenih imperativnih oblik se še rabijo: salvebis in valebis v pismih: Salvebis a CicerOne Ciceron te pozdravlja; salvere (avere), valere stoji le v zvezi z iubeo: iubeo te salvere pozdravljam te, va- lere te iubeo zdravstvuj, srečno! — Ave (have), salve se rabi navadno le ob prihodu, redko pri slovesu. b) age, pl. agite dej! nuj! dejte! hajdi! c) apage (te) poberi se! d) cedo (cette) daj! sem! sem daj! povej! Cedo aquam vode sem! Cedo, quid faciam povej, kaj naj storim! 6. quaesb prosim, quaesumus prosimo 156 stoji navadno pri zapovedih. Tu, quaeso, scribe piši ti, prosim te! Dicas (dre), guaeso povej (torej)! — Ubinam es, guaeso 92 za Boga, kje si?! — Vendar se rabi tudi sicer. Quaeso a vobis, ut mihi detis veniam accommodatam huic red. 7. forem itd. gl. § 106, prip. 2. Brezosebni glagoli, verba impersonalia 157 se imenujejo glagoli, ki izražajo dejanje ali stanje neznanega subjekta. Rabijo se le v infinitivu in 3. os. sing. (v sestavljenih časih z neutrom nominalne oblike) brez subjekta, le pri nekaterih je lahko neutrum adjektiva ali pronomina subjekt. Delijo se v prave in neprave. 1. Pravi brezosebniki so glagoli: a) ki značijo kak prirodni pojav: fulminat, -are, itd., bliska se, treska illucescit, -ere, illuxit svita se, dani se advesperascit, -ere, advesperavit večeri se. fulgurat, -are, itd. J Pripomnja. V prenesenem pomenu so nekateri navedenih glagolov osebni, n. pr fulgere, tonare. —K fulget, fulgurat, fuhninat, tonat, pluit se stavi včasi, zlasti pri pesnikih, kot osebek Juppiter. b) ki imajo logični subjekt v zavisnein sklonu: 4 J/ piget, -ere, piguit (me) mrzi mi pudet, -ere, puduit (me) sram me je paenitet, -ere, paenituit (me) kesam se taedet, ere, pertaesum est (me) gnusi se mi miseret (redko miseretur), -ere, (miseritum est) (me) smili se mi decet, -ere, decuit me spodobi se mi dedecet, -ere, dedecuit (me) ne spodobi se mi libet, -ere, libuit (libitum est) ljubi se, rači se mi licet, -ere, licuit (licitum est) svobodno je. Dostavek, oportet, -ere, oportuit (treba je) ima za sub¬ jekt le inf. ali stavek. j pluit, -ere, pluit dez gre, dežuje ninguit (ningif), -ere, mnxit sneg gre, sneži grandinat, -are itd. toča gre tonat, -are, tonuit grmi fulget, -ere, fulsit j 93 Pripomnja 1. Izvzemši taedet, miseret se vsi pod b) navedeni brez- osebniki lahko zvežejo z infinitivom ali z nom. sing. neutr. pronomina ali adjektiva: Pudet me hoc faten, illud me paenitet. — Libet, licet, (ds)decet pa stoje tudi v 3. osebi pl. v zvezi z nom. pl. neutr. pronomina ali adjektiva: non omnia licent; parvum parva decent- Pripomnja 2. Rabijo se še naslednje oblike: paenitens kesajoč se, pudens sramežljiv; paenitendus 3 kesanja vreden, pudendus 3 sramovanja vreden; paenitendt itd., pudendt itd. — Imperativ se nadomešča s konjunk- tivom: Pudeat te sram te bodi! 2. Nepravi brezosebniki imajo 3. os. sing. svojega gla¬ gola v drugačnem pomenu; taki so: accedit, -ere, accessit poleg tega, razen tega accidit, -ere, accidit pripeti se, apparet, -ere, apparuit očitno je, jasno je con stat, -are, cG ustit it znano je contingit, -ere, contigit po¬ sreči se convenit, -Tre, convenit pristoji se cvenit, -Tre, evenit primeri se expedit, -Tre, expedwit ko¬ ristno je interesi, interesse, interfuit do tega je iuvat me veseli me liquet, -ere, licuit jasno je patet, -ere, patuit očividno je placet, -ere, placuit ali placi- tum est odločeno je, mihi {senatni) sklenil sem praestat, -are, praestitit bolje je fallit, -ere, fefellit me fugit, -ere, fugit me praeterit, -Tre, praeteriit me C CD N g O rt rt Dostavek. Brezosebni so tudi vsi neprehodniki v pasivu: Ttur gre se, vTvitur živi se, partitur prizanaša se. Členice. Particulae. 1. Prislov. Adverbium. 158 Po obliki so prislovi: 1. imenski, adverbia nominalia, tvorjeni od imen¬ skih debel: alte visoko, sapienter modro, fortmtb slučajno, diu dolgo; 2. glagol ni, adverbia verbalia, od glagolnih debel speljani: improvisb nenadoma, nbminatim po imenu, statim ta koj (stoje); 94 3. zaimenski, adverbia pronbminalia, tvorjeni od zaimenskih debel: ubi kje, ibi tam, qub kam, eo tje; 4. prvotni, adverbia primitiva: haud,nbn ne, paene skoro, saepe cesto i. dr. 159 Prislovi se tvorijo: 1. Od adjektivov in participov druge deklinacije, če se izpremeni genitivni i v e (ostanek starega instrumentala): altus gen. alti pulcher „ pulchri liber „ liberi doctus „ docti adv. alte visoko „ pulchre lepo „ libere svobodno „ docte učeno. Pomni: bene ( od bonus) dobro, male (od malus) slabo. 2. Od adjektivov tretje deklinacije, če se izpremeni ge- nitivna končnica -is v -iter: acer — acris — acriter ostro fortis — fortis — fortiter hrabro celer — celtfris — celeriter hitro. Adjektivni participi na -ns izpreminjajo genitivno konč¬ nico -is v -er: - ~~Cbnstans — cbnstaniis — cbnstanter stanovitno prudens — prudentis — prtidenter previdno sapiens — sapientis — sapienter modro. 'f. Pripomnja 1. Audnx ima audacier smelo, difficilis le "redko diffi- culter težko, navadno no n facile, vix, aegre. Pripomnja 2. Nekateri adjektivi na -us tvorijo adverb na -e ali -iter-. flrmus: firme, firmiter čvrsto; largus: large, largiter izdatno; na -er: violentus: violenter silovito, opulentus: opulenter premožno; fidus ima fide- liter (od fidelis) zvesto, alius: aliter drugače. 160 Adverbi se še tvorijo: 1. na -tus: antiquitus iz davna dimnitus po božji volji funditus iz dna, iz temelja 2. na -im: certaifm tekmovalno furttfn skrivaj gradatim korakoma paenitus od znotraj radicitus s korenino vred nominatim imenoma statim takoj viritim posamez i. dr. 95 Za adverb služi tudi: 1. akuz. sing. ali pl., n. pr.: ceterum sicer c‘h f&cile lahko impune brez kazni nimium preveč nondum še ne paulum malo primum najprej rursum zopet solum ] , , samo, le tantum J nur _ alias drugikrat foras ven, i. dr. 161 2. ablativ (instrumenta!), in sicer: a) substantivov: forte po naključju, slučajno magnopere (često magno diu podnevi, dolgo opere) zelo nodu ponoči foris od zunaj sponte voljno hodie danes gratis zastonj b) adjektivov (part.) srednjega spola druge dekl.: cito brzo falsb po krivem raro redko crebro ponovno fortuito slučajno serci pozno consulto namenoma imprbvisb nenadoma subito nagloma continub takoj inopinato nepričako- trdo varno. vano Pripomnja. Vere resnično, vero pak (pa celo); certe res, gotovo, certo za gotovo. adjektivov prve deklinacije: c) dextra desno sinistra levo reda naravnost una skupaj. Ablativi cifra tostran extra zunaj iiitra znotraj fem. so tudi: infra zdolaj supra zgoraj ultra dalje. 3. lokativ: domi doma, run na kmetih, humi na zemlji, včeraj, vesperi zvečer, foris zunaj, ubi kje, hic tukaj, sic teko i. dr. 4. instrumenta!: modo samo, le.j^i- Pripomnja. Nekateri prislovi so zloženi iz dveh ali več besed (celega stavka), n. pr.: antea prej, imprimrs osobito, hodie danes, forsitan morda, ' 1 '°Koče: dumtaxat le, samo; forfasse (fortassis) morebiti; iz dveh stavkov: ' Ce/ takoj; scilicet, videlicet namreč. 96 Dodatek. Adverbia pronominalia correlativa so, in sicer: 97 Stopnjevanje prislovov. -Komparativ prislovov je vselej enak neutru (v akuz.) 162 adjektivnega komparativa; superlativ se končuje na-g, izvzemši plurimum, potissimum. primum, postremum. c. - Pripominja. Mature rano, matUrius, niaturissime in maturrime. — Tuto varno, tutius, tutissimo. 2. Predlog. Praepositio. Predlogi z imeni izražajo razmerje stavkovih členov na¬ tančneje kakor goli skloni. Nastavši iz adverbov kraja (razen trans in tenus), so zaznamovali v zvezi z imeni krajevne raz¬ bere, a sčasoma so se rabili tudi za določila časa, načina in Vzroka prepozicionalni izrazi. Prvotni adverbialni pomen so še ohranili nekateri predlogi, n. pr. circa, extra, supra. Vežejo se z akuz., abl., akuz. in abl. Predlogi z akuzativom: 163 a,J te, apud, ad, adversus, penes, pone, post, per, c ircum, circa, citra, cis, praeter, er ga, contra, inter, extra, prope, propter in secun- ln fra, intra, iuxta, ob, dum, supra, (oersus), ultra, trans. Or. Jos. Pinenbacher : Lat. slovnica. 7 98 1. ante pred; kraj: ante portam; čas: ante mortem; 2. apud pri; kraj: apud (češče arf) oppidum; navadno pri osebah: apud (na domu pri) Caesarein, apud Platonem le- gimus, apud exercitum (valere); pred: apud iudices, se- natum (verba facere); 3. ad: kraj: k: ad te venib; pri (ob), blizu, proti: urbs ad Rhenum flumen sita, ad urbem, ad meridian proti jugu; čas: do, za, na: ad summam senectutem; ad tempus (ve- nire) za časa; ad constitutam diem; ad meridiem proti pol¬ dnevu, okoli poldneva; pri števnikih: do: ad unum omnes vsi do enega (in tudi ta) = vsi vkup, ad ducentbs do (okoli) 200; namen: za: ad usum, ad labbrandum natus; vzrok: na: ad clambrem (convenire), ad nutum; način: po, na: ad voluntatem (loqui\ a d verbum do- slo vno; Pripomnja. Scnbo a d aliquem (komu); deferO imperium ad aliquem (predam komu); ad senatum refero sporočim senatu: naves ad ancords deligo (zasidram ladje) usidram se. 4. adversus (ptcp. pf. pas.) (adversum) proti; kraj (redko): adversus montenr, prenes.: proti, do: adversus hostem pugnb (neprijateljski), pietas adversus debs (prijateljski); 5. circum, circa okoli; kraj: circum axem, circa Romam; circa oppida (okoli po = v) legatos mittere', le circa: čas (ne pri Cie. in Cez.) in pri števnikih: circa lucis ortum, circa V milia; pri Cie. in Cez.: cir citer: c. Idus Septembres, c. meridiem; c. X milia mi- litum; 6. citra, cis tostran; kraj: c. Padum; 7. erga do, proti (prijateljski): meus erga te amor; fides erga amieum; 8. contrd nasproti; kraj: contra Galliam; prenes. proti (sovražno), zoper: contra hostes (proficisci); c. naturam zoper naravo; 9. inter med; kraj: inter urbem ac Tiberim, inter anu- cbs; čas: inter annbs XIV, inter cenam; prenes.: interse (col- loquuntur) med seboj, inter deds hominesque interest; 10. extra zunaj; kraj: extra oppidum; prenes.: e. con- iuratibnem (nedeležen), e. culpam (brez), e. consuetudinem, br- dinem nenavadno; 99 11. infra pod; kraj: infra lunam nihil est nisi mo riale; čas: Homerus nbn fuit infra (pozneje od) Lgcurgum; prenes.: magnitudine infra aliquem esse manjši biti; 12. intra med, v; kraj: infra parietes, moenia; čas: infra finem anni (pred koncem), infra (v teku) annbs V; 13. iiixtd tik, kraj, poleg; kraj: iuxta viam; 14. Ob pred; kraj: le: ob oculbs versari (pred očmi biti); vzrok: zaradi (zbog): ob emolumentum, ob eam rem, quam ob rem (causam) zategadelj, zato; 15. penes pri = v oblasti, v rokah: p ene s reges erat imperium natibnum; 16. pone (starinski), post za; kraj: post (pone) tergum na hrbtu; čas: po: post mortem; 17. per prek (črez), skozi, po; kraj: per forum, urbem; čas: per tbtam noctem celo noč (skozi vso noč); per hiemem (črez), per (med) cenam; način: per vim po sili; per fidem (pod pretvezo zvestobe) proti zvestobi, verolomno; per fas et fidem proti pravici in zvestobi; sredstvo: po: per legatos, per se po sebi (sam po sebi); vzrok: zaradi: per aetatem arma ferre non posse; per me licet zaradi (zastran) mene (= kar se mene tiče) lahko; pri vzklikih, prisegah: pri: per fidem tuam pri tvoji poštenosti, per de ds immor- tales, iuro per debs; 18. praeter mimo; kraj: praeter castra; prenes.: razen: omnes praeter unum; pred: praeter ceterbs iustus, flbrere; ere z (nad), proti: praeter modum, exspectatibnem; 19. prope blizu; kraj: prope urbem; čas: okoli, po d: prope Kalendas Sextiles, prope noctem; 20. propter blizu, poleg; kraj: propter aedem, Cartha- ginem; dejanski vzrok: zaradi, zbog: propter frlgora, metum; 21. secundum poleg, ob; kraj: s.flumen; čas: (takoj) po: s. comitia, s. ea nato; prenes.: spored, za: s. debs ho- tnines hominibus utiles sunt; način: s. naturam (po naravi, naravno) vioere, s. aliquem iudicare komu na korist soditi; 22. supra nad; kraj: supra lunam sunt aeterna omnia; e as: pred: paulb supra liane memoriam malo pred tem časom; Prenes.: nad: supra vires, viginti milia, supra modum črez mero; 7* 100 23. versus (redno za svojim sklonom) proti; sam le pri mestnih imenih in domum, sicer z ad, in: Romam, Arpinum, domum versus, ad urbem v., in Galliam versus. Pripomnja. Versus (ptcp. pf. pas. k verto) ni predlog, nego adverb, ki jasneje izraža smer. 24. ultra onkraj, za: ultra Alpes, montes; prenes.: črez, nad: ultra spem, modum; 25. trans (ptcp. prež.) onstran, črez: trans Rhenum, trans mare aliquid asportare. 164 Predlogi z ablativom: a, ab, (abs), cum, de, cbram, prb, ex, e, tenus, sine, prae. 1. d (le pred konsonanti), ab (pred vokali in h in konso- nanti), abs (le pred te) od (na); kraj: ab oppidb profectus esi; a tergb od zadaj, a fronte od spredaj, a dextra (sinistra) na desni (levi), a dextro cornu na desnem krilu; ab aliqub stare držati s kom (stranki koga pripadati), incipere, br- dlri, oriri, initium facere ab re (s čim), ab aliqud (pri kom); čas: a prima luce, a prima aetate, a cena takoj po kosilu; delujoče živo bitje pri pasivu: seduli serm ab agricolis laudantur; prenes.: pri glagolih ločiti, braniti itd. gl. § 239 prip. 2 in 3; po: pri glagolih appellare, vocare, nbmi- nari imenovati (se) po čem (kom); 2. cum s, z; spremstvo, družbo: cum amicls, cum magna pecunia, cum imperio esse, cum aliqub loqitl, gl. § 251; način: cum voluptate, gloria, gl. § 250; čas: cum sole (s soln- cem) s solnčniin vzhodom, cum nuntib takoj po poročilu; 3. de s, z (z gen.); kraj: de muro, de caelb, de finibus demigrare, de vita decedere; čas: še po (za): de die še po dnevi, de media nocte, diem de die od dne do dne; celoto, od katere se kaj vzame: pauci (unus) de nostrTs (od, izmed); predmet, o katerem se govori, glede katerega se kaj stori: o, glede: scribere de officiis, de pace nuntium mittere, bene mereri de aliquo uslužiti se komu; način: po: de cbnsilib, sententia po nasvetu, mnenju; de integrb, denub iz nova; de industria nalašč, de (ex) imprbvisb iz nenada; vzrok: zaradi:. de filiT morte (flere), ea (qua) de causa, qua de re (causa); 4. cbram vpričo; cbram generd meb; 101 5. pr o pred; kraj: pro castris stare (tako da je tabor zadaj, ante castra tabor je pred licem, Hannibal ante portas!), pro rbstrls dicere z govornice, pro opere spredaj na okopu; pro — za, na korist, namesto gl. § 231 prip.; prenes.: pro viribus po svoji moči, pro multitudine v primeri z mno¬ žico; 6. ex, e (nikdar pred vokali in /z) iz, s, z; kraj: ex urbe, ex equbpugnare (s konja = na konju), e vita decedere-, prenes.: triumphare ex (de) aliqub nad kom slaviti slavje, victoriam re- portare ex (ab) hostibus sovražnika premagati, ex sententia po volji, ex inopinatb (imprbvisb) iz nenada, ex usti na korist, e re puhlica na državno korist, ex parte deloma; ex tempore di¬ cere z mesta besediti; e regibne (= ex adverso) oppidl ravno nasproti (iz nasprotne strani) mesta; čas: od: ex eo tempore, ex quo odkar, diem ex die dan za dnevom; ex cbnsulatu takoj po konzulatu; o tvarini: iz, od: navis ex rbbore, statua ex aere; vzrok: labbrb ex capite itd. gl. § 245, b prip. 1; ex doc- trlna nobilis (vsled) zaradi učenosti na glasu; qua (ea) ex causa (re) zato (in tako); ex consuetudine iz navade, ex compositb po dogovoru; deljeno celoto: paucl ex nostris gl. § 214, c prip. 1; 7. tenus (postpozitiven) (tja)do; Taurb tenus regnare iussus est; nbmine t. le po imenu; Pripomnja. Včasi je v zvezi z gen.: lumborum tenus. 8. sine brez; sine matre, spe; sine gladib, sine dubib; 9. prae pred; kraj (le v zvezi s se): prae se agere; flduciam prae se ferre ponašati "se, kazati; prenes. v pri¬ meri: prae se omnes contemnere (v primeri s seboj, proti sebi); prae nobis (alils) beatus proti nam (drugim) blažen; o zapreki (le v nikalnih stavkih) vsled, od: prae gaudib, lacrimis scrt- bere non possum. Pripomnja. Clam tajno, brez vednosti se rabi tudi kot predlog z abl.: clam vbbls brez vaše vednosti. Predlogi z akuzativom na vprašanje: kam?, z 165 a blativom na vprašanje: kje?: in, sub, super, subter. 1. in s) z akuz.; kraj: v, na, proti: in urbem, in Graeciam pro- ficisci, in umeros tollere, in latitudinem v širokost (v šir), in septentribnes (proti); čas: v, na, za: in diem vlvere 102 tj e v en dan (brezskrbno), in aliud tempus differre, in perpetuum za zmeraj, in dies dan na dan; prenes.: do, proti: amor in patrem, populi Romani in eum beneficia, bratio in Catilinam; o delitvi: v: dividb in partes tres; namen: v, za: in usum, pecuniam dare in rem milita- rem; način: hostilem in modum sovražniški, in senten- tiam Marceli! (v zmislu predloga), loqui in hanc sententiam — hunc in modum-, b) z abl.; kraj: v, na: in urbe esse, in flumine poli¬ tem facere (črez reko); čas: v, za: in vita, in consu- latu, gl. še § 254, a prip. 2, b prip.; prenes.: o stanju in okolnosti: in honore, spe, periculo esse; in paupertate de- cedere; in multitudine minus posse (navzlic šte¬ vilnosti); in te hoc laudo, in hac re te laudo, reprehendo; in tam diversis mentibus pax esse non potest (pri tako različnih nazorih); in his med temi, in fide ali- cuius manere zvest ostati; ’ 2. sub a) z akuz.; kraj: pod: Tre sub tectum, sub iugum; čas: pod, o, ob: sub vesperum, sub lucern ob svitu (zori), sub eas litteras (takoj po onem pismu) recitatae sunt meae; prenes.: sub imperium (potestatem) redigere pod oblast spraviti; b) z abl.; kraj: pod: sub tecto esse; sub radicibus montis (na vznožju); čas: ob, pri: sub bruma ob najkrajšem dnevu, sub ipsa profectione; prenes.: sub corbna vendere kot robove prodati; 3. super a) z akuz. (neklasiški); nad, črez: super corpora vadere, super rtaves turrim efficere, super regem cubare, super Numidiam (onstran); čas (ne pri Cie. in Cez.) pri, med: super vinurn et epulas; redko b) z abl.; kraj: nad: ensis super cervlce pendet; super vino (pri vinu), prenes.: o: disputare super (= de) aliqua re; 4. subter (redko) a) z akuz.: pod: cupiditatem s. praecordia locare (pod pre¬ pono) ; b) z abl.: pod: virtus omnia subter se (pod seboj) habet. 103 Dostavki. 1. Dva predloga ne smeta stati drug poleg drugega, torej quidquid in terra et sub terra est, de rebus in Asia gestls; vendar caedem in anie dieni V Kal. Novembres conferre (gl. § 352, 4). 2. Que, ne, ve se ne obešajo na: a, ab, ad, de, ob, sub, apud, nego na njih imena: ab illoque, ad regemque. 3. Če spada predlog k več imenom, se ponavlja pri vsakem, zlasti če so imena zvezana z et — et, aut — aut, cum — tum, nec — nec: et ex urbe et ex agris. — Vendar se predlog ne ponavlja, če tvorijo pojmi celoto: in labbre ac dolore, pri apoziciji: cum duobus ducibus, Pgrrho et Hannibale; če se predidoči glagol ponavlja ali v mislih dostavlja v naslednjem stavku, se stavi predlog lahko samo v prvem stavku: in ista cum sententia, qua fuit amKus meus; — a rebus gerendis senectus abstrahit? quibus? an iis, quae . . . Nerazstavni predlogi, praepositiones inseparabiles 166 se rabijo le kot predpone v sestavah. amb- (a ni-, a n-) ambio obhodim, amplector objamem, anceps dvoglav; d is- (dl-, dif-): disicio razmečem, dilabor razpadem, differo raz¬ likujem se, dirimo (iz dišimo) razločim; por- (pol-): porrigO pomolim, polliceor obljubim; red- (re-): redeo nazaj grem (vrnem se), relego zopet berem; sed- (se-, so-) od, narazen, brez: seditio vstaja, securus brezskrben, sdbrius trezen; in- (im-): indoctus neučen, immatnrus nezrel; ne-: nescio ne vem. Dostavek. Z gen. se vežejo zapostavni ablativi causa gratia, er go zaradi, zavoljo: amtci causa (gratia) zaradi prijatelja; mea, tua causa itd., gl. § 210, prip. 1; ergo se na¬ haja le v listinah in slovesnih govorih: huius victoriae ergo. Takisto ima gen. instar (gl. § 53, 1 prip.) nalik, kakor: >nstar montis equum aedificant. 3. Veznik. Čoniunctio. 167 Vezniki vežejo besede in stavke. Dele se v priredne i( :oordinardes), ki vežejo besede in stavke iste vrste, in v pod- f edne (subordinantes), ki vežejo odvisne stavke z glavnimi (nadrednimi) stavki. Priredne gl. v §§ 341—345, podredni so omenjeni pri po- e dinih vrstah odvisnih stavkov. 104 168 4. Medmet. Interiectio. Najnavadnejši medmeti so: 1. Vzkliki o o! (e)heu, ah! oh! joj! jojmene!: o for- tunate adulescens! heu me miserum! joj me siromaka! — ei mihi misero! 2. Glasovi radosti in izpodbude: id! a! juhe! hura! eia (heia) ! ej! ala! no! nuj! hajdi! 3. Izrazi opozarjanja in čudenja: en! ecce! glej! lej! lejte no! viž! ni mogoče! kaj praviš! 4. Glasna klicanja: eho! heus! oj! čaj! čajte! čuj! čujte! he! pozor! 5. Izraz iznenadenja: pro! o!: pro di immortales! 6. Izraz pretnje: vae! gorje!: vae victis! 7. Izraza pohvale: eu: euge! dobro! vrlo! prav! izvrstno! 8. Izrazi uverjavanja: ne (le pred zaimki) da, res; Hercide, Hercle! Bog mi je priča! bogme! boga mi! za boga! = me Castor! me Dius (= Deus) Fidius! Tretji del. Besedotvorje. 169 Beseda je prosta (enostavna, simplex\ če je postala iz enega debla: laus (deblo laud), eo (deblo z); sicer se imenuje zložena (compositum): signifer (debli: signo, fef). Kakor v slovenščini je tudi v latinščini pri izpeljavi besed treba paziti na koren, ki je vselej enozložen, deblo in obra¬ zila: rectoris' koren reg, deblo rector, obrazilo (sklonilo) is; regis: koren .reg, deblo reg, sklonilo is. Deblo je: 1. enako korenu [z dolgim (krepkim) ali kratkim (šibkim) korenskim samoglasnikom]; 2. tvorjeno s priponami (sufiksi) od korena, in sicer: a) z neizpremenjenim korenskim vokalom: koren reg — deblo rector (= koren reg -j- pripona /oz - ); latr — latron; b) z oslabljenim ali ojačenim korenskim vokalom: fer — fors, da — dos; 3. redupliciran koren: mur — murmur, car — carcer. Besede, ki postajajo neposredno od korena, so korenske (prvotne, primitiva): amo, amor, amTcus (koren am); druge, 105 ki so izpeljane od debel, imenujemo izvedene (drugotne, derivata): amator, amabilis, amicitia (debli ama. amico). Besede, izvedene od glagolov, se zovejo izglagolske (verbalia): pascb (deblo pa), a izpeljane od imenskih debel, izimenske (denbminativa): laudare (deblo laud). 1. Izpeljava samostalnikov. Najvažnejše pripone za tvorbo samostalnikov so 170 1. za nomina agentis: a) -o, -a, (nom. -us, -a): coquus kuhar, scrlba pisar; b) -tor, {-s or), lem. trie (nom trix): leetor bralec, viator potnik, tonsor brivec, vietor zmagovalec, victnx zmagovalka; c) -On (nom. o): praedo gusar, praeco glasnik. Pripomnja. Poeta pesnik je tujka. 2. za patronymica (izvzete iz grščine): a) mase.: -ida (nom. -ides'): Priamides Priamovič; -Ida (nom. -rdes): Atrides Atrejevič; -iada (nom. iades): Laertiades Laertovič; b) fem.: - i d (nom. -is): Tantalis {-idis) Tantalida; -a d (nom. (-as): Thestias (-adis) Testiada. 3. za gentilia: a) -io: Thracius Traean; b) -no: TrOianus Trojanec, Romanus Rimljan, Tarentinus Tarentinec; c) -at, - it {-as, -is): Arpmas Arpinec, Samnls Samničan; d) -ico, -Bnsi: Gallicus iz Galije, Uticensis Utičan. 4. za nomina actionis: a) -a, -o, -io: fuga beg, ludus igra, studium težnja; b) -io n, -tiOn (nom. -io, -tio): divisio delitev, actio delo; c) -tu, -su: cantus pevanje (petje), cursus tekanje (tek); d) -os, -or: honos čaščenje, amor ljubezen; e) -tura {-sura): pictura slikanje, censura ocena. 5. za nomina rei actae: a) -men: certamen borba, flumen reka; b) -men to: fragmentum odlomek, documentum dokaz. 6. za nomina qualitatis: a) -ia, -tia: audacia smelost, sapientia modrost, amicitia prijateljstvo; b) -tat, -tat: aequitas enakost, pietas pobožnost, iuventus mladost; c) -do n (nom. -do, gen. -din): cupido poželjivost, fonnido groza; d) -tu d o n (nom. -tudo, gen. -tudin): altitudo višina, pulehritudo lepota; e) -monia: aerimonia ostrost, parsimonia sledljivost. 106 7. za nomina instrumenti: a) -tro: culter nož, aratrum plug; b) -la, -lo: sella (= sedla) stol, fTlum nit; c) -men, -mento: medicamen = niedicamentiun zdravilo; d) -ulo, -culo, -bulo: vinculum vez, pbculum čaša, venabuliim lovno kopje. 8. za nomina loči: a) -Tna: offictna delavnica; b) -io,-a.rio,-tOrio: praetorium vojvodov šotor, aerSrium zakladnica, audTtbrium slušalnica; c) -Sto, -bulo, -culo-, vTnetum vinograd, stabulum staja, taberna- culum šotor; d) -Tli: ovile ovčarnica, cubile ležišče. 9. za nomina deminutiva: a) -lo, -la: filiolus sinček, fTliola hčerka; b) -ulo: regulus kraljič; e) -culo, -cula: denticulus zobček, navicula brodič, ladjica. II. Izpeljava pridevnikov. 171 A. Pripone za tvorbo verbalnih pridevnikov. a) -o, -mo, - no, - ero: fTdus zvest, almus blag, concinnus krasen, liber svoboden; b) -uo, -ulo: vacuus prazen, credulus lahkoveren; c) -do, -b undo,- cu ndo: calidus vroč, moribundus umirajoč, iacundus prijeten; d) -a c: loquax brbljav, rapax grabežljiv; e) -ili, -bili: facilis lahek, nobilis poznaten, plemenit. 172 B. Pripone za denominativne pridevnike. 1. Svojilne pripone so: a) - i o: regius kraljevski, censorius cenzorski, Thracius traški. Pripomnja. Pridevniki na -eus in lastna imena na -eus (-tus) so vzeta iz grščine: Epictireus epikurski (Epikurjev), Dareus (Daruis) Darej. b) -co, -cio, -tv o: cTvicus državljanski, patricius patricijski, aestTvus poleten; c) -ali, -ari, -Tli, -eli: mortslis smrten, mTlitaris vojaški, hostTlis so - vražniški, patruelis stričev; d) -ario: necessar.us potreben, legionarius legijski; e) -no, -a no, -Tno: frsternus bratski, urbanus mesten, dTvTnus božji; /') -ensi, - tri: AtheniOnsis atenski, equester (-Iris) konjeniški. 2. Obilico značijo: -Oso, - lento, -u lent o: animOsus srčen, vTnolentus vinjen, opulentus imovit, turbulentus buren. 107 3. Snov, iz katere je kaj, kažejo: a) -eo, -neo: argenteus srebrn, ferreus železen, eburneus slonokosten; b) -no: quernus hrastov, salignus vrbov. 4. Samostalnikov pomen v pridevniški obliki izraža: -to: iilstus pravičen, barbatus bradat, auritus uhat, aegrotus bolan, astntus lokav. 5. Deminutiva se tvorijo z: -lo, -culo: parvulus majčken, maiusculus precej velik. 6. Pridevniki časa nastajajo po: a) -tino, -lino: vespertinus večeren, crastinus jutrišnji; b) -erno, -terno: hodiernus današnji, sempiternus večen. III. Izpeljava glagolov. 173 1. Verba verbalia. a) Glagoli I., II., IV. konjugacije se tvorijo iz korena na -ao (= o), -eo, -io: am-o, del-eo, aud-io; tako tudi leg-o i. dr. Nekateri glagoli III. konjugacije se pa tvorijo iz okrepljenega korena, n. pr. pleč (koren) -|-f (okrepek) -f-č = plectO; gl. § 122, 1—4. b) Verba freguentattva (ponavljalni) in iteratlva (opetovalni) ter inten- siva (ojačevalni) se tvorijo iz supina; spregajo se po I. konjugaciji: cant — cantare (po)pevati; diet — dictare govoriti, habit — habitare stanovati, puls — pulsare biti, razbijati. Pripomnja. Iz teh se tvorijo drugotni ponavljalni: cantitare, dictitare itd. c) Verba desiderativa (zahtevni) se tvorijo iz supina na -urtre: part — parturtre roditi hoteti, porajati; es — esurlre jesti hoteti, gladovati. d) Verba causativa ali factitiva (vzročni) so prehodni glagoli, ki po¬ stajajo iz neprehodnih: fugere bežati — fugare v beg zagnati pendere viseti — pendere obesiti iacere ležati — iacere položiti, vreči sedere sedeti — sedare. posaditi. e) Verba incohattva se tvorajo iz debla na -sco: time — extimčsco. 2. Verba denominativa na -are in -tre so večinoma prehodni glagoli: a ) corOnare venčati — corona venec nominare imenovati — nomen ime b) custodtre čuvati — ciistos čuvaj Drugi so iz večine neprehodni: c ) florčre cvesti — flos cvet albere bel biti — albus bel. levare olajšati — leviš lahak levare gladiti — leviš gladek. lentre blažiti — lenis blag. d) metuere bati se — metus strah maturescere zoreti — matarus zrel. Sestava. 174 Sestavljenka (zloženka, compositum) se imenuje beseda, ki je nastala po združenju vsaj dveh besed. Prvi del je členec, 108 glagolsko ali imensko deblo ter se imenuje določilnica, zadnji del (ime ali glagol) je osnovnica. Pri sestavi se izpreminja prvi del vselej, če ni predlog, ki ostaja cesto neizpremenjen. Tudi drugi del je večinoma izpremenjen. Zloženka ima le en glavni naglas. Pripomnja. Sklop (iuxtapositio) imenujemo združenje dveh slovniško zvezanih besed. Vsak del sklopa ima obliko in naglas nesklopljenih sestavin ter se tudi lahko piše ločeno, n. pr. res puhlica = respublica, včrlsimilis, senatuscOnsultum, iusiurandum. 175 1- Sestava samostalnikov. Prvi del je imenski ali predlog, drugi glagolni ali samostalnik, n. pr.: artifex (ars, facio) umetnik caelicola (caelum, colo) nebesnik, nebeščan triennium (tres, annus) triletje latifundium (latus, fundus) veliko zemljišče pronepos pranečak. Pripomnja. Besedi prOpraetor in proconsul nastali sta iz prb praetore . „ in prO cOnsule. 176 2. Sestava pridevnikov. Zlagajo se: a) imenska in glagolna debla ali narobe: parliceps (pars, capio) deležen signifer (sigmi m, fero) zastavonosen versicolor (verto, color) pisan misericors (miseror, cor) milosrčen. b) ločljivi in neločljiv infelix (in, felix) nesrečen perbrevis (per, brevis) zelo kratek inermis (in, arma) neoborožen predlogi z imenskimi debli: dissimilis (dis, similis) različen secarus (se, cura) brezbrižen vaesanus (vae, sanus) blazen (slabo umen). c) imena z imeni, b e ne in male z glagoli: triceps (tres, capuf) triglav centimanus (centum, manus) storok magnanimus (magnus, animus) velikodušen maledicus (male, dlcO) obrekljiv beneflcus (berie, facib) dobrodelen. ' • 3. Sestava glagolov. Osnovnica je vselej glagol; določilnica je: a) glagolno deblo: arefacib osušiti, patefacio otvoriti; b) samost a Iniško deblo: (po aedifex) aedifico graditi; stgniflcb značiti; c) prislov (nikalnica), predlog: maledicfi obrekujem, malo rajši hočem, nescis ne vem, nolo nočem; ascrtbb pripišem, concido zgrudim se, corrigb popravim, inctdo vsekam, concltido zaprem, zaključim. Četrti del. Skladnja (syntaxis, sintaksa). O stavku sploh. Stavek je izraz misli s pomočjo določnega glagola, ki se 178 zove tudi verbum finitum ali določnik (gl. § 101, dost. 2). N. pr.: lauda! veni! legis; currunt. Vsak določnik je sam zase že stavek, ker druži v sebi oba glavna stavkova dela, glagolno vsebino ali predikat in glagolno osebo ali subjekt; subjekt kažejo osebila. N. pr.: lauda-s, lauda-mus, lauda-tis. Glagolna oseba, zlasti tretja, potrebuje večinoma še po¬ jasnila, ki natanko določuje, koga ali kaj si moramo mfsliti pri poedinih osebah. To pojasnilo glagolnega osebka, ki se imenuje subjektova beseda, stoji v nominativu, če pa koga pokličemo ali ogovorimo, v vokativu. Agricola arat. Nos pueri ludimus. Magistri docent. Veni, srnice! Cur non laboratis, ancillae? Pripomnja. 1. V slovesnem ali živahnem nagovoru zavzema vokativ Prvo mesto v stavku, sicer se zapostavlja eni ali več besedam. Qinntill Vare, tegibnes redde! Sollicitat me tua, ml Tiro, ualetudo. — Interjekcija o stoji Pred vokativom le v posebno živahnem govoru. O dir bora, quid est in ho- aiinis vda diu ? O fortunate adulescens, qut tuae virtatis praecbnem Homerum 'nveneris. Pripomnja. 2. Brez osebkove besede so večinoma brezosebniki (gl. § 157.) In vsi brezosebni pasivi (gl. § 112 1 ), n. pr.: ninguit; vivitur, partitur, invidetur. Stavek z enim subjektom in enim predikatom se imenuje 179 Prosti stavek, naj ima še kak drug stavkov del ali ne. Po vsebini so prosti stavki: povedni, zahtevni (ve¬ čini, želelni), vprašalni. Concordia parvae res crescunt. Orate e * laborate! Valeant cives mei! Quid agis, dulcissinie? 110 Ako se združi dvoje ali več prostih stavkov v eno celoto, se imenuje ta zveza zloženi stavek. Ce ostane v zloženem stavku vsak stavek samostojen, t. j. glavni stavek, imenujemo zvezo takih stavkov priredje (cobndinatio, naodta^t?}. Diffugene nives, redeunt iam gnamina campis. Če pa izgubi kakšen stavek v zvezi svojo samostojnost ter postane odvisen od glavnega stavka, potem se imenuje odvisni stavek ali odvisnik. Zvezi glavnih in odvisnih stavkov pa pravimo podredje (subondinatio, vn6za<;is). Vsak stavek (tudi zavisni!), od katerega je drug zavisen, se imenuje nadredni z ozirom na (od njega) zavisnega, ki se zove tudi podredni, lam nox est, in vestna tecta discedite! Podredje: Quoniam nox est, in vestna tecta discedite! Prosti stavek. A. Ime (nomen) v stavku. O stavkovih delih. I. Subjekt in predikat. 180 Glavna stavkova člena sta subjekt (subjektova beseda) in predikat. Gramatični subjekt stoji, če je predikat(ni glagol) venbum fimtum, n nominativu na vprašanje: kdo ali kaj? Luscinia cantat. Pripomnja. Psihologičen (navadno zvan logičen = po zinislu) se ime¬ nuje subjekt, ki ne stoji v nom., ampak v dat, akuz. ali z a (ab) v abt; n. pr.: mi hi dtcere (gram, subj.) licet meni je dovoljeno reči (= jaz smem reči); fugit me ne vem (jaz); a Caesare invltor Cezar me vabi. Za subjekt nam rabi navadno samostalnik ali zaimek, je pa lahko tudi vsako drugo besedno pleme, vsaka črka, zlog in stavek. Senvus labonat. Hic nigen est, hunc tu, Romane, ca- vetb. Ab bneve est. Ennane humanum est. Lau- sgllaba est. Non passl sunt, qui cinca enant. Pripomnja. 1. O nominativu osebnih zaimkov gl. § 82. Pripomnja. 2. V latinščini je včasi subjekt res, dočim je slovenski stavek brez vidnega subjekta: res ita se habet = ita res est tako je; res mihi est cum aliqub opraviti mi je s kom; res ad mantis venit prišlo je do pestenja. — O subjektu pri infinitivu gl. § 326 ss.; o inf. kot subjektu gl. § 323- 181 Predikat je: 1. venbum finitum samostojnega glagola. Agnicola anat. 111 2. verbum fimtum veznega glagola in predikatnik (predi- kativ, predikatno ime), ki je kako ime v nom., infinitiv ali (redko) adverb; za predikatnik služi tudi gen. ali abl. substantiva z atributom. Za vezne (kopulativne) glagole (copulae) služijo: a) pomožnik esse biti; b) fib, evado, existo postanem; (per)maneo ostanem, videov zdim se, appareo kažem (vidim) se; c) pasivi onih glagolov, ki imajo v aktivu poleg objekta predi¬ katnik v akuzativu (gl. § 204), namreč: imenovati (zvati) se (dlet, appellarl, nominart, vocarl); postaviti se, izbrati se, izvoliti se za kaj (effici, crearT, eligi); smatrati se za kaj, sloveti kot \exlstimarl, iudicarT, duel (v oblikah prež, debla), haberl, putarl]; spoznati se (cognoscl, reperlrl)', dati se za (kot) kaj (darz); jemati se za (kot) kaj (sumi). K a) Dareus rex Persarum fuit. Classis trecentarum navium est (gl. § 216). Miltiades summa humanitate fuit (gl. § 216). Mane animus alacerrimus est. Hostes prope sunt. — K b). Nemo času bonus fit (evadit, existit). Nemo mortalis usque ad modem beatus mansii. Romams sinistra omina videbantur bona. Appare fortis! — K c). Cicero pater patriae appellatus est. Post Ro- mulum Numa Pompilius rex creatus est. N. P. je bil za kralja, kralj em izbran. Socrates omnium sapientissimus Apollinis ora- culo iudicatus est. Multl nobiles indlgnl maiorum locb cogno- scuntur (reperiuntur). Pripomnja. 1. Obliki est, sunt se cesto izpuščata, zlasti v rekih : Sum- 'num ius summa saepe iniuria. Omnia praeclara rara. Pripomnja. 2. Esse služi sam za predikat v pomenu biti = živeti, na¬ hajati se, obstati: Deus est. Homčrus fuit ante Romam conditam. Kot samo¬ stojen glagol se veže esse tudi lahko z adverbi: Bene est, male est. Cesto je v stavku v dopolnilo predikatnega glagola sub- 182 stantiv ali adjektiv, ki se imenuje dopolnilni predikatnik f a li predikatova apozicija. Kot dopolnilni predikatniki se rabijo: 1. Substantivi, ki značijo čast, službo, dobo (življenja): c °nsul, censor, praetor, dictator, iudex, magister, puer, adule- Sc ens, iuvenis, senex i. dr. Cicero consul coniuratibnem CatilT- n %riam patefecit. Cato senex lltteras Graecas didicit. 112 Pripomnja. 1. Samostalniški dop. predikatnik slovenimo s „kot“ in konkretnim ali z „za“, „v“ in abstraktnim substantivom: cOnsul kot konzul, za (svojega, njegovega) konzulovanja, v (svojem, njegovem) konzulatu; senex kot starec, v starosti. Pripomnja. 2. „kot“ se latini: a) z ut, velut, tamquam, quasi, če se rabi primerjalno = kakor: Tamquam scopulum fugias in audi tu m atque lu- solens verbum; b) z ut v omejevalnem ali utemeljevalnem zmislu: Diogenes ut Cgnicus (ker je bil Cinik) proici se iussit inhumatum. 2. Adjektivi (adj. part., numer.), ki znacijo telesno ali duševno stanje, red ali število. Tudi v slovenščini ra¬ bimo pri adjektivih navadno pridevnike, včasi tudi pri števnikih števnike, sicer pa adverbe (prepozicionalne izraze). vTvus živ, v življenju mortuus mrtev, po smrti praesens navzočen, v navzoč¬ nosti absens odsoten, v odsotnosti invltus nerad, proti volji primus, princeps (naj)prvi, naj¬ prej prior prvi (izmed dveh), prej posterior zadnji (pri dveh), poz¬ neje postremus nazadnje superior kot zmagalec tnferior kot zmaganec trepidus drgetajoč, v strahu occultus na skrivnem, skrivaj tacitus molče sciens, prudens vedoma Insciens (nescius) | nevedoma, ignarus, imprudens J nehote medius srednji, sredi summus najvišji Tnfimus (imus) najnižji unus, solus eden, sam, le totus cel, ves, popolnoma rarus redek, redko diversus različen, na različnih mestih. Praesens tecum propediem loquar. Sciens te laedere ndluT. Themistocles absens accusatus et damnatus est. Hannibal prin¬ ceps in proelium ibat. Prion Remo augurium venit. Sapiens unus (solus)'sine aegritudine vTvere potest. Themistocles totum se dedidjt reipublicae. Hostes ex silvis ran propugnant. — Z ozirom"fia objekt: Lacedaemonii Themistoclem absentem accu- saverunt. Pripomnja. 1. Če latinimo izraze prej, naposled, najprej, na¬ zadnje, popolnoma itd., je paziti na to, kateri stavkov člen je poudarjen. Z naglašenim subjektom ali objektom se ima ujemati predikatnik, sicer se pa stavi adverb, n. pr.: Pater epistulam primus legit. (Najprej oče, potem kdo drugi). Pater epistulam primam • legit. (Najprej pismo, potem kaj drugega). Pater epistulam priinum (pnmo) legit. (Najprej bral, potem shranil)- Pripomnja. 2. Summus, Tnfimus, primus, medius, extremus značijo, atributivno,rabljeni, poleg navadnega pomena-tudi: vrh, vznožje, sreda, za- 113 četek, konec; v tem slučaju stoje pred svojim substantivom, v adjektivnem pomenu navadno za njim: in summo monte na vrhu gote, in monte summo na najvišji gori; in infimo monte na vznožju gore, primum ver začetek vigredi, ver primum prva vigred; media urbs sreda (sredina) mesta, urbs media srednje mesto; extrema hiems konec zime, hiems extrema zadnja zima. Pripomnja. 3. Pesniki in Tacit izražajo tudi kraj in čas z dop. pred.: Domesticus Otior. Vespertinus pete tectum. Pripomnja. 4. Dopolnilen predikatnik je tudi proleptični predikatnik. ki izraža učinek glagola že naprej: Et salta latentia condunt = condunt ita, ut lateant. II. Skladnost (congruentia, kongruenca) subjekta in predikata. 1. Predikat z enim subjektom. 183 S subjektom se sklada: a) verbum finitum vselej v osebi, navadno tudi v številu: Discipulus discit. Tempora mutantur; b) substantivni predikatnik v sklonu (nom.); tudi v spolu, če je mobile, in v številu, če je osebno ime: Alexander Magnus rex Macedonum fuit. Aquila est regina (kralj!) avium. Usus est omnium rerum magister (učiteljica). Cap- tivi praeda militum sunt. Romam totius orbis terrarum victores fuerunt; c) adjektivni (adj., prom, numer.) predikatnik v spolu, sklonu in številu. Fortuna est vitrea. Verba haec fuerunt. Nos viri fuimus tres. Pripomnja. 1. Adjektivni predikatnik je v neutru sing. (kakor v slov.), če je infinitiv ali stavek subjekt. Dulce est pro patria mori. Proximus sum egomet mihi nOn rede dictum est. Mihi pergratum est, quod venisti. Pripomnja. 2. Substantiviran adjektiv (pronomen) obdrži seveda tudi kot predikatnik svojo obliko: Omnium rerum mors est extremum. Caesar erat omnia. Quod ego ful' ad Trasimenum, id tu hodih es. Pripomnja. 3. Vezni glagol se ravna včasi po predikatnem substantivu, c e je temu bliže ko subjektu: Athenae clarissinia urbs Graeciae fuit. Vselej s e sklada z njim, če je inf. subjekt: Contentum esse rn.axim.ae sunt divitiae. Pripomnja. 4. Latinee ne pozna psihologičnega subjekta v gen. Stavi lorej subjekt v nom. tudi pri non esse, nbn manere: Mater nbn fuit domt matere ni bilo doma. Panis bonus nbn est ni dobrega kruha. Nulla domus Integra m a neb it nobene hiše ne bo ostalo cele. — Takisto se latini slovenski r odilnik pri biti, nedostajati z nominativom, ker Latinee brez nadredne besede ne pozna delnega genitiva (gl. § 214). Vinu m erat bilo je vina. Fru- 'nentum deerat žita je nedostajalo (manjkalo). Pripomnja. 5. V slovenščini stoji pri subjektih mnogo, malo, veliko, koliko, toliko, dvoje, troje itd., nekoliko in pri glavnih števnikih od pet na Prej (gl. § 73) kot subjektih predmet, ki se šteje, v gen., predikat (akt. ptep.) v srednjem spolu, substantivni in adjektivni (pas. ptep.) predikatnik v gen.: Or. Jos. Pipenbacher: Lat, slovnica. 8 114 Mnogo vojakov je padlo. Koliko ljudi je ranjenih? — V latinščini je šteti predmet subj, v nom., z njim se sklada predikat, slovenski subjekt je pa atribut lat. subjekta: Multi milites fuerunt fortes mnogo vojakov je bilo hrabrih. Pauci homines sorte sua contenti sunt. Malo ... je zadovoljnih. Quinque homines mortui sunt pet(ero) ljudi je umrlo. Quot vos estis koliko vas je? Nos triginta sumiis nas je trideset. Dostavek 1. Zaimkovni subjekt (in objekt) se sklada s predikatnim substantivom v spolu, sklonu in številu. Haec (to!) est nobilis ad Trasumenum pugna. Is (to) est verus amicus. Haec est altera victoria, quae cum Marathonio possit coni- pararl tropaeo. Hi sunt reg e s Persarum. Thebae, quod Boeo- tiae cap ut est. Omnes Belgae, quae tertia erat Galliae pars, contra populum Romanum coniuraverunt. Istam quidem vini dico. Nos eam (to) p at r tam dicimus, ubi nati sumus. Quis est fbns virtutis? Quae fuit c a us a belil? — Toda: Quid est virtus (— pojem čednost). Pripomnja. Tak subjektni (objektni) kazalnik slovenimo vedno s srednjim spolom. Če je pa kazalnik predikatnik, se ujema tudi v slovenščini s svojim subj, (obj.) v sklonu, spolu in številu: Is est verus amicus takšen je pravi prijatelj. Dostavek 2. Včasi se predikat ne ravna po slovnični obliki subjekta, nego po njega pomenu (—konstrukcija po zmislu, a d sensum, ovvkhv). Tako stoji n. pr. često pre¬ dikat v pluralu, če je subjekt skupno ime (collectlvump. Magna multitudo lapides ac tela coniecerunt. Slično: Uterque eorum exercitum e castris educunt. Caesar praemittit equitatum, qui videant. Pars navium haustae sunt, plures eiectae. Pripomnja. 1. Če je mllia subjekt, se ujema predikat glede spola često z gen., ki je od mllia odvisen: Caest sunt hostium qulnque mllia. Hominum mllia VL castris egressl sunt. Pripomnja. 2. V plural stopi često predikat, če je s subjektom v sing. združen s cum samostalnik, ki bi se lahko kot subjekt z et vezal z njim: [pse dux cum aliquot principibus capiuntur. Lentulus cum ceterls cOnstituSrunt. Pripomnja. 3. Predikat se ravna po apelativnih apozicijah flumen, mOns, urbs, oppidum kakor v slov.: Corioli oppidum captum est. Urbs Athenae S Persis deleta est mesto Atene se je razdjalo. Slično: Corinthus, totius Graeciae lumen, extlnctum est. Urbs ut propugnaculum hostibus oppositum est. — Tudi relativ se lahko ravna po apelativni apo- ziciji: Flumen Scaldis, qui ali quod influit in Mošam. 184 2. Predikat z več subjekti. - a) Pri dveh ali več subjektih v sing. stoji zapostavljeni predikat (in kopula) v pluralu: Pompeius, Lentulus, Scipib, 115 Caesar foede perierunt. Carthago et Numantia Rbmanis maximam gloriam attulerunt. Beneficium et gratia homines inter se coniungunt. Če so subjekti različnih oseb, ima prva oseba pred¬ nost pred drugo, druga pred tretjo: Si tu et Tulita valetis, ego et Cicerd meus valemus. Ego et tu et amicus aegroti fuimus. Erravistis, Rulle, et tu et nbnnulli collegae tui. b) Adjektivni (pronom., partic., numer.) predikatnik ima, če so 185 subjekti osebe (imena živih bitij) istega spola, isti spol, sicer pa moški: Pater et filius mortui sunt. Mater et soror mortuae sunt. Pater et mater mortui sunt. Isto velja tudi o subjektih, ki so deloma osebna, de¬ loma stvarna imena: Rex regiaque classis una profecti sunt. c) Če so subjekti pojmovna ali stvarna imena istega 186 spola, stoji predikatnik v istem ali srednjem spolu, sicer le v srednjem: Misericordia in Philippd et perfidia cbgnitae erant. Nox atque praeda hostes remorata sunt. Dlvitiae et honbres incerta et caduca sunt. Ager et hortus vicini a patre empta sunt. Murus et porta de caelo tacta erant. Pripomnja. Po pravilih b) in c) se ravna tudi relativ in demonstrativ, če se odnaša na več substantivov. Pater et mater, qui mortui sunt. Rex regiaque classis, q ul profecti sunt. Multl divitias et honOres amant. Sed h a ec caduca sunt. V singularu stoji predikat pri dveh ali več edninskih sub- 187 jektih: 1. če je pred ali med subjekti; 2. če so subjekti zve¬ zani z aut, aut— aut, sive — sive, vel — vel; 3. če se smatrajo vsi osebki za eno celoto. 1. Cecidit Craterus dux et Neoptolenius. Homerus fuit et Hesiodus ante Romam conditam. 2. Haec verba bene se haberent, -sr Socrates aut Antisthenes diceret. Cretum leges sive luppiter sive Minbs sanxit. 3. Senatus populusque Romanus decrevit. Često se ravna predikat po bližjem subjektu. 188 A Chardne et tempus et dies datus est. In me omniuni bra atque ocull sunt conversi. Nos ipsT et senatus restitit. Orge- torigis filia atque unus e filiis captus est. Missae sunt eb co- hortes Ligurum quattuor et C. Annius praefectus. Pripomnja. V stavkih : Natura inter se inimlca sunt civitas libera et rs x. Pax et concordia clvibus iitilia sunt sta inimica in utilia subst. adj. neus moja knjiga [ne: liber mel knjiga (od) mene]; amor noster; amicum s uum amat. — Tako tudi ni od causa in gratia (zaradi) odvisen gen. osebnih zaimkov in refleksiva, nego se strinja z njima dotični posesiv: mea, h‘3, sua, nostra, vestra causa (gratia) zaradi mene, tebe itd. Faciam, neque f ua causa, sed mea. Quam multa, quae nostra causa non faceremus, facimus amicOnim causa. Pripomnja 2. Apozieija (atribut) k posesivnemu zaimku stoji v geni¬ tivu: mea unius opera (mesto mel unius opera) s trudom mene edinega le edino z mojim trudom), nostra ipsOrum salus nas samih rešitev naša lastna r.), vestra magistrorum opera po trudu vas učiteljev. — ke če je omnium apozieija, stoji nostrum, vestrum: Omnium nostrum (vestnim) f°rtuna. Pripomnja 3. Pri lastnih imenih se nadrednica filius, filia (oboje le pri tujih imenih), uxor, templum (aedis) včasi izpušča: Hasdrubal GisgOnis; Te- r entia Ciceronis (uxor). Ventum erat adVestae. Habitabat rex ad loviš Statoris. 3. Genitivus appositivus, (definitivus, explica- 211 tlv us), pojasnilni genitiv, pojasnjuje ali omejuje splošni pojem 128 nadrednice: vbx voluptatis beseda naslada, arbor fici drevo smokva, figovo drevo, nbmen Caesaris ime Cezar. Glagoli stoje v gen. gerundija: triste est nbmen carendT žalostna je beseda pogrešati. — Osebna in geografska lastna imena se skladajo z apelativi: flumert Rhenus, rex Tullus, urbs Roma. 212 4. Genitivus obiectivus, objektivni genitiv, zazna¬ mujoč osebo ali reč, na katero prehaja dejanje glagolnega samostalnika: odium Rbmanbrum (Rbmanbs odit, bderunt) črtenje Rimljanov, lectib librbrum (lego librbs) čitanje knjig. Sloveni se ta genitiv a) z gen : accusatio sceleratOrum obtožba zločincev; Z>) najčešče s predlogi: odium RomanOrum sovraštvo do Rimljanov, amor populi ljubezen do naroda, timor hostium strah pred sovražniki, niemoria praeteritOrum malorum spomin na minule nezgode, transitus fluminis prehod črez reko, laetitia victoriae veselje nad zmago; c) s pridevnikom: timor del strah božji; d) genitiv postane določnica sestavljenke: cupiditas gloriae sla- vohlepnost, amor patriae domoljubje, timor del bogaboječnost, desiderium patriae domotožje. — Včasi se rabijo mesto gen. tudi v lat. predlogi adversus, erga, in, cum, toda le za osebe: pietSs adversus deos, tuus erga me amor, nostra erga vos benevolentia. Magna fuit quondam reverentia capitis canT. Mirum me tenet desiderium urbis. Hannibal ingenti Rbmanbrum odib fla- grabat. Amor erga parentes est in nobis. Pripomnja 1. Za objektivni gen. se rabijo navadno tudi gen. mel, tul, sui, nostn, vestrl (nostrum, vestnim je le partitivni gen. gl. § 214, a, prip.). Desiderium tul hrepenenje po tebi, amor sui samoljubje; redko stoji svo- jilnik: amor noster ljubezen do nas; ipse suus fuit accusator. — Toda: amor nostrum (vestnim) omnium; gl. 82, b. Pripomnja 2. Če sta od ene besede odvisna subjektivni in objektivni gen., zavzame mesto pred nadrednico subj gen.: Hannibalis odium Roma- norum Hanibalovo sovraštvo do Rimljanov. Caesar pro veteribus Helvetiorum iniuriis populi Romani ab ils poenas bello repetiit. Pripomnja 3. Mesto eius, huius, cuius rel ira, metus, dolor se rabi cesto ea, haee, guae ira, is, hic, qui metus, dolor jeza, strah, žalost zaradi tega (česa): Eo dolore impedltus legatos ad Bocchum mittit. 213 5m Genitivus qualitatis, genitivus lastnosti ali svoj- stva, toda le v zvezi s prirednim atributom (pridevnikom, števnikom, zaimkom); huius generis hostis, eius modi res, ager quattuor iugerum, res magni labbris. Hamilcar secum duxit ft- lium Hannibalem, puerum novem annbrum. Mare prbcreat ani- malia insolitae magnitudinis. Mesto gen. qual. stoji lahko a bi. qual.: luvenis mitis in' genii ali miti ingenib. 129 Le gen. qual. stoji: a) če je atribut števnik: classis mille navium, fossa pedum viginti, iuvenis duodetriginta annorum (28 let slar, 28 leten), via biduT (= duorurn dietam)-, b) pri izrazih teže, vrednosti, vrste in bistvene (stalne) last¬ nosti : corona aurea parvt ponderis, res magni pretil, huius generis hostis, eiusmodi res, homines feri magnaeque vir- tutis. Le abl. qual. stoji: a) pri lastnostih telesa in njegovih delov: hotno humili sta- tura, colore candidd, nigrls oculis, vultu hilarT. — Tako tudi: bono (laeto, tristl) anitnb, ca menie [sum (nestalne lastnosti!)]. b) pri samostalnikih z genitivnim atributom: clavus digitl crassitudine, tumulus turris altitudine. Pripomnja. Z lastnimi imeni se veže gen. ali abl. qual. navadno po¬ sredno z vir, hotno itd. T. Manlius Torquatus vir prlscae seve rit at is. 6. Genitivus p artitivus, partitivni (delni) gen., ki za- 214 znamuje celoto, od katere se jemlje del. V slov, se rabi tudi delni gen., ali pa predlogi od, iz, med, izmed. Multitudo homimim množica ljudi, pars navium oddelek ladij, optimus discipuldrum najboljši izmed učencev. Partitivni genitiv stoji: a) pri substantivih množine in mere: pars equitum, magna vis (množina) auri, modius frumenti merica žita. Cicerd in summa caritate magnam frumenti vim e Sicilia Romam misit. Pripomnja. Pars nostrum, vestnim (gl. § 212., prip. 1) del od nas, vas = del naših, vaših; tnelior pars nostri (gen. sing. n) boljši del našega bitja (gl. § 82, b). b) pri komparativih in superlativih. Ndbiliores Roma- norum, sapientissimus omnium Graecdrum. Gallorum om¬ nium fortissimi sunt Belgae. — Tudi pri superlativnih adverbih: maxime [minime) omnium laudandus. c) pri števnikih, števnih adjektivih in pronominih: tres, tertius, term, multi, uter, aliquis discipuldrum. Quis mortalium sine vitiTs natus est? Nemo omnium oratorum eloguentior fuit quam Deniosthenes. E>r. Jos. Pipenbacher: Lat. slovnica. 9 130 Pripomnja 1. V omenjenih slučajih b in c stoje lahko tudi v lat. mesto part. gen. oblike s predlogi ex, de, redko inter, in: optimus ex (de) omnibus, (inter omnes, in omnibus); vselej stoji ex ali de pri anus, če mu ne sledi alter, alius, tertius ali če je celota števnik ali substantiv, ki mu je atribut določni števnik: unus ex (de) las; de tribus hoc extiemum, de decem mllitibus fortissiml; navadno panel (complures, tot, quot) ex his. Ibi Orgetorfgis ftlia et unus e filiis captus est. — Predlog se ne stavi, če je celota in del samostalnik. — Utergue se veže s substantivom adjektivno: uterque cOnsul cecidit oba konzula sta padla; zaimek stopi v gen., če ni neutrum: nostrum, horum, quOrum uterque, toda hoc, id utrumque, tako tudi pl. hi utrlque. Pripomnja 2. Partitivni gen. se seveda ne rabi, ako števnik ni del, nego atribut celote ali predikatnik. Quot vos estis? koliko vas je? Nos sumus omnes decem nas vseh je deset (vseh skupaj nas je 10). Arniči, quOs multos habeo. Pauct sumus malo nas je (gl. § 183, prip. 5). Multl milites captl sunt mnogo vojakov se je ujelo. Mulit militum captt sunt mnogi izmed vojakov, mnogo vojakov. d) pri n o m. in akuz. (toda le, če nima predloga) substanti- viranega neutra števnih adjektivov in pronominov, n. pr.: multum, plus in plurimum, paulum, minus, minimum, tantum, quantum, nimium, idem, illud, hoc in id, aliquid, nihil, quidquam, quid, i. dr. lustitia nihil expetit praemii. Minus habeo virium quam vestrum utervis. Dimidium facti, qui bene coepit, habet. Quidquid transiit temporis, periit. Tantum cibt et pbtidnis est adhibendum, ut reficiantur vtres. Quid causae erat, cur Graecia interiret? Pripomnja 1. Rabi le: magna, rnaior, tanta pecttnia mnogo več, toliko denarja. Pripomnja 2. Aliquid novi in novum nekaj novega (neka novost); aliquid atile nekaj koristnega. Ce sta pa zvezana adjektiva različne dekli- nacije, se ravna drugi glede sklona po prvem: aliquid novi et utilis ali aliquid utile et novum. Pripomnja 3. V part. gen. ne stoji adjektiv, če je odvisen od njega kak sklon; torej le: nihil te digntim, nihil flde sna indignum; vedno tudi: nihil (quid) aliud. e) pri nekaterih v nom. in akuz. samostalno rabljenih ad- verbih kakor v slov.: s at is temporis dosti časa, p a rum virium premalo sile, nimis vitiorum preveč napak. Cimbn habebat satis eloquentiae. 131 Pripomnja. Rabi: satis magna pecunia dovolj denarja, satis magnae copiae dosti vojakov = satis multl mllites. f) pri krajevnih adverbih ubi, ubicumque, niisquam, eb, Longe i. dr. v izrazih: ubi gentium = ubi terrarum kje na svetu? nusquam terrarum nikjer na svetu; eb loči tam. Sem spada tudi eb impudentiae prbcessit tako daleč je šel v svoji nesramnosti; vendar je bolje: ad eam (tantam) impudentiam, tantum impudentia prbcessit. II. Genitiv kot predikatnik ali predikativni genitiv. Predikativni genitiv stoji: 215 1. kot genitivus possessTvtis pri glagolih esse, fien, viden, facere, putare, existimare, ducere, cbgnbscere. Sloveni se s pristavki dolžnost, naloga, navada, znak, znamenje, dokaz, svojstvo, last(nina) koga (česa) ali s svojilnim adjektivom. Est imperatbris vojskovodje dolžnost je; est z gen. se tudi lahko sloveni: pristoji komu, kaže koga, mora (more) kdo: vojskovodji pristoji, vojskovodja mora. Stulti est zna¬ menje bedaka je, iudicis est sodnik mora. Domus regis (= regin) est (putatur) ... je kraljeva, smatra se za kraljevo last. Asza Rbmanbrum facta est. Cuiusvis hominis est errare vsak človek se lahko zmoti, se more zmotiti. Discipuli est oboedTre ma¬ gistro. Adulescentis est maibres natu veren. Parvi animi est divitias arnare nizko mišljenje kaže . . . Victbs tutelae nostrae duximus (za svoje varovance). Aliquid lucrT facere okoristiti se s čim. Hannibal, quod inter Alpes ApennTnumque agri est, suae dicibnis (potestatis) fecit je spravil v (pod) svojo oblast. Pripomnja 1. Mesto gen. osebnih zaimkov stoji neutrum sing. poses. zaimkov: meum, tuum, suum, nostrum, vestrum est moja, tvoja . . . dolžnost je, jaz . . . moram. Tuum est, Cato, videre, guid agstur. Pripomnja 2. Kadar se izrazi naloga, dolžnost itd. poudarjajo, s e latinijo tudi doslovno z munus, negOtium itd. Illud inceptum est animi Pradentis stgnum. Pripomnja 3. Pravi se: stulti (stultitiae) est = stultum est. Adjektivi enega končaja morajo biti genitivni predikatniki, torej vselej sapientis es t dicere (ne sapiens est!). 2. kot genitivus qualitatis (gl. § 213) pri esse, red- 216 keje pri drugih od zgoraj (§ 215) navedenih glagolov. Res est Osmodi (= tališ). Virtus tantanim virium est, ut se ipsa 132 tueatur. Caesar Dumnorlgem magni animl, magnae inter Gallbs auctbritatis cbgnbvit. — Enako se rabi abl. qual. Summa Socrates sapientia fuit (— sapientissimus fuif). 217 3. Kot genitivus pretil'. a) pri glagolih ceniti (aestimare, habere, ducere, facere, potare), vreden biti, veljati (esse, fierl) na vprašanje kako visoko? koliko? Rabi se le gen. sing. neutr. števnih adjektivov. Taki genitivi so: magni, pluris, maximl (per- niagnl), pluriml aestimb cenim visoko (zelo), bolj, najbolj, parvi, minbris, minimi nizko (malo), manj, najmanj, quanti koliko, tanti toliko, tantidem ravno toliko (tako), nihitl (nbn flocci) nič. Vestis magni (= pretibsa) est. Mea mihi cbnscientia pluris est quam omnium sermb. Parvi sunt foris arma, nisi est cbnsilium domi. Tanti est exercitus, quantt imperator. Pripomnja 1. Genitiva multi, maioris se ne rabita. — Navadno je prO nihilo putare, dacere nič ne ceniti, pro nihilo esse nič ne biti vreden. Ne flocci quidem facio! Pripomnja 2. Ceniti (čislati) = spoštovati = aestimare s pri¬ stavkom magni. Le značajnika spoštujem cOnstantem gravemque tantum virum magni aestimo. b) pri glagolih kupiti (emo, redimo), prodati (vendb), ve¬ ljati, stati (sto, cbnstb, sum), v najem dati (točo), najeti, v najem vzeti (cbnduco), toda le: tanti (tako drago), quantl (po čem), pluris (dražje),. minbris (ceneje). Vsi drugi izrazi stoje v abl. (abl. pretil)', emo magnb (drago), pluris, plurimb (permagnb); veneo (na prodaj sem) parvb (ceno), minbris, mi¬ nimo. Bona nbn tanil, quantl ernpta erant, venierunt. Multb sanguine cbnstat victbria. Mercede conductus patriam prb- didit. Dumnorlx omnia Haedubrum vectlgalia parvb rede- merat. Magis illa iuvant,, quae pluris emuntur. Pripomnja. Seveda ima aestimo (puto) v pravem pomenu: ceniti = ceno določiti razen tanti, quanti, pluris, minOris vedno abl. Cupidinem illum (Amorjev kip) Verres denariis quadringentls putavit. Lis parvo aesti- mata est. 133 III. Genitiv kot objekt. V genitivu imajo objekt: 1. Adjektivi, ki pomenijo: 218 željen, vešč, deležen, pomljiv, poln in zmožen in kaj sličnega ali nasprotnega (adiectiva relativa). avidus, cupidus, honoris časti željen (častihlepen), studiosus eloguentiae maren zgovornosti, peritus belli vešč vojni, gnarus loči poznavalec kraja, iuris consultus pravoznanec, prudens ret militaris vešč vojaštvu, conscius mihi sum errbris v svesti sem si zmote, particeps libertaiis deležen svobode, expers rationis brezumen, compos mentis deležen razuma (pri pameti), memor, immemor beneficii dobrote pomljiv, nepomljiv, plenus timoris poln strahu, inops (egenus) amicbrum (prijateljev potreben) brez prijateljev, regni potens kraljevanja (za kralja) zmožen, potens sui svoj gospod, impotens irae sum ne obvladam (brzdam) jeze. Avida est periculi virtus. Imperitus est mbrum agricola. Onines immemorem beneficii bderunt. Bestiae rationis et bra- tibnis sunt expertes. Alexander irae suae nbn potens erat. Cbn- scia mens recti mendacia ridet. Venturae memores iam nune estbte senectae! Pripomnja 1. Refertus stoji z gen. osebe, sicer z abl. instr.: Gallia referta negotiatorum, domus referta divitiis. — Peritus (consultus) iuris, iure, pravoznanec. Pripomnja 2. Pesniki in poznejši prozaiki rabijo cesto gen. tudi pri drugih pridevnikih: integer vitae scelerisgue pUrus, ingens vtriuin, animt ferox, futnn sscarus. 2. Participi sedanjega časa prehodnih glagolov, kadar 219 se rabijo kot adjektivi in značijo trajno lastnost. Homo veri- tatem diligens človek, ki enkrat resnico ljubi, sicer je pa lahko lažnivec; homb veritatis diligens človek, ki ljubi vselej resnico, resnicoljuben človek; vir amans patriae domoljub, fugiens ta¬ boriš delomrzen, appetens glbriae slavohlepen, metuens del bo¬ gaboječ, patiens frigoris mrazotrpen, mraza vajen, sitiens ho- bbrum častihlepen, sitiens sanguinis krvožejen. Epaminbndas adeo fuit veritatis diligens, ut ne iocb quidem ^ntiretur. Cicerb patriae amantissimus erat. - 134 3. Glagoli, in sicer: 220 a) Glagoli memoriae (kot genitivus memoriae): spom¬ niti koga česa (na kaj): admoneb, commoneo, comnio- nefacib; spomniti se česa: meminT, reminTscor; poza¬ biti kaj (na kaj): oblivTscor. Admonuit eum aeris aliem. Commonefecit me beneficii sui. O rex, memento Atheniensium! OblTviscere omnium iniuriarum! Divico, Helvetibrum legatus, monuit Caesarem, ut reminTsceretur et veteris incommodt populi Romam et pristinae virtutis Helvetibrum. Stvarni objekt stoji pri glagolih spomniti se in pozabiti često v akuz., pri glagolih spomniti tudi (redko) z de v abl. Neutrum pronomina ali adjektiva je vselej v akuz. Plerique mortales postrema meminere. Tu, C. Caesar, oblivisci nihil soles nisi iniurias. Stultitiae est alibrum vitia cernere, oblivisci sua. De hbc proelib paulb ante invitus vos admonui. Illud te commoneo. Pripomnja. Recordor (spominjam se) ima stvar navadno v akuz , osebo vselej z de v abl.: recordor beneficia, ds amTcO. — Venit mihi in menteni aniict, pugnae, PlatOnis, na misel mi pride (spominjam se) prijatelj(-a); toda venit mihi in mentem hoc, id, illud, aliquid; conipltlra mihi in menteni veniunt. — Memini aliquetn spominjam se (pomnim) še koga. Cinnam meminT, Sullam vidi. 221 b) Glagoli sodbe n ega postopanja, pri katerih stoji krivda ali zločin v genitivu criminis; dolžiti: arguo, Tnsimulb; tožiti: accusb, reum facib, arcessb; dokazati: coargub, convincb; obsoditi: damnb, condemnb; opro¬ stiti: absolvb. — Pomni: capitis accusb tožim na smrt, capitis (capite) damnb obsodim na smrt, capitis absolvb oprostim smrtne kazni. Nedoločena kazen stoji v gen: quanti, tantT, quad- rupli damnare. — Določena kazen stoji v abl.: aliquem morte, exsilib, pecunia (na globo) damnare, multare. Miltiades accusatus est prbditibnis. Cicerb Verrem Tnsi- mulavit avaritiae et audaciae. Themistocles prbditibnis damnatus est. Causa cbgnita Miltiades capitis absoliitus pecunia multatus est. Quanti Camillus absens damnatus est? Quindecim milibus gravis aeris. 135 Pripomnja 1. Gen. cruninis je gen. explicatiuus, odvisen od izpuščenih ablativov crlmine (na obdolžbo), nOmine, lege, koji substantivi se včasi sta¬ vijo : accusare aliguem cnmine furtr. Pripomnja 2. Mesto gen. cruninis stoji cesto de (zaradi) z abl. pri: postulare (tožiti) n. pr.: de repeiundts (pecuniis zaradi izsiljevanja), vi (nasilja), ambitu (podkupovanja volilcev), maiestate (veleizdaje); accusare, damnare de veneficiis (zavdajavstva), toda: inter sicarios (zaradi zavratnega umora). c) Brezosebniki 222 piget, pudet, paenitet, taedet ino miseret, ki imajo osebo, koje čut se vzbuja, v akuz., osebo ali stvar, ki vzbuja čut, v gen. piget me neglegentiae tuae mrzi mi tvoja nemarnost pudet nos facti sram nas je čina paenitet me libidinis kesam se strasti taedeat vos avaritiae eius naj se vam gnusi njegova lakomnost! miseret me populi smili se mi narod. Me civitatis morum piget taedetque. Geminat peccatum, quem delicti ndn pudet. Nunquam me paenituit fortunae meae. Pripomnja 1. Neutrum pronomina stoji pri piget, pudet, paenitet v no m : id, boe, illud, nihil me piget. — Subjekt se izraža tudi z inf. (gl. § 157, 1 b prip. 1.) ali vzročnim stavkom: pudet me peccasse; fratrem paenitet, quod te violavit. Pripomnja 2. Miseret me populi, češče misereor populi, tudi miseror populutn. d) Pri interest do tega je, na tem je, važno je stoji 223 v gen. oseba ali stvar, za katero je kaj važno. Mesto gen. osebnih zaimkov se rabi le akuz. plur. srednjega spola posesivnih zaimkov. P at ris interest očetu je do tega; salutis communis interest važno je za občo blaginjo; mea, tua, eius, nostra, vestra, eorum, earum interest meni ... je do tega. Refert gre za kaj se veže le z mea, tua, nostra, vestra, navadno je pa brez osebe. Mea refert meni gre za kaj. Pripomnja. Apozicija osebe ali stvari se izraža s stavkom. CicerOnis, ( tui tum cbnsul erat, interfuit. Mea, qui legatus sum, refert meni poslancu. Do česa je, za kaj gre (= subjekt k interest, refert), se Jatini: a) z infinitivom (pri različnosti oseb in pri pasivu se rabi acc. c. inf.). 136 Interest omnium rede facere. Mea interest te rede facere. Hlc sua putat interesse se defendi. b) z indirektnim vprašanjem, redko z ut (ne). Mea non interest, quid de me homines imperitT lo- quantur. Non refert, quam multos librbs, sed quam bonbs legaš. Caesar dtcere solebat non tam sua quam rei pub- licae interesse, ut salvus esset. Vestra interest, ne impera¬ tore m faciant. c) z neutrom zaimkov: hbc, id, illud, quod, quid. Hbc et mea et rei publicae et tua interest. Pripomnja. Slovenski samostalniki se morajo torej vselej latiniti z inf. ali stavkom. Na tvojem zdravju mi je: mea interest te valere, utrum valeSs necne (ut valeSs). Stopnjo zanimanja (= koliko je do česa) izražajo: a) adverbi: magnopere, magis, maxime, valde, vehementer, quantopere, tantopere, minime; b) neutrum števnih adjektivov: tantum, quantum, aliquantum, aliquid, multum, plus, plurimum, minus, nihil; c) genitivi (pretii): tanti, quanti, (pef)magni, parm. Maxime interest, quem ad modum quaeque res audiatur. Milo semper, quantum Clbdii interesset se perire, cogitabat. Quod tua nihil refert, percontari desinas. Quod permagm interest, prb necessarib habetur. Magm refert, quali in cor- pore locatus sit animus. Dativ je kakor v slovenščini sklon indirektnega ali oddaljenega ob¬ jekta. Rabi se pa tudi predikativno, pri pesnikih zaznamuje včasi doseženi kraj in cilj. I. Dativ kot indirektni objekt. 224 1- Na vprašanje komu? Oseba ali reč, katera je smoter osebkovega dejanja, stoji v dativu; rabi se vobče pri istih adjektivih in glagolih kakor v slovenščini, torej: a) pri adjektivih škode in koristi, enakosti ali podob¬ nosti, pa tudi pri drugih kakor v slovenščini. Senatbrt necessarium est nbsse rem puhlicam. Quod voles tihi gra- tum esse, rarum effice! Qut šibi amtcus est, hunc scltb amicum omnibus esse. Šibi quisque proximus est. Caesar locum deligit castrTs idoneum. Nihil mortT est tam simile quam somnus. 137 Pripomnja 1. Pri similis, dissimilis stoji stvar v dat. ali gen., oseba navadno (pri Cie. vselej) v gen.: mortl ali rnortis similis, patris simillimus filius. Dionijsius tgrannus Nerbnis simillimus erat. — Vselej se pravi: met; tul, sul, nostrl, vestri similis (dissimilis); tako tudi veri similis (veri- similis) verjeten. Pripomnja 2. Par in dispar imata zaimke v gen.: Q. Metellus, cuius pauebs pares clvitas tulit. Sicer pa stoji vselej dat, takisto v pomenu kos: mihi, hostl par meni, sovražniku kos. Pripomnja 3. Amicus, inimicus, familiaris (vsi trije tudi v superlativu), aequalis, affinis, propinqus, finitimus, vlcinus, adversarius se rabijo kot substantivi z gen : amteissimus nostrbrum hominum naj večji prijatelj; affinis mihi meni v rodu, affinis (propinquus) meus moj sorodnik. Pripomnja 4. Pri adjektivih (ne)prijaznosti stoje tudi predlogi adversus, in, erga (le v prijateljskem pomenu): cbmis erga parentes, severus in filium, ingratus adversus debs. Pripomnja 5. Proprius (lasten), communis (skupen), superstes (preži- vevši), contrarius (nasproten) stoje z gen. ali dat. — Proprium est bratbris Ornate dicere A micbrum omnia sunt communia. Libert parentibus superstites, superstes subrurn — Pri oseb, zaimku imata proprius, communis dat. Mihi proprium est = metini proprium est. Omnia mihi cum amicls sunt communia. Pripomnja 6. Propior, proximus imata včasi, adverba propius, proxime, redno akuz. Ubil proxim[ Rhenum fuerunt. Proxime Pompeium sedebam Pripomnja 7. Sacer (svet, posvečen) ima v klasični prozi gen.: lila insula ebrum debrum sacra putatur. Pripomnja 8. Adjektivi: nepotreben, prikladen, potreben, lahek, težek \(in)tltilis, aptus, idbneus, necessarius, facilis, difficilis] imajo osebo v dat.; za se izraža z ad: liber ad multas res utilis; locus ad pugnam idbneus; res ad vitam necessariae. b) pri glagolih, in sicer: «) pri prehodnikih, navadno poleg akuzativa. 225 Sedulitas mea et mihi et ret publicae tulit fructum. Quid est tam regium quam opem ferre supplicibus? fi) pri n e p r e h o d n ikih, ki značijo koristiti, ško¬ diti, prijati, dopasti; laskati se, ubogati, po¬ magati, služiti, ukazati, (ne)zaupati, vdati se, upirati se, in dr. Homines hominibus plurimum prbsunt et obsunt. Na- turae omnes paremus. Hbc petimus nostrae causae fldentes. Pripomnja. lubeb (ukažem), veto (prepovem) nimata nikdar dativnega objekta. — Fidb, cbnfidb imata v pomenu zanašam se abl. stvari: virtute n Ulitum; enako fretus (zaupajoč v). Fretus Antonii cbpiis illa scelera suscepit. y) pri neprehodnikih 226 medeor, ipascor, studed, maledicb, pareb, nubb in persuadeb. 138 V slovenščini stoji vobče drug sklad; medeor vulneribus (sanb vulnera) zdravim (lečim) rane; irascor hos- tibus jezim se na sovražnike (nad sovražniki); studeb litteris bavim (pečam) se z znanostjo, studeb libertati težim za svobodo; maledicb {male dlcb) accusatbrl psujem (zmerjam) tožnika; parcb valetudinl varujem (štedim) zdravje, parcb tibi prizanašam ti; nubb virb možim se; persuadeb populb pregovorim (prepričam) narod. Philosophia medetur animis. Propter perfidiam dl im- mortales hominibus irascl solent. Omnes homines natura libertati študent. Frustra maledlces fortunae. Alexander, cum Thebas cape ret, Pindarl familiae doniulque pepercit. Elpinice Calliae nupsit. Themistocles persuasit populb, ut classis centum navium aedificaretur. Pripomnja. Pasiv je seveda le brezoseben Pecuniae partitur, ,tempe- ratum est. Populo persuadstur. Nupta virO ali cum virO. — Mihi persuasum est, mihi persuasi, (redko) persuasum habeo prepričan (uverjen) sem. — Ho c (gl. § 202, 3) tibi persuads o tem bodi prepričan! 227 f. pas. (ad)dnctus, (com)motus, captus, incensus, Tnflammatus, impulsus, coactus, perterritus itd. se navadno ne slovenijo, če od njih odvisni vzročni ablativi izražajo čute (ali druge abstraktne pojme); amore ductus (od ljubezni gnan) iz ljubezni, metu, timOre Perterritus od straha (strahu), Tra incensus iz jeze (razkačen), odio Tnflam- matus iz sovraštva, misericordia motus (impulsus, captus) iz usmiljenja, nvintio commotus vsled poročila. b) na vprašanja zakaj? zavoljo, zaradi, vsled česa? notranji nagib dejanja ali vnanji povod dejanja ali stanja. Officium pigritia (iz lenobe) desero. Hostes frumenti inopia cotloquium petierunt. Pripomnja. Sem spadajo ablativi: superbia (iz ošabnosti), amore, ava- r dia, Tra, odiO, spe (facio aliquid); adventu (vsled prihoda), iussu (na povelje), ‘niussa (brez povelja), rogata (na prošnjo), (ad)monitu, impulsu, missa, hort&ttl, consilio (po nasvetu). Dr. Jos. Pipenbacher: Lat. slovnica. 1® 146 Zlasti pri izrazih duševnega in telesnega počutja izraža abl. vzroka zunanji vzrok ali povod: laetor (laetus sum), gaudeo, e x suito luctu vestrb veselim se vaše žalosti, radujem se nad vašo žalostjo; doleo, maereo (maestus sum) clade žalostim se zaradi poraza; glorior victoria hvalim (ponašam) se z zmago; labord (aeger sum) vulnere bolan sem od rane; contentus domo zadovoljen s hišo, superbus virtute ponosen na hrabrost; dieto audiens na besedo poslušen. Delicto dolere, correctidne gaudere oportet. Omnes bom interitu sudruin maerent. Pripomnja 1. Pri labbrb stoji bolni del telesa z ex: laborb ex capite, pedibus, dentibus glava itd. me boli; tako tudi laborb ex aere alieno zadolžen sem. — Pravi se tudi pes, caput dolet, dolent mi hi oculi, latera, pulmones. Pripomnja 2. DoleO, laetor, glorior stoje tudi s predlogom de, posebno pri osebah. De HortensiO te certe scio dolere. Pripomnja 3. Stvarni vzrok izraža ob, propterp. ob.eam rem, propter frlgora; namero ca us d; p ra e vzrok zapreke v zanikanih stavkih; prae lacrimis loqui nOn possum. II. Ablativ kot orodnik (instrumental). 246 1. Instr um en tal is zaznamuje kakor slovenski orodnik na vprašanje s čim? po čem? sredstvo ali orodje (ablativus Tnstrumen ti). Hamo pisces capimus. Cornibus tauri, apri dentibus, morsu leones se tutantur. Benevolentiam civium blanditiTs colligere turpe est. Res familiaris quaeri debet rebus honestis, conservari autem diligentia et parsimonia. Concordia res parvae crescunt, discordia maximae dilabuntur. Oseba kot sredstvo (posrednik) stoji s />er(po) v akuzativu. Senones Caesarem adeunt per Haeduos. Per legatbs rem comperit. — Tako tudi per litteras (epistolas) po pismu (s pismom, pismeno); gl. § 250, prip. 3. Pripomnja. Vojaške čete se smatrajo za stvarno sredstvo in stoje v abl. instr. Exercita, cbpils, mantt, multitudine, legione, militibus pugnare- vincere, pellere, opprimere, aggredi itd. Caesar nnlitibus murum fossamgue perducit. — Tako tudi pri comitatus spremljan: mulier alienis oirts comitata- Dostavek. Abl. instr. se rabi zlasti pri glagolih, ki pomenijo: hraniti se, živeti od, o: Britanni lacte et čarne vlvunt; učiti kaj, uriti v: doceb ftdibus (goslati), equb (jahati), erudio im' bub, instituO, exerceb (tudi in z abl.); govoriti: Latina lingua loquor; napolniti s (z): compleO, expleb, impleb, refercio, onerO (obtežim). onustus (obložen); = abl cOpiae; enak abl. je pri sledečem: 147 o b i 1 o v a t i s (z): abundb, redundb, circumflub, afflub; igrati: ca n o fidibus na gosli (goslati), cithara na citre (cit ra ti), tuba trobiti, tibils piskati; ludb pila žogati; dražiti k, izzivati (klicati) na: lacessb bello, proelio; premagati v: vincb, interflcior bello, proelio; sprejeti: recipib tectb pod streho (v hišo); urbe in in urbem, castrls in in castra itd.; držati: teneb pallio z a plašč, mana za roko, memoria (animb) v spominu (= pomniti), me domb, oppido doma, v mestu;. zapreti v: includb carcere, moenibus; zaplesti se v: implicor bello; morbb zboleti; iti, voziti se, jahati: proficiscor pedibus (peš), navi potovati na vodi; vehor curru, navl pluti, equo jahati; skriti se: occultb me silva (v gozd), in hortls; deževati: pluit lapidibus, lacte, sanguine (pri pesnikih tudi akuz.); kupiti, prodati itd. (abl. pretii) gl. § 217, b; navaditi (se) gl. § 227, prip. Epaminbndas multis discipllnls eruditus erat. Caesar totum collem hominibus complevit. Multis virtutibus abundat, qui alienas amat. Kakor glagoli instrub, ornb, exbrnb, afficib (aliquem aliqua re) oskrbim, opremim, okrasim, se veže tudi praeditus (obdarjen) z abl. instr. Muneribus debrum sumus Instructl et brnatl. Virtute nbn lam mulil praediti esse quam viden volunt. Pripomnja. Afficib, afficior aliqua re se sloveni navadno brez orod- nika z glagolom, ki ima pomen od ablativa. Afficib aliquem honbre častim, poena kaznim, admiratibne občudujem, praemio nagradim, iniuria žalim, laetitia razveselim; afficior admiratibne občudujejo me, morbb zbolim, laude hvalijo me. Instrumenta! stoji pri medialnih deponentnikih utor, fruor, 247 fungor, potior, vascor, nitor in njih sestavah; utor ratione (oko¬ ristim se) imam, rabim; abutor patientia zlorabim; fruor vita, pace uživam; fungor munere servT opravljam službo sužnja, robujem; perfungor, defungor bello prebijem; defungor vita umrem; potior oppido polastim se; vescor čarne hranim se z mesom, jem meso; nitor duabus Hispaniis opiram se, na¬ slanjam se na. Thrasgbulus usus est prudentia. Miltiades tota regione potitus est. Hannibal victoria frui quam uti maluit. Quousque tandem abutere patientia nostra? Pripomnja 1. Utor ima včasi tudi ablativni predikatnik: utor te doc- tbre, amicb imam te za učitelja, prijatelja. Atheniensbs Phalericb portu neque 'nagno neque bona atebantur; utor te familiariter, multum občujem s teboj Prijateljski, mnogo. — Kakor mtbr stoji sto (zanašam, držim se) z abl.: decretb, °ptnione, iudicib, prbmissls, cbnsilib. Toda: nitor ad glbriam težim za slavo. Pripomnja 2. Peru m potlri oblast si osvojiti. 148 248 Opus e st potrebno (treba) je. Oseba, ki ji je treba, je v dat; kar je potrebno stoji: a) v ablativu. Auctbritate tua nbbis opus est et auxilio. Quid opust est verbis ? Nihil est opus longa bratibne. Magi- stratibus civitati opus est. b) (redko) vnom. kot subjekt. Mihi frumentum non opus est. — Neutrum pronomina ali adjektiva stoji vselej v nom. Quae opus sunt, comparant. Multum {multa} opus est {sunt). Themistocles celeriter, quae opus erant, reperiebat. — Causam cbgnbsci opus est. Quid opus est multa dicere? Pripomnja. Mesto subjektivnega inf. stoji v trdilnih stavkih češče abl. participa pf. pas.: properato, facto opus est; redko: dieta opus est. Pri dign us vreden, indignus nevreden, dignor {dignb) vrednega smatrati, stoji to, česar je kdo (ne)vreden, v abl. Res multas memoria dignas gessit. Quam mulil sunt in- diqnt luce! Tali me dignor honbre. 249 2. Instrumental zaznamuje kot abl. mensurae na vpra¬ šanje za koliko? mero, za katero kaka stvar nadkriljuje drugo, in stoji pri komparativih in drugih besedah primer¬ jalnega pomena, n. pr.: ante, post, infra, supra, malo, praestb itd. Dimidib, pede, multb, tantb, quantb, aliquantb, nihilb maior za polovico, črevelj, mnogo večji; qub {quantb} plura habe- mus, eb {tantb} amplibra cupimus čim več — tem več; alterb tantb plus še enkrat (toliko) več; nihilb minus {setius} (nič manje) vendar; paulb {multb} ante {post, infra}. Hibernia dimidib minor est quam Britannia. Themistocles fecit idem, quod viginti annis ante fecerat Coriolanus. Neque ita multb post ad exercitum rediit. Uri sunt magnitudine paulb infra elephantbs. Multb praestat virtus divitiis. 250 Pripomnja. Tribus annis ante (post) tribus ante (post) annis tertio anno ante (post) tertio ante (post) anno triennio ante (post) Ante (post) tertium annum . . . quam tertium ante (post) annum . ■ ■ quam tri leta prej (pozneje) ] tri leta prej (pozneje) ko. 3. Ablativus modi zaznamuje na vprašanje kako? način dejanja. Če abl. nima adjektivnega atributa pri sebi, se mora rabiti s predlogom c um. Epaminbndas a iudicib capitis maxima discessit glbria. Flumen Arar in Rhodanum influit ineredibili lenitate. —‘ 149 Fictas fabulas cum voluptate legimus. Malo cum digni- tate cadere quam cum ignominia servire. Pripomnja 1. Vendar stoji cum tudi pred abl. v zvezi z adjektivnim atributom, če je treba izraziti spremjno okolnost ali posledico de¬ janja. Hamilcar cum ta uto flagitio domum redire noluit. Proficlscere cum summa ret publicae salute et cum tua pernicio. Pripomnja 2. S cum ne stoje nikdar: a) samostalniki, značeči način: {hoc) modo, {hac) ratiOne na (ta) način; cOnsuetudine; anhguo more po starem običaju; b) besede, ki pomenijo mišljenje, namen, pogoj: aequO animo ravnodušno: hac mente, hoc consilio s tem namenom; hac loge, condiciOne s tem pogojem; c) pri izrazih : ordine po vrsti, iure, merito po pravici, iniuria po krivici, silentio molče, času slučajno, spOcie {simulatione) z izgo¬ vorom (na videz), vitio napačno, (med) sponte radovoljno, m s silo (šiloma) itd. Pripomnja 3. Včasi se izraža (na videz) način s p er in akuz.: per vim po sili, per dolum po zvijači (zvijačno), per Tnsidias iz zasede, per fraudem po goljufiji, per iocum v šali. — Hosttlem in modum (ne hostilt modo !) sovražno = hostditer. 4. Orodnik zaznamuje kot abl. sociativus spremstvo, 251 toda le pri exercitus, cbpiae in njih sinonimih, če imajo ad- jektivni atribut. Stoji tudi lahko cum. Sicer se izraža zdru¬ žitev (spremstvo) vedno s cum in abl. Dictator (cum) ingenti exercitu ab urbe profectus est. Hostes ad Caesaris castra (cum) omnibus cbpiis contendeiunt. — Dio- medbn magnb cum pondere aurl Thebas venit. Egredere cum importuna sceleratbrum mami! Cum mora stati tudi pri vojaškem spremstvu brez atri¬ buta, ali če je atribut določno število in pri mitto in njega sestavah. Caesar de tertia vigilia cum exercitu, cum legibnibus tribus e castris profectus est. Legatus cum expeditts cohortibus praemissus est. 5. Abl. gualitatis kot atribut in predikatnik glej v §§ 213, 216. III. Ablativ kot lokal (lokativ). Locativus zaznamuje: 1. kraj na vprašanje kje?, toda le pri locus (navadno z 252 atributom) in vsakem krajevnem določilu s totus (abl. loči): hoc točo na tem mestu, sub točo na pravem mestu, locb (se tenere) na svojem mestu (ostati), multis locis; tbta urbe po (v) vsem mestu, tbta Roma. Hamilcar tbta Africa btium reddidit. Pripomnja. Vendar stoji tudi pri locus in totus in: Caesar Hel- oetios in eo loco, quO essent, adventum suum exspectare iussit. Mithridates Ono die fota in Asia ctves RbmanOs necandos trucTdandOsque curdvit. h 150 2. pot na vprašanje kod? pri glagolih premikanja: porta Collina egredi skozi kolinska vrata; reda (sc. via), eadem via po ravni, isti poti, (ravnim, istim potem); utraque porta. eruptibnem facerc, hoc, ebdem itinere. Via Appia prof 'iciscor. Eumenes deviis itineribus milites duxit. Dostavek. Enako: terra marique na kopnem in mokrem = et man et terra; man vehi, terra iter facere; hac (alta) parte; dextra, sinistra, hac, Uta, qua na desni, na levi (strani), na tej, onej, kateri strani. Pripomnja. V vseh drugih slučajih (izjeme gl. v §§ 255, 256) se izraža krajevno določilo na vprašanje kje? z in in abl.: in urbe, mAsia; le liber, scrTptum, OratiO, sermO, caput stoje v abl. instr , kadar obravnava cela knjiga, spis itd. kak predmet; v slovenščini se pa rabi tudi tukaj mestnik. De amt- citis alio libro (v drugi knjigi) dictiim est. 253 Glagoli pbnb', točo', colloco', statub 2 , cbnstitub 2 , cbnsistb 3 in cbnsidb', defigo 3 , imprimb 3 , incido 1 , inscitlpb 3 in inscnbb 3 'položiti, "postaviti, "postaviti se, "sesti (usesti se), "zabosti, "pritisniti, 7 vrezati (vsekati), "vdolbsti, 9 napisati imajo krajevno določilo (na vprašanje kje?) z in v ablativu, njih slovenske prestave (na vprašanje kam?) z na (v) v aku- zativu. Pbnanius omnem spem in virtute! Dux captivbs in medib statu.it. Ule in ara cbnsedit. Acies in sinistra collis parte cbn- sistit. In omnium animis debrum nbtibnem impressit ipsa na¬ tura. Inscnbb, incido, insculpb nbmen in statua. Sicam in cor- pore cbnsulis defixit. Pripomnja. Slično: aliquem in bonis numerare šteti med dobre (k do¬ brim), aliguid in turpissimls rebus habere (ducere) med najgrše reči šteti. Nasprotno se vežejo concurrb' in convenio', 'sniti (skupaj vreti), abdb 2 , cbgb 3 , congregb 3 "skriti, "zbrati na vprašanje kam?, njih prestave na vprašanje kje? Tota Italia Romam convenit. Multitudb in forum concurrit. Alcibiades in Thraciam (v Traciji, v Tracijo) se abdidit:, toda: abditus in tabernaculis! Caesar cbpias urnim in locum coegit (congregavif). Pripomnja. Ibi tja, ubi kam, hic sem (pOno položim); eO tam, quO kje, huc tukaj (convenistis ste se sešli). 151 3. kot ablativus temporis (časovni lokativ) čas, in sicer: a) na vprašanje kedaj? Sloveni se z gen., akuz. in s skloni v zvezi s predlogi o, s, v, na, po, pri, za. Qua nocte (v noči) Alexander natus est, eadem Dianae Ephesiae templum deflagravit. Plato lino et octbgesimb anno scribens est mortuus. Socrates supremb vitae die multa de immortalitate animorum disseruit. Lgcurgi tempo- ribus Homerus fuisse dlcitur. Pripomnja 1. Tako stoje: hoc tempore, die natali, die (po dnevi), vere (na pomlad, pomladi), prima litce (v prvem svitu), bello (zlasti z atributom), pace, suo tempore (ad tempus za časa, o pravem času), patnun memoria (ob času naših očetov), temporibus, aetate (za), comitiis (za volitev, ob volitvah). Pripomnja 2. In z abl. se rabi: in pace v mirovnem stanju; in bello v vojnem stanju, na vojnem polju; hoc in tempore v tem stanju, in illo (eo, tali) tempore; pri brezatributnih izrazih dobe življenja: in pueritia v deški dobi, in iuventute, in senectute; tako tudi: in praesentia — in praesenti za sedaj (v trenutku); toda z atributom: p rima iuventute v nežni mladosti, extrema senectute. b) na vprašanje v kolikem času? Agamemnon vix decem annis unam urbem cepit. Sa¬ turn! stella triginta fere annis cursum cbnficit. Pripomnja. V istem pomenu stoji: intra: intra decem annos (v 10 letih); in (z abl ), zlasti v zvezi s poslovnimi števniki: bis in die (dvakrat na dan), ter in mense (trikrat mesečno). Posebnosti v skladu krajevnih določil. 1. Imena mest in manjših otokov stoje brez predloga: 1. na vprašanje kam? v ak.uzativu: Romam v Rim, Carthaginem; 2. na vprašanje odkod? v ablativu: Roma iz Rima, Carthagine; 3. na vprašanje kje? singularia I. in II. deklinacije v geni¬ tivu (lokativu), vsa ostala imena v ablativu: Rbmae (iz Romat), Dell (iz Deloi)', Athenis v Atenah, Argis, Carthagine v Kartagini, Lacedaemone. Delectl Delphbs miss! sunt. Ut Rbmae consules, sic Car¬ thagine bin! reges creabantur. Diongsius tgrannus Sgracusls ex- Pulsus est. Pripomnja. Tudi imena večjih otokov Sicilia, Sardinia, Creta itd., Nadalje Chersonesus, Aegijptus imajo včasi ta sklad Miltiades dixit se domum bhersonesi habere. 152 256 Krajevna imena I. in II. deklinacije s tbtus, ipse ali stalnim atributom stoje na vprašanje kje? v ablativu (včasi z in): tbta Alexandrea, (in) ipsa Samo, Alba Longa. 257 Apozitivni atributi urbs, oppidum, municipium, colbnia stoje s predlogom: 1. brez atributa pred lastnim imenom, ki ima sklon apozitivnega atributa (= apelativa) tudi na vprašanje kje?: in urbem Romam, ex urbe Roma, in urbe Roma; 2. z atributom za mestnim imenom: Romam, in urbem Raliae; Roma, ex dara urbe; Rbmae, in urbe Italiae. Vendar na vprašanje kje? tudi: Romae, dara urbe. 258 A d pri mestnih imenih pomeni: proti (k), pri, (v zvezi z usque) t j a d o: iter dirigo ad Romam napotim se proti Rimu; ad Romam (pugno) pri (blizu), usque ad Numantiam; ab znači: od, izpred: Caesar a Gergovia discessit. Vselej: longe Zloženi stavek. (Gl. § 179.) Podredje. I. O časih v indikativnih zavisnikih. V zavisnikih se rabijo časi: 291 1. absolutno (redko), če zaznamujejo le čas in trajanje kakega dejanja; čas je tisti, ki bi stal, ko bi b ; l stavek nezavisen; 170 2. relativno, če zaznamujejo čas enega dejanja (stanja) z ozirom na drugo, s katerim je prvo isto-, pred- ali ža¬ ri o b n o. 292 I. Istodobnost izraža isti čas v vseh stavkih. Cum taces, consentls. Cum tacebis, consenties. Cum tacuistT, consensisti; cum tacebas, cbnsentiebas. Pripomnja. Imperfekt in perfekt se tudi lahko menjavata. Cum Caesar in Galliam venit, ibi duae factiones erant. Themistocles quod se nOn satis tUtum Argts videbat, Corcgram demigravit. ipPreddobno dejanje zavisnega stavka izražajo časi dovršenega dejanja: perfekt, plusquamperfekt, futur IL, in sicer: perfekt, če je v glavnem stavku prezent; % plusquamperfekt, če je v glavnem stavku imperfekt ali perfekt; 3. futur IL, če je v glavnem stavku futur I. Prbpbnb tibi, quidquid cognbm. Verres cum rosam viderat, tum ver incipere arbitrabatur. Legidnes sex, quae primae vene- rant, castra muritre coeperunt. Imperium summum Romae ha- bebit, qui prTmus osculum matri tulerit. Pripomnja. Če se zaznamuje dejanje samo zase, stoje seveda absolutni časi, prež, ali pf. Sx Tgnis est animus, exstinguetur. Quot passeres draco devoravit, fot annbs Troiam obsidebimus. Til. Zadobnost izraža fut. I. Opus facis, quod nbn per- ficiesP^- — II. O časih v konjunktivnih zavisnikih. 293 V konjunktivnih zavisnikih se ravna verbum finitum glede časa po času glavnega (nadrednega) stavka (sosledica časov, consecutio temporum). 294 Za sosledico časov veljajo ta-le pravila: 1. če je, v glavnem (nadrednem) stavku glavni čas, stoji v zavisnem konjunktivnem stavku: a) prezent za istodobnost, b) perfekt za preddobnost, c) prezent aktivne opisne konjugacije za zadobnost zavisnega stavka; 2. če je v glavnem (nadrednem) stavku stranski čas, stoji v konjunktivnem zavisniku: a) imperfekt za istodobnost, 171 b) plusquamperfekt za preddobnost, c) imperfekt aktivne opisne konjugacije za zadobnost zavisnega stavka. Dostavek. Za glavne čase veljajo tukaj: prezent; prezen- tovski perfekt (gl. § 277, 1), potentialis (gl. § 284, 1) in hortativus perfekta (gl. § 282, 2), futur L in II.; za stranske (historijske) čase ali preterite: imperfekt, (historijski) perfekt, pluskvam- perfekt, inf. hist. Quid est, Catilina, quod te iam in hac urbe delectare possit, in qua nemo est, qui te non metuat. Membris utimur, prius- quam didicimus ( sclmus), cuius ea utilitatis causa habeamus. Ne dubitaveris, quin hdc venim sit! Quis dubitaverit, quin in virtute divitiae sint? Nemo erit, qui censeat a virtute esse rece- dendum. — Non debet dubitan, quin fuerint ante Homerum poetae. Oblitus es ( nescis), quid initib dixerim. Mox cbgnb- verb, quantum in me tuum odium fuerit. — Incertum est, quam longa nostrum cuiusque vita futura sit. Canes alebantur in Capitblib, ut significarent, si fures venissent. Arniči litterae non sblum, quid fieret, sed etiam quid futurum esset, indicabant. Mlratuseras, quod tibi hunc hominem commendassem. Quae vita fuisset Priamb, si ab adulescentia scivisset, qubs eventus senectutis esset habiturus. Memmius populum hortari, monere, ne libertatem suam desererent. Pripomnja 1. Pri hist. prež, se zavisni glagol ravna po obliki (glavni čas) ali po pomenu (stranski čas). Caesar VolusenO imperat, ut civitates, quas possit, adeat, horteturque, ut populi Romam fidem sequantur. Atheni- enses decem praetores creant, qui exercitm praeessent. — Redno je smatrati hist. prež za stranski čas, če stoji zavisni glagol pred njim, vselej pri cum inversum (gl. § 319, 3). Agesilaus Pausaniae, quid comperisset, aperit Volu- senus revertitur quaeque in regiOnibus perspOxisset, renuntiat. Pripomnja 2. Irealni, dubitativni in potencialni konj, impf, optativni konj impf. in plpf. ostane vselej neizpremenjen. Vereor, ne turpiter facerem (fecissem), sl improbum defenderem (defendisseni). QuaerO ex te, quid facerem (kaj naj bi bil storil), quis crederet (kdo bi bil verjel) 172 Pripomnja 3. V vrinjenih (vgozdenih) in uvodnih stavkih, ki niso zavisni od glavnega stavka nego od izpuščenega glagola: dtcO, scito(te) itd. stoji vselej prež. H is ego diebus, ne forte tibi videar liber fuisse, dlrupl me paene in iudiciis amicOrum. Ne dintius te teneam, niillius cbnsilit exitu.ni invenimus. 295 Zadobnost izraža konjunktiv prež, ali (za historijskimi časi) impf. pri glagolih, ki nimajo supina (part. f. a.), in kot namestnik konj. fut. pas.; futurni pomen naznanjajo pridejane besedice: iam, mox, brevT, postea, statim i. dr. Nbn dubitb, quin te brevi huius facti pudeat. Nbn dubitabam, quin te brevi huius facti puderet. Nbn dubitb, quin haec res mox cbnficiatur. Nbn dubitabam, quin haec res mox cbnficeretur. 296 Ako zavisi konjunktivni stavek od nedoločnega (infinit- nega) glagola (inf., part., gerundija, sup.) ali adjektiva, se ravna čas po nadrednem (finitnem) glagolu; le če sta part, in inf. perf. v zvezi z glavnim časom, je merodajna za čas zavisnika njiju oblika in pomen. Erat iniquum postulare, ut Caesar exercitum dimitteret. Aristides cum animadvertisset quendam scribentem, ut patria pelleretur, quaesisse ab eb dicitur, quare id faceret. Athenienses miserunt Delphbs cbnsultum, quid facerent. Incessit libido scis- citandl, ad quem regnum Rbmanum venturum esset. Cbnstitit rex incertus, quantus esset numerus hostium. — Toda: cbnstiti (stojim) incertus, quid faciam. 297 Zavisni stavki druge stopnje se ravnajo po času nadred¬ nega konjunktivnega zavisnika. Nescib, quidnam causae sit, cur nullas ad me litteras des, dederis, daturus sis. Nescib, quidnam causae fuerit, cur. . . dares, dedisses, daturus esses. Nesciebam, quidnam causae esset (fuissef), cur . . . dares, dedisses, daturus esses. V konjunktivnem zavisniku druge stopnje, čigar konjunk¬ tivni nadrednik je futurnega pomena, stoji mesto konjunktiva futura I. (= za istodobnost) po glavnih časih konj, prezenta, po stranskih časih konj, imperfekta; mesto konj, futura II- (== za preddobnost) po glavnih časih konj, perf ek ta, po stranskih konj, pluskvamperfekta. Nbn dubitari debet, quin, quae possimus, facturi simus. Nbn dubitari debebat, quin, quae p o s se m us, facturi essemus. 173 Nbn dubitari debet, quln, qul sint in proelio interfecti, eos slmus laudaturi. Nbn dubitari debebat, quTn, qul e s se nt in proelio interfecti, eos essemus laudaturi. Nezavisno: quae poterimus, faciemus; quT in proelio inter¬ fecti erunt, eos laudabimus. Pripomnja. Vselej futurnega pomena so tudi namerni stavki. Seruum miši, ut nuntisret, cum advenisset. Timeo, ut nostri aggrediantur hostes, si possint. Nezavisno: nuntia, cum advBneris; utinam aggrediantur, stpoterunt. Isto velja tudi, če stoji nadredni glagol v inf. Pollicetur Caesar, sl obsides dent Helvetil, sese cum iis pacem facturum esse. Pollicitus est Caesar, sl obsides da rent Helvetil, sese cum iis pacem facturum esse. Pollicetur Caesar, sl obsides dederint Helvetil, sese cum iis pacem facturum esse. Pollicitus est Caesar, si obsides de d is s ent Helvetil, sese cum iis pacem facturum esse. Nezavisno: Si obsides dabunt Helvetil, Caesar cum iis pacem faciet. Sl obsides dederint Helvetil, Caesar cum iis pacem faciet. Absolutno (gl. § 291, 1) se rabijo časi v zavisnikih, ki 298 imajo pomen glavnih stavkov, toda le za stranskimi časi nad¬ rednega stavka, in sicer: 1. C e s t o v (negativnih) posledičnih stavkih [izvzemši subjektivne (gl. § 306, 3)] z ut non (vix), qul nbn, qu~in. Ita vixl, ut nbn frustra me natum esse exlstimem (nezav. nbn existimo). Perfidia tua perfecistl, ut nemo tibi in posterum sit habiturus fidem (propter perfidiam nemo tibi in posterum habebit fidem). Alexander cum nullb unquam hoste congressus est, quem nbn vicerit (pmnes hostes vicit). Nemo Olgmpiam venit, quln slgnuni loviš viderit. — Toda le: Factum est, ut Epamlnbndas nihil praeter gloriam cap e ret. Accidit času, ut legati Prusiae Romae apud L. Qulnctium cenarent. '2. Včasi v zavisnih vprašanjih. Quam matrem Eurlpides aut quem patrem Demosthenes habuerit, ipsbrum quoque saeculb Tgnbtum fuit (quam matrem habuit) ? Hlc, guantum in bello fortuna possit, cbgnbsci potuit. 174 Pripomnja. Redko se rabijo časi absolutno tudi v vzročnih in do¬ pustnih stavkih. Cuius (Miltiadis) ratio etsi nOn valuit, tamen mUgnopere erat laudanda, cum amtcior omnium libertatl quam suae fuerit domina- tionl. Cum ab ho ra VII ad vesperum pugnatum sit, aversum hostem videre nemo potuit. O naklonih v z a v i s n i h stavkih. 299 Podredje je nastalo iz priredja. Priredje: Ne quid res publica detrTmenti capiat! Videant cbnsules!— Podredje: Videant cbnsules, ne quid res publica detrimenti capiat! Nakloni so torej v zavisnih stavkih vobče istega pomena kakor v glavnih (gl. §§ 281 — 286). Pomniti je le, da impera¬ tiva v zavisniku ni in da služi konjunktiv tudi za izraz za- visnosti. Priredje: Quid facis? Rogo te. — Podredje: Rogo te, quid facias. — Laudatur. Dignus est. Dignus est, qui laudetur. Zavisnost znači konjunktiv v posledičnih stavkih, zavisnih vprašanjih in vseh drugih notranje zavisnih stavkih, t. j. v takih zavisnikih, ki izrekajo misel ali namero (zahtevo, željo) subjekta • glavnega stavka (konjunktiv notranje zavisnosti). V vseh notranje zavisnih stavkih stoji indirektni refleksiv (gl. § 264, 2): sui, šibi, se in suus (3). Carthaginienses populb Romano gratias egerunt, quod cum iis pacem fecerunt (sodba pisateljeva, objektivni vzrok, vnanja zavisnost). Carthaginienses populo Romano gratias egerunt, quod secum (cum ipsTs; gl. § 264, 2, prip. 3) pacem fecissent (misel Kartažanov, subjektivni vzrok). Caesar ab Heluetiis pacem petentibus obsides, quT ad eos perfugerant (dejstvo, poročilo avtorjevo), poposcit; . . . qui ad eos perfugissent (subjektivno Cezarjevo mnenje). Galli Caesari gratias egerunt, quod se magnb periculb liberasset. Aristides nonne ob eam causam expulsus est patria, quod praeter modum iustus esset (mnenje onih, ki so ga iz¬ gnali) ? Damocles exbravit tgrannum, ut abire šibi liceret, quod iam beatus nbllet esse. Socrates dicere solebat omnes in eb, quod scirent, satis esse eloquentes. Pripomnja 1. Relativni stavki prve in druge stopnje in vsi drugi stranski stavki druge stopnje imajo često konj., če so zavisni od konjunktivnega stavka, najsi tudi izrekajo resničen dogodek ali dejstvo (assimilatit^modt, izenačenje načina). Quis eum ddigat, quem metuat ? St so los eOs diceres miseros, quibus moriendum esset, neminem tu quidem eOrum, qui vlverent, exciperes: mo- riendmn enim est omnibus. 175 Isto velja o stavkih, ki so zavisni od infinitiva. Est boni cbnsulis, cum patriam labefactan v ide at, ferre opem patriae. Pripomnja 2. Včasi zavisi subjekt stranskega stavka od glagola pred- idočega glavnega kot objekt (anticipatio ali prolepsis). Aristonem non prius amici quam inimlci Hannibalis, qua de causa venisset, cognoverunt (— non... Hannibalis, qua de causa Ariston venisset, cognoverunt). Slično: Angustias itineris et magnitudinem silvarum ant rem f rumeni ar i a m, ut satis commode supportari posset, timere se dicebant. i Zavisni vprašalni stavki. Zavisna vprašanja se uvajajo kakor nezavisna (gl. §§ 288, ). Pomniti je le : 1. num, -ne (li, ali) se rabita brez razlike; toda le: nonne (ne: num nori). 2. ali ne (v razstavnih vprašanjih) slove brez drugega člena vselej zzeczze; pred drugim členom pa le tedaj an non, kadar tvori non z drugim členom eden pojem, sicer tudi necne. 3. v zavisnih vprašanjih stoji vselej konjunktiv notranje zavisnosti. Deliberativnega konj. impf. se sosledica časov ne tiče (gl. § 294, prip. 2). — 0 indir. refleksivu gl. § 264, 2. Omnis dies, omnis hbra, quid simus, ostendit. Dic mihi, ubi fueris, quid egeris, quid consilii ceperis. Dubito, num idem tibi suadere, quod mihi, debeam. Hannibal imperavit puero, ut šibi nuntiaret, num undique obsideretur. Nescib, quid facerem (kaj naj bi bil storil). De se ter sortibus consultum dicebat, utrum igm statim necaretur an in aliud tempus servaretur. Quaeritur, virtus suamne propter dignitatem an propter aliquds fructus expetatur. Fiat necne (fiat*), quaeritur. Toda: Requiram, dixerit Clodiae an non dixerit (non dlcere = zamolčati). Dostavek: V zavisnih disjunktivnih vprašanjih se najde tudi oblika: verum falsumne sit, ki se rabi kakor verum a n falsum sit le v kratkih vprašanjih. Datames experin voluit, verum falsumne esset šibi relatum. Pripomnja 1. Kakor v direktnih se združi tudi v indirektnih vprašanjih lahko več pronominalnih vprašanj v eno. Uter utri insidias fecit (kateri in kateremu). Constdera, quis quem 'fraudasse dicatur (kateri in katerega), Pripomnja 2. Za izrazi dvojbe in negotovosti dubito, dubium est, haud scio, nescib, incertum est se sloveni a n (v enostavnih vprašanjih) z: ali ne, če ne. Dubito, an hoc venim sit dvojim, ali ni to res = nescio an hoc venim sit = morda (menda) je to res. 176 301 \ 302 Nescio an non (nemo, nullus, nu.nqu.am) — morda ne, menda nihče itd. Hoc dtiudicart nescio an nunquam possit (morebiti se to nikdar ne da razsoditi). Eloquentia quidem C. Gracchus, st diutius vtxissel, nescio an habuisset parem neminem (nemara nikogar). Pripomnja 3. Nescio quts (quid, quOmodo, ubi itd.) in nescio (haud scio) an stojita cesto brez odvisnega glagola. Nescio quid mihi animus praesagit malt. Nescio quis ex me quaestvit (= ex me quaestvit, nescio quis quaesierit). Bont nescio quo modo tardiores suni. — Nescio quis se lahko sloveni v tem slučaju: nekdo = aliquis; nescio quid: nekaj = aliquid; nescio unde: od nekod; nescio quO modo (pacto) nekako. — Contigit tibi, quod haud scio an nemim (kar morda nikomur = contigit tibi, quod haud scio, an contigerit nemim). Pripomnja 4. Forsitan (iz fors sit, an) morda, se veže vselej s poten, konj. prež, ali pf. Forsitan quaeratis; forsitan quispiam dtxerit. — Kot adverb stoji seveda lahko tudi pri konj, stranskih časov in pri indikativu. — Fortasse (fortassis) velja vselej za adverb in stoji poleg indikativa in konj. Fortasse dtces. Fortasse mater lugore se simulasset. Namerni (finalni) stavki. Namerni stavki, izražajoči namero, zahtevo ali željo, se uvajajo z ut d a, ne (ut ne) da n e, nadaljujejo se z neve (neu) in da ne ter stoje le v konj. prež, ali impf.. ker veljajo vselej za istodobne. Namerni stavek postane vsak, ki ima neodvisen coni, hortativus (iussivus), optativus ali imperativ. Pomni: da nikdo — ne quis da nič — ne quid da nikjer — ne usquam da nikdar — ne unqtiam da nikamor ne qud da niti — niti — ne ant — ant itd. Latinec druži nikalnico z veznikom, v slovenščini je zdru¬ žena z zaimkom (adverbom); seveda se mora še tudi pred gla¬ golom ponavljati, česar latinec ne pozna. Cave, ne quid stulte, ne quid temere dicas ant facias (da nič . . ne govoriš . .). Pripomnja. Če nikalnica ne velja stavku, ampak eni besedi, stoji ut non. COnfer te ad Manlium, Catiltna, ut a me nOn eiectus ad alienOs, sed tnvttatus ad tuos esse videaris. — Enako, če tvori non z glagolom en pojem: ut non dtcam = ut omittam da ne omenim. Namerni stavki so: I. Pravi namerni stavki ali adverbialni namerniki, ki izražajo namero in slede navadno za izraženimi ali v mislih dostavnimi izrazi: ideo, idcirco, propterea, eo consilio, ea mente, ea condicione. 177 Legibus idcircb omnes servimus, ut liber! esse possimus. Esse oportet, ut vivas, nbn vTvere, ut edas. Excitanda est dlli- gentia, ut ne quid neglegenter agamus. Mesto ut e o (da tem) pred komparativom se rabi redno qub (prim. § 320, III, 2); če ni komparativa, se sloveni qub = ut eb: da s tem. Legem brevem esse oportet, quo facilius ab imperitis tene- atur. Caesar ante proelium removeri iusserat equbs, qub spes fugiendi tolleretur. II. Zahtevni (želelni) stavki ali objektivni namerniki; 303 4 ti so zavisni od glagolov: 1. pbstulandi, ki izražajo zahtevo, prošnjo, nasvet, želj o, zapoved, ukrep, kakor: pbstulb, flagitb, volo zahtevam; (ad)hortor, cohortor, moneb, admoneb opominjam; cbgb, impellb, incitb, permoveb, adducb priganjam (silim); brb, rogo, peto, ob- secrb prosim; suadeb, persuadeb, auctor sum ^svetujem; optb, cupib želim; mandb, edicb, imperb, praecipib zapovedujem, interdicb prepovedujem; statub, cbnstitub, decernb ukrenem (sklenem); 2. curandt: curb, cbnsulb, prbspicib, (prd)videb brigam se (skrbim); labbrb, operam do, contendb trudim se; id ago, id spectb na to delam (težim): video gledam = pazim, skrbim; 3. efficiendt: facib, efficib, perficib storim (učinim); im- petrb, adipiscor, assequor, consequor .dosežem. Legati pbstulant, ut Ariovistus locum colloquib deligeret. Volo, ut mihi respondeas. Caesar milites cohortatus est, ut suae pristinae virtutis memoriam retinerent neve perturbarentur animb. Natura impellit nos, ut iucunda appetamus. Ubil petunt atque brant, ut Caesar šibi parcat. Phaethbn optavit, ut in currum patris tolleretur. — Cura, ut valeas. Omne animal id agit, ut se cbnservet. Themistocles operam dedit, ut tempus duceret. Decrevit senatus, ut cbnsul videret, ne quid res puhlica detrimenti caperet. — Perfice, ut ne minus res puhlica tibi, quam tu rei publicae debeas. Impetrabis a Caesare, ut tibi abesse liceat et esse otibsb. Dostavek. Tudi concedb in permittb dopuščam imata ut. Caesar Haeduis concessit, ut Boibs in finibus suis col- locarent. — Vendar imata pri sebi tudi lahko inf., če sta v zvezi z osebnim objektom. Concedb tibi abire. — Sino in patior gl. v § 328, 4. Pripomnja 1. CurO z gerundiv. gl. § 204, j; facio s ptcp. prež. gl. § 204, h. Dr. Jos. Pinpnhae.hftr: Lat. slovnica. 12 178 Pripomnja 2. Seveda nastopa tudi za glagoli dicendi ut (ne), če se ra¬ bijo v pomenu zapovedati (velevati), želeti. Frater mihi scripsit, ut domum redirem. Atheniensibus Pythia respondit, ut moenibus lig ne is se defenderent (nez.: moenibus l. vos defendite). Censeo (statuo, cOnstituO, decerno), ut urbs deleatur (nez.: urbs deleatur)-, ali: censeo itd. urbem delendam esse (nez.: urbs delenda est). Pripomnja 3. Često stoji v zavisnih velelnih stavkih konjunktiv brez veznika ut. Caesar scribit LabienO, cum legiOne veniat. Caesar ad Sugambros nuntios misit, qui pOstularent, e Os, qul šibi bellum intulissent, šibi dederent. Oro te, virum praebeas. Moneo te, dOsinas furere. Pripomnja 4. Navadno se vežejo brez veznika s konj, fac, sine, cave (gl. § 287, 4), oportet, necesse est, volo, malo, vselej noto Fac, me ames! Cave, hoc facias! Sine, te exorem! Tu hoc scrlbas oportet. Noto, mihi irascare. 304 Za glagoli impediendt (ovire) in recusandt (ustavljanja) sledi le ne, ker vsebuje zavisni stavek zahtevo ali željo, da se kaj ne zgodi. Taki glagoli so: impedid, deterreo oviram; obsto, obsisto, resisto protivim se, recuso ustavljam (branim) se; tudi za caveo varujem se. V slovenščini se rabi stavek z da ne ali češče inf. Multitudinem deterrent, ne frumentum conferant. Regulus, ne sententiam diceret, recusavit. Plura ne scribam, dolore im- pedior. Cavendum est, ne extra modam prodeas. Za glagoli impediendt in non recuso stoji tudi quo- minus (= ut eo minus, milejši izraz kakor ne) ; sloveni se kakor ne. Aetas non impedit, quominus htterarum studia teneamus ilsque ad uttimum tempus senectutis. Quid (= nihit) obstat, quo- minus deus sit beatus? — EpamTnondas non recusavit, quo- minus legis poenam subiret. O non recuso, quin gl. § 308. Pripomnja 1. Za prohibeo (oviram) stoji navadno, zlasti v pomenu prepovedati acc. c. inf., za prohibeor in non recuso pri enakem subjektu v časi inf. PudOre prohibeor rem exqmrere. Caesar ignes in castns fieri prohibuit. Mori non recuso. Pripomnja 2. Za stat, fit^per me zgodi se po meni = kriv sem, da ne sledi tudi quOminus ali ne. Per Afranium stetit, quominus proeliO dlmicaretur. — Za glagoli timendi (bojazni) stoji ne da ne (s kondi- /i\ cionalom sed. časa), da (s prež, ali fut.), če se izraža želja, da se kaj ne zgodi; ut (ne non) = da ne (s futurom), ako želimo, da se kaj zgodi. Tudi ti stavki so vselej istodobni. Timeo (in timdre sum), ne amicus scribat bojim se, da pri¬ jatelj ne bi pisal, da piše (bo pisal); nez.: ne amicus scribat! 179 — naj ne piše! Timeo, ut (ne non) amicus scribat bojim se, da prijatelj ne bo pisal; nez.: litinam amicus scribat! Metub, ne frustra labbrem suscipias. Labienus veritus est, ne hostium inipetum sustinere non posset. Tudi izrazi metus, timov, periculum est itd. imajo isti sklad. Timor Rbmae grandis fuit, ne iterum Galli Romam redi- rent. Num est periculum, ne quis putet in magna arte et glb- ribsa turpe esse docere alibs? Extimescebam, ne frustra labbrem susciperetis. Pripomnja 1. Vereor (redko timeo) ne upam si stoji z inf. Vereor te laudare praesentem. Vos Allobrogum testimOniis non credere timetis. Pripomnja 2. N e dum s konj.: kam li da, nikar da, ne (pa) da. OptimTs temporibus clarissiml viri vim tribuniciam sustinere non potuerunt: nedum his temporibus sine iudiciorum remediis salvi esse possimus. Dostavek. V zvezi z optativnim konj, dobiva dum, modo ali (češče) dummodo pomen: samo da, da le; nikalnica je ne. Čas se ravna seveda po sosledici časov. Oderint, dum metuant. Sit summa in iure dicundb seve- ritas, dummodo ea ne varietur gratia. Omnia postposuT, dum¬ modo praeceptis patris parerem. Opt. konj. ipf. in plpf. ostane neizpremenjen (gl. § 294, prip. 2): Summas laudes merentur Athenienses, dummodo ne tam leves fuissent. Posledični (konsekutivni) stavki. Posledični stavki, ki se uvajajo z ut da, tako da, ut 306 non (tako) da ne s (potencialnim) konj, po sosledici časov (o absol. č. v posl. st. gl. § 298,1),“zaznamujejo posledico in stoje: 1. za vsakim izrazom, ki pomeni tako (načinovni posl. st.). Tanta vis probitatis est, ut eam etiam in hoste diligamus. Ario- vistus tantam šibi arrogantiam sumpserat, ut ferendus non videretur. Često se tako v mislih dodaja. Arboribus cbnsita Italia est, ut tbta pbmarium videatur. Epaminbndas fuit etiam diser- tus, ut nemo ei Thebanus par esset eloquentia. Dostavek: Tudi za quam po komparativu stoji ut cbn- secutivum. Chabrias vivebat lautius (sijajneje, "presijajno), quam ut invidiam vulgi posset effugere (kakor da bi bil mogel...) Pripomnja 1. Za potius, prius, citius se nahaja često konj, brez ut. Periturum se potius dixit, guam cum tanto flagitio domum rediret. 12* 180 Pripomnja 2. Ita ut znači cesto zato da, v toliko da, s pogojem da. Non ita generatl sumus a natura, ut ad ludum et iocutn facti esse videamur. 2. za glagoli narediti, doseči facere, efficere, perficere (verba efficiendi), izražajoč dejansko posledico (objektivni posl. st.). Sol efficit, ut omnia floreant. CurTs mets perfeci, ut non obstarem reT publicae. Toda: Gratia ne quid tibi prodesset (namera, prim. § 303, 3), perfeci. 3. za brezosebnimi izrazi (subjektivni posl, st.), ki pomenijo: a) godi se, dogaja se fit (non potest fieri), accidit, con- tingit, evenit; usu venit prigodi se; accedit pristopi še, est (tako) je, in eo est na tem je; b) (pre)ostaja rest at, reliquum est, relinquitur, superest', (iz tega) sledi sequitur, (od tod) izhaja efficitur (inde, hinc, ex qud); blizu je, daleč je prope est, proximum est, longe (tantum) abest, supremum est. — Enako za: c) običaj (navada) je mds, consuetudo, ius est itd. Potest fieri, ut fallar. Accidit, ut una nocte omnes Hermae Athenis deicerentur. Ad Appii Claudii senectutem accedebat etiam, ut caecus esset. Quando fuit, ut, quod licet, non liceret? In eo est, ut proficiscamur. — Restat, ut doceam omnia hominum causa facta esse. Si pares virtutes sunt, sequitur, ut etiam vitia sint paria. — Est mds hominum, ut nolint eundem pluribus rebus excellere. Ius est belil, ut, qui vlcerunt, iis, quos mcerunt, imperent. Pripomnja 1. Za tantum abest sledita cesto dva stavka z ut; tantum abest, ut — ut se sloveni: ne samo da ne — ampak (nego) še (celo). Tantum abest, ut probem sententiam tuam, ut eam maxime impugnandam censeam ne samo da ne odobravam tvojega mnenja, ampak še (celo) mislim, da ga je treba najhujše pobijati. Tantum abest, ut te laudem, ut te vituperem. Pripomnja 2. Mesto tantum abest, ut — ut se rabi tudi: adeb (ita) non — ut - --■ tako malo — da. Adeo (ita) non tenuit tram, ut in senatuni gladio crnctum se venturum esse dTceret. Pripomnja 3. Accedit, ut = praeterea fit, ut; accedit, quod k temu še pride (pristopi) to (dejstvo), da. Accessit etiam. quod pars equitatus se trans Rhenum receperat. Pripomnja 4. Včasi se rabi ///-stavek v popolnjenje ali razjasnitev nad¬ rednega stavka (ut explicattvum ali epexegeticum). Habet hoc virtus, ut (da namreč) etiam in hoste delectet. Est hoc commune vitium in magnrs libertsque clvitatibus, ut invidia glOriae comes sit. 181 Mesto ut non in relativa (lev nom.I) quT, (quae). quod 307 z n o n [= ut is, (ea), id non] se rabi vkonsekutivnem zmislu (adverbialno) qutn [iz guž (abl.gl. § 89, prip. 2) kako in ne ne = kako ne, zakaj ne] da n e (bi), ki n e (bi), ne d a (bi), če je nadredni stavek negativen (zanikan ali nikalnega pomena). Nemo est tam fortis, quin [= quT non = ut (is) non] rel novitate perturbetur. Quis est (= nemo est), quin sciat (da ne bi vedel), quanta vis sit in sensibus. Nunquam accedb ad te, quin (— ut non) abs te abeam doctior. Nihil est, quin (= quod non) intereat. — Toda: Nulla gens tam fera est, cuius mentem non imbuerit debrum opTnib. Pripomnja 1. Le redko nadomestuje qum fem. quae z non. Nulla fuit clvitas, quin legdtOs mitteret. Pripomnja 2. V slov, se rabi v posledičnih stavkih indikativ; le po negativnem nadredniku stoji tudi lahko pogojnik. Quin še stoji za negativnimi izrazi, ki pomenijo d v oj iti, da; ustavljati (braniti) se, da (ne); manjkati, opu¬ stiti, vzdržati se, da ne (zavisna vprašanja); non dubito, dubium non est, quin; non recusb, quin; non multum (paulum) abest, quin ne manjka mnogo, da ne — malo da ne (bi); nihil abest, quin gotovo (bi); nihil praetermitto (intermitto), quin; retinerT, temperare mihi non possum, qum; facere non possum, quTn ne morem storiti (ne morem si kaj), da ne (bi) = moram; fleri non potest, quin laudem moram hvaliti; aegre (vix) abstineo, vix me contineo, quin. Non debet dubitari (— dubitandum non est), quin fuerint ante Homerum poetae. Quis dubitat (= nemo dubitat), quin in virtute divitiae sint? Non possumus, quin alti a nbbis dissen- tiant, recusare. Non multum afuit, quin interficerer. Nihil Cicerb praetermisit, quin Pompeium a Caesaris coniunctibne avocaret. Aegre sunt retentl milites, quin oppidum irrumperent. Pripomnja 1. Dubito v pomenu pomišljati se ima inf. Dubitabit, čredo, gentis barbaras sbcum adducere. Quis bonus dubitet prO patria morteni oppetere? — Vendar stoji za non dubitandum est, noli(te) dubitare tudi v tem pomenu navadno qum. Nohte dubitare, guin PompeiO credatis omnia. Pripomnja 2. Dubito dvojim = ne vem se veže z zavisnim vpra¬ šanjem. Nos qualis fuerit Pompeius, dubitabimus ? — Dubito, an gl. § 300, prip. 2. Pripomnja 3. Od facere non possum (fleri non potest), quin (= moram na vsak način) je razlikovati facere non possum (fleri non potest), ut (= ne morem, ni mogoče). 182 1. Quia ker, quodker, da, quoniatn(yi quom iam) ker že, quandoquidem ker(le) se skladajo z indikativom, če navajajo dejanske razloge. Če se pa zaznamuje vzrok kot tuja, ne pisateljeva misel (v notranje zavisnih stavkih), stojita quod (redko quia) češ da, (češ ker) in quoniam češ ker že s konjunktivom. Nemo prudens punit, quia peccatum est, sed ne peccetur. Quoniam res in discrimen adducta est, aliquando patrium animum capiamus! Quandoquidem a vobis maxima beneficia accepimus, semper gratos nos praebebimus vobis. T. Manlius Torquatus bello Gallico filium suum, quod is contra imperium in hostem pugnaverat, necari iussit. — Toda: Socrates accu- satus est, quod iuventutem corrumperet (subjektivno mnenje tožiteljev). Noctu ambulabat Themistocles, quod somnum capere non posset (kakor je T. sam zatrjeval). Caesar loquitur in con- silio palam, guoniam Germani appropinquare dicantur, sese posterd die castra moturum. 2. Quod = da, zaznamujoč vzrok, stoji z indik. zlasti: a) za glagoli čuvstvovanja (verba affectuum): hvaliti se, veseliti se (glorior, gaudeo, laetor, iuvat me), čuditi se (rniror, admiror), žalovati, žalostiti se (lugeo, doleo, angoi), jeziti se (suscenseo, indignor), tožiti (queror), udati se, pre¬ našati (aegre, facile, laete, graviter, indlgne, moleste fero)\ b) za glagoli, ki izrekajo čute: tožiti (accttso, arguo), obsoditi (damno), hvaliti (laudo, vitupero, reprehendo), zahvaliti se, čestitati (gratias ago, gratias habeo, gratulor). Pripomnja. Vseb i no za glagoli čuvstvovanja izraža acc. c inf.gl.§328,2. c) za izrazi: bene, male, commode, opportune fit, accidit, evenit, facio; accedit (prim. § 306, 3. prip. 3). Često se sloveni quod za temi izrazi, zlasti za accedit: dejstvo, da. Sane gaudes, qnod te interpellavi. Laetor, quod absens omnia es consecutus. Dolebam, quod socium amiseram. Magis mirandum est, quod is condemnatus est, an quod ornnino re- spondere ausus est? — Milifes Caesari gratias egerunt, quod iis pepercerat. Quod abes, gratulor. — Bene mihi evenit, quod mittor ad mortem. Fecistl mihi pergratum, quod librum mT- sisti. Facis fraterne, quod me hortaris. Accedit, quod patrem plus etiam quam ipse scit, amo. 183 V notranji zavisnosti se rabi seveda tudi tukaj konj. Glb- riabatur Hortensius, quod nuhqu&m \bell9\civill interfuisset. Gravius queritur, quod sit destitutus. Laiidat Africanum Pa- naetius, quod fuerit abstinens. Caesar Haeduos graviter accusat, quod tam propinquis hostibus se nbn sublevent. 3. Quod z indik. opisuje ali razlaga cesto kak pojem ali demonstrativ nadrednega stavka: (dejstvo) da. Hbc uno praestamus feris, quod (da) exprimere dicendb sensa possumus. Regulum patriae amantissimum fuisse vel ex eb intellegitur, quod captivbs retinendbs c^nsuit. Magnum be- neficium natiirae est (hbc), quod necesse est'mori. In hbc sumus sapientes, quod naturam sequimur. 4. Quod z indik. uvaja tudi stavke, ki omenjajo kako iz¬ javo, na katero se v vselej zapostavljenem nadredniku od¬ govarja: kar se tega tiče, da; če. Quod me Agamemnonem aemulari putas, falleris. Vselej se vežejo s konjunktivom: 310 1. nbn quod; nbn eb (ideb, idcircb), quod ne zato ker (bi), ne da (bi) = nbn qub; nbn quod (qub) nbn — nbn quin ne (kakor) da ne (bi). Litteras ad te dedi, nbn quod (qub) haberem, quod scri- berem, sed ut loquerer tecum absens. 2. est (nbn est), qtiod (cur, quare) = habeb (nbn habeb), quod (cur, quare) imam vzrok (nimam vzroka), da (bi). Est, quod gratuler tibi. Nbn est, quod te pudeat sapienti assentiri. Nihil habeb, quod igcusem senectutem. Nihil fuit, quod timerem. Quid est, cur virtus ipsa per se nbn efficiat beatbs ? 3. cum (causale) ko, ker; često je zvezan s praesertim (osobito, zlasti). Cum vita sine amicis insidiarum et metus plena sit, ratib ipsa monet amicitias comparare. Caesar Haedubs graviter quod ab iis nbn sublevetur, praesertim cum ebrum preč ductus bellum susceperit. Pogojili (kondicionalni) stayki. Pogojni stavek tvori s svojim nadrednikom (glavnim stav- 311 kom) pogojno (kondicionalno, hipotetično) periodo. Stranski stavek, 184 prorek (hgpothesis, protasis), izreka pogoj, s katerim se vrši dejanje ali stanje glavnega stavka, ki se imenuje porek (thesis, apodosis). Pogojni stavek se začenja s: si če, ako, ko, (da); nikalno: nisi če (ko, ako, da) ne (= razen če), si (sin) minus če ne (če se ima subjekt in predikat v mislih dodati). ST id c rediš, erras. Nisi id credis, erras. Si vales, bene est: sin minus, doleo. Sin, sin autem slove: če (ako, ko) pa; si modo če le — če sploh; si quidem če namreč; nisi quod (— praeterquam quod) razven da, samo da; nisi si razen če; si forte če morda; nisi forte če morda ne, nisi vero (vselej ironično) če pa ne. Pripomnja 1. Sl nOn če (ako, ko) ne[= v slučaju (recimo), da ne] se rabi, kadar se ne zanika stavek, ampak poedina beseda, zatorej zlasti pri nasprotju. Aequitas tollitur omnis, sl habSre suum cuique nOn licet. Cum spe sr nOn bona, at aliqua tamen vivimus. Pripomnja 2. Nisi z nedoločnim zaimkom se lahko sloveni z: razen, izvzemši ter demostrativom in relativom: Plerosque Numidas senectus dissolvit, nisi qui (če niso kateri = razen onih, ki) ferrO ant bestirs interiere. — Nisi — nOn — nOn (nemo, nihil) — nisi: samo, le. Nisi inter bonOs virOs amicitia esse nOn potest (le med ...). Nemo nisi improbissimus le največji lopov. 312 Po kakovosti pogoja razločuje latinščina tri vrste ali oblike hipotetične periode, in sicer: 1. Realno (indikativni pogojni stavek); če se uresniči pogoj, se izvrši tudi posledica. Prorek ima indikativ (slov, če, ako z indik.), porek indi- kativ, včasi tudi imperativ (kakor v slov.). Pri ponavljanju v preteklosti (sT = vselej če) stoji v nadrednem stavku vselej impf. (gl. § 276). ST id credis, erras. St dies est, lucet. Naturam si sequemur ducem, nunguam aberrabimus. St tibi hoc accidere potuit, qiiid nobis fiet? Si de me ipsb plura videbor dTcere, Tgnoscitote! Parvi sunt forTs arma, nisi est cbnsilium domi. Nemo fere saltat sd- brius nisi forte insanit. — Sr a persequendo hostes deterrere nequiverant, disiectos a tergo circumveniebant. 2. Potencialno (potencialni domnevek), če je pogoj le mogoč, dozdeven; tudi posledica je le možna, dozdevna. V obeh stavkih je potencialni konjunktiv prezenta ali per- fekta. Slov, rabi ko, ako s pogojnikom, v glavnem stavku je tudi pogojnik. Si id credas (crediderisf erres (erraveris) ko bi to verjel, bi se varal (utegnil bi se varati). 185 Dies me deficiat, si velim paupertatis causam defendere. Si quis id fecerit, impudentem eum dixerim. 3. Irealno (izvestna neresničnost), če sta pogoj in po¬ sledica neveljavna, neresnična. V obeh stavkih stoji coniunctivus irrealis, in sicer: konj. ipf. za sedanjost (irrealis sedanjosti), konj. plpf. za preteklost (irrealis preteklosti). V slov, stoji k o (ako) s kondicionalom sedanjega časa za konj, ipf., pre¬ teklega časa za konj, plpf.: rabi se tudi da z in d. prež, za konj, impf., z ind. pf. za konj. plpf. V glavnem stavku je vselej kondicional prež, za konj, ipf., kondic. pf. za konj. plpf. Si id crederes, errares ko bi to verjel (da to verjameš), bi se varal, (resnica: sed id non credis, ergo non erras). Si id credidisses, errasses ko bi bil to verjel (da si to verjel', bil bi se varal. Sl tacuisses, philosophus mansisses. Nisi in litteris viverem, non possem vivere. Nisi Alexander essem, ego vero velleni esse Diogenes. Hectora quis nosset, felix si Trdia fuisset? Seveda se veže lahko tudi konj. ipf. s konj. plpf. in na¬ robe. Consilium nisi esset in senibus, non summum consilium maiores nostri appellassent senatum. Inimicitias si S. Roscius cavere potuisset, viveret. Pripomnja 1. Mesto konj. plpf. stoji včasi konj, ipf., da se zaznamuje dejanje ali stanje kot trajno. Laelius, sl nihil ad percipiendam colendamque virtatem litteris ad- iuvaretur, nunquam sS ad earmn studium contulisset. Pripomnja 2. Včasi se veže pogojnik potencialne ali irealne periode z glavnim stavkom realne. Amicitia esse nOn potest, nisi per se expetatur. Praeclare vtceramus (= g o t o v o bi .pili zmagali), nisi Lepidus recepisset AntOnium. Pripomnja 3. Indikativ (impf. ali pf.) mesto konj. plpf. stoji v poreku irealne periode: a) vselej pri paene. Pons sublicius iter paene hostibus dedit, nisi unus vir fuisset, Horatius Cocles. b) pri glagolih possum, debeO itd. (gl. § 281, 1), če ni naglašena ne¬ resničnost možnosti in potrebnosti, ampak če se poudarja od teh izrazov zavisni inf. Delerl potuit (nasprotje: nOn deletus esf) exercitus, sl quis aggredi ausus esset. — Toda: Delen potuisset exercitus, st quis aggredi ausus esset; nasprotje: delerl non potuit, quia nemo aggredi ausus est. c) vselej pri aktivni ali pasivni opisni konjugaciji. Cgrus grave bellum passUrus fuit (bi se bil zapletel = imel se je nadejati), sr quid in Croesum crUdelius cOnsuluisset. Sl unum diem morati essetis, omnibus moriendum fuit. 186 Pripomnja 4. Včasi se mora pogojni stavek v mislih dodati ali pa ga zastopa prepozicionalni izraz. Quae Caesar nunquam neque fecisset neque passus esset (dodeni: sl diUtius vixisset), ea nune ex falsis commentarils proferuntur. Sine spe (= nisi spes esset) vita nOn esset vltalis. Zavisne hipotetične periode. 313 V zavisnosti stoji prorek realne in potencialne periode v konjunktivu po sosledici časov, prorek irealne periode ostane vselej neizpremenjen (gl. § 294, prip. 2). Porek stoji: 1. v konjunkcionalnih stavkih (z ut, ne, qulri) in zavisnih vprašanjih: a) pri realni in potencialni periodi v konj, po sosledici časov; b) pri irealni periodi v neizpremenjenem konjunktivu pri glagolih, ki nimajo participa fut. akt. Če ga pa imajo, se rabi mesto konj. plpf. akt) v konjunkcionalnih stavkih opisna aktivna sprega vselej (tudi za preteriti) s fuerim; tako tudi v odvisnih vprašanjih za glavnimi časi, za stranskimi pa s fuissem. Mesto indik. pf. (pri paene itd.; gl. § 312, prip. 3) stoji konj. pf. za glavnimi, impf. (redkejše pf.) za stranskimi časi. Ad 1. a) Neža v.: Sl id credis (credas), erras (erres). 7av;: Nemo dubitat (dibitavif), quln sl id credas (crederes), erres (errares). Ad 1. b) Nezav.: Sl hoc faceres (fecisses), faeti te paeni- teret (paenituisset). 7an. : Nbn dubitb (dubitavi), quln si hoc faceres (fecisses), faeti te paeniteret (paenituisset). — Nescio (nescil), nuni, si videreris (vlsus esses), laudareris (laudatus esses). Toda: nezav.: Sl id credidisses, erravisses. Zav.: Nbn dubitb (dubitavi), quln sl id credidisses, erra- turus fueris Quaerb (quaerebam), num, si id credidisses, erra- turus fueris (fuisses). Nezav.: Deleri potuit exercitus, sl quis eum aggredi ausus esset. Zav.: Dubium nbn est (fuif), quin potuerit (posset, tudi: potuerit) deleri exercitus, si... Nescio, quid facerem, nisi tu amicus esses. Hoc sl ille repudiasset, dubitatis, quin el vis esset allata? Dlc, quidnam faeturus fueris, sl eb tempore censor fuisses, Tanta desperatib illata est Poenls, ut, nisi Agathoclis orta esset seditib, transi- turus ad eum Bomilcar fuerit. Sublbat cbgitatibnem animus, qubnam modo tolerabilis futura Etruria fuisset, sl quid in Samnib adversl evenisset. Adeb aequls vlribus gesta res est, ut, sl affuissent Etruscl, accipienda clades fuerit. 2. kot povedni stavek (za glagoli dlcendl itd. gl. § 327 in 328) v acc. c. inf. Con. irrealis ipf. akt. zastopa aktivna opisna sprega z infinitivom prež., con. irrealis plpf, akt. z inf. pf. Nezav.: Si id credis (credas), erras (erres), sl id credidistl (credideris), erravisti (erraveris). Zav.: Dico, sl id credas, te errare; sl id credideris, te erravisse. Nezav.: Sl id crederes, errares; sl id credidisses, errasses. Zav.: Dlco, sl id crederes, te erraturum esse; sl id credidisses, te erraturum fuisse. Indikativ pf. (pri paene itd.) postane seveda infinitiv pf. Dlco delen potuisse exercitum, sl quis eum aggredl ausus esset. Apparet nbn recipiendum fuisse, Tarentum nisi amissum foret. Če je porek v pasivu ali pa njegov glagol nima participa fut. akt, se opisuje con. irrealis ipf. s futurum esse, ut, con. irrealis plpf. s futurum fuisse, ut'm konj. impf. dotičnega glagola. Nezav.: Sl hbc dlceres, vituperareris; sl hlc liber lectus esset, multa didicissemus. Zav.: Apparet (apparuif), si boe dlceres, futurum esse, ut vituperareris-, —, sl hlc liber lectus esset, futurum fuisse, ut multa dlsceremus. Nisi eb ipsb tempore nuntilde Caesaris victbria essent allatl, exlstimabant plerlque futurum fuisse, ut oppidum amitteretur. Pripomnja. Izrazi: moči, morati, hoteti (posse, potuisse, debere. debuisse, velle, voluisse itd.) in pasivna opisna sprega se nikdar ne opisujejo. Equidem et PlatOnem exlstimo, st genus forense dlcendl traetare voluisset, gravissime et copiosissimč potuisse dicere. Dlco vos, sl mentiti essetis, vitu- perart debuisse. Scio te, sl velles, gravissime dicere posse. Apparet, Tarentum nisi amissum foret, nOn recipiendum fuisse. Dopustni (koncesivni) stavki. I. quamquam (gl. § 281, dost., 1) d a si (tudi) se veže 314 z indikativom. Quamquam excellebat Aristldes abstinentia, tamen exsilib decem annbrum multatus est. Pripomnja. Quamquam stoji tudi v glavnih stavkih in se sloveni: toda, vendar. Quamquam quid te hortor? Quamquam quis TgnOrat? 188 II. etsi, tametsi, si (redko) če tudi, ako tudi, etiamsi tudi ako se vežejo s časi in načini pogojnih stavkov (indik., potenc, in ireal. konj.). Caesar etsT nondum hostium consilia cognoverat, tamen fore id, quod accidit, suspicabatur. Tametsi statim vicisse debeo, tamen de med iure decedam. Quod quis crebro videt, ndn mi- ratur, etiamsi, cur fiat, nescit. Multa sunt, quae adulescentes, etiamsi ingenii facultates bonae sint, nondum intellegant. Iniu- rias etiamsi ulcisci possem, tamen oblivisci mallem. Sunt, qui, quod sentiant, etsi (tametsi) optimum sit, tamen invidiae metu ndn audeant dicere. Si velim Verčem accusare, tamen ndn possum. III. S konj, po sosledici časov se vežejo: 1. quatnvis če prav, če ravno, akoravno, če še tako; ut bodisi (recimo) da, naj (si), nikalno: ut ndn, če je ena beseda zanikana, sicer ne. Quod turpe est, id quamvis occultetur, tamen honestum nullo modo fieri potest. lila quamvis ridicula essent, mihi tamen risum ndn moverunt. Ut desint vires, tamen est laudanda vo- luntas. Ut ndn referat pedem, sistet certe. Ne sit sane summum malum dolor, malum certe est. Pripomnja. Quamvis stopnjuje včasi pozitiv adjektivov (adverbov). Cupiebam quamvis inlqua (če še tako = zelo neugod.) condiciOne pdcem. Stultitiam quamvts copiose (prideni: accuses) accusare licet. 2. cutn (concessivum) dasi, če prav. Phocion fuit per- petuo pauper, cum divitissimus esse posset. Koncesivnemu cum je soroden cum adversativum pri (med) tem ko, do čim, ko. Solus homo ex animantibus par- ticeps est rationis, cum cetera sint omnia expertia. 3. licet (kot glagol) stoji le s konj. prež, ali pf.: da (bi), naj le, če tudi. Licet vitium sit ambitio, frequenter tamen causa vir- tutum est. Pripomnja. Veznik ut in licet se cesto opuščata, tako da stoji con. concesslvus prež, ali pf. sam. Haec sint falsa sane, invidiosa certe ndn sunt. Naturam expellas furca, tamen usque recurret. Fueris doctus, fueris pradens, pius ndn pusti. Primerjalni (komparativni) stavki. 315 1- Primerjalni stavki, izražajoči istinito enakost ali raz¬ ličnost lastnosti, stoje v indikativu kakor v slov. 189 Začenjajo jih: Relativni adjektivi in adverbi modi: quantus, qualis, quot, qui (= qualis); ut (uti), sicut (sicuti), quemad- modum, quam, quantopere, quotiens. V glavnem stavku stoje njih correlativa demonstrativa: tantus, tališ, tot, idem, is = tališ); ita, sic, item, tam, tantopere, totiens. Qualis dominus, tališ servus. Quot capita, lot sententiae. Ut sementem feceris, ita metes. Quotiens pugnavit, totiens victus est. Pripomnja. Quam stoji tudi po komparativih in izrazih komparativnega pomena (mah}, praestat itd.) Maior es quam frater tuus. Nonnulh Haeduorum dlxerunt praestare GallOrum quam Romanorum imperia ferre. Dostavek: Za adjektivi in adverbi enakosti in slič¬ nosti, neenakosti in nesličnosti se rabita veznika ac, atque — kakor, (redkejše) in. Taki izrazi so: idem, alius, par, contrarius, similis, dissimilis; pariter, aliter, similiter, aeque, perinde, proinde, secus. Virtus eadem est in homine atque in deo. Aliud dicis ac sentis. Alia sunt legati officia atque imperatoris. Pripomnja. Pomni: nemo alius nisi (praeter) nikdo drug nego; nihil aliud nisi. Za non aliter stoji ac ali quam, za idem ac ali qui. Servl isdem moribus solent esse, quibus (ac) dominus. 2. Primerjalniki, ki kažejo, da je primerjana lastnost (de¬ janje) neistinita ali le mogoča, stoje v konjunktivu po sosledici časov. Začenjajo se s: quasi, tamquam (si), ut si (redko), velut si, perinde (aeque, proinde) ac si, non secus ac sr (tako) kakor da s pogojnikom. Quid ego testibus utor, quasi res dubia sit? Ctves quasi vicerint, inter se gratulantur. Sequam absentis Ariovisti cru- delitatem, velut si coram adesset, horrebant. Tanta fuit omnium expectatio videndi Alcibiadis, ut ad eius triremem vulgus con- flueret, proinde ac si solus advenisset. Pripomnja 1. Redko nastopi za prež, ali fut. pri quasi, ac sl irrealis. Arno te non secus, ac si meus esses (= ac te amarem, sl meus esses). Quoniam nihil novi ad me scribis, proinde habebo, ac sl scripsisses nihil esse (= ac haberem, sl . ■ .). Pripomnja 2. Quasi, quasi vero, proinde quasi (s prež, ali pf.) prav kakor (s pogojnikom) stoje cesto v stavkih, ki izrekajo kaj ironičnega Nequeunt intellegere, qualis sit animus vacans corpore; quasi vero intellegant, qualis sit in ipsO corpore. Quasi vero ad cOgnOscendum ego ad illos, nOn Uh ad me venire debuerint. 190 Pripomnja 3. Okrajšani potencialni primerjalniki se uvajajo z: ut, sicut, tamquam, quasi (prim. § 182, prip. 2), ki se vežejo tudi s participom. Gloria virtatem tamquam umbra sequitur. Graecas tttteras sle avide arripuit Cato quasi diuturnam sitim expl6re ciipiens. Pripomnja 4. Na primer, kakor (tako) na primer se latini z ut, velut. Mulil glOriose mortui suni ut Leonidas, ut EpaminOndas, alii. Pelopidas omnibus periculis affuit, velut cum Spartam oppugnavit. Časovni (temporalni) stavki. 316 Časovni vezniki so: L dum z indik. histor. prež, med tem ko; dejanje obeh stavkov je istodobno. V glavnem stavku stoji pf. hist. Alexander dum inter primbres pugnat, sagitta Tctus est. Chabrias dum primus studet portum intrare, ipse šibi per- niciei fuit. II. dum, quoad, quamdiu, doneč (redko pri klas.) z indik., izvzemši plpf. in fut. II., dokler; istodobno dejanje obeh stavkov traja enako dolgo. Dum clvitas erit, iudicia fient. Neque dum eram vbbiseum, animum meum videbatis. Cato quoad vixit, virtutum laude crevit. Dum existimatib est Integra, facile consolatur honestas egestatem. Doneč eris felix, multos numerabis amlcbs. III. dum, quoad, (redko) doneč doklerne(zdovršniki): 1. z indik. prež., (navadno) pf., fut. II. Dejanje glavnega stavka traja, dokler dejanje odnosnika ne nastopi. Delibera hbc, dum ego redeb! Quoad arx dedita est, caedes tbta urbe passim factae sunt. Nbn faciam finem rogandT, quoad renuntiatum erit te id fecisse. 2. s konj. prež, ali ipf. (seveda po sosledici časov), če je odvisnik časovno namernega pomena^ dokler ne = da (bi) med tem, da prej. Nune Scaeuola paulum requiescet, dum se cator frangat. Horatius Cocles impetum hostium sustinuit, quoad ceteri pontem interrumperent. Thraces nihil se mdverunt, dum Romani armatl transirent. 317 IV. antequam, priusquam (tudi ločeno: ante — quam, prius — quam) preden, prej ko, prej nego: 1. z indik. prež., pf., fut. II., če se zaznamuje zgolj ča¬ sovno določilo (dejstvo); s pf. in fut. II. stojita redno za nega¬ tivnim nadrednikom in se slovenita: prej — dokler ne. 191 Nune, antequam ad causam redeb, pauca de me dicam. Epaminbndas nbn prius bellare destitit, quam urbem Lace- daemonidrum obsidibne clausit. De Carthagine veren nbn ant e desinam, quam illam excisam esse cbgnbverb. 2. s konj. prež, ali ipf., če ima stavek potencialen ali finalen pomen, konj, plpf., če se izraža misel subjekta glavnega stavka. Priusquam incipias, consultb opus est. Collem celeriter, priusquam ab adversarils sentiatur (= da ne prej), communite! Numidae, priusquam ex castris subvemretur (= ne prius .. .), in proximbs colles discedunt. Caesar, priusquam se hostes ex fuga reciperent, in fines Suessibnum exercitum duxit. Achaei nbn ante sunt ausi capessere bellum, quam ab Roma revertissent legati (nego bi se vrnili). Pripomnja. Indik. in konj. prež, stojita cesto, zlasti v pregovorih in splošnih rekih, brez razlike. Priusquam incipias (= incipis), consulto opus est. V. posteaguam (postquam) ko, potem ko, odkar, 318 odider; ubi, ut, simul, simulac, simulatque (vselej pred vo¬ kali in 7i), ut prttnutn, ubi primutn, cum prTmum kakor, kakor hitro, brž ko z indik. hist. pf. V slovenščini stoji dovršnik v prež, ali pf. Pompeius, ut equitatum suum pulsum vidit, acie excessit. Helvetii, ubi de Caesaris adventu certibres faeti sunt, legatbs ad eum mittunt. Pelopidas nbn dubitavit, simulac cbnspexit hostem, cbnfllgere. Caesar cum primum per anrii tempus potuit, ad exercitum contendit. Postquam Xerxes in Graeciam descendit, Aristides in patriam restitutus est. Pripomnja. Včasi stoji hist. prež. ..Quae ubi Romam nuntiantur, senatus dlctatOrem dret iussit. Pripomnja 2. Postquam se veže z ind. plpf. po natančno dolo¬ čeni časovni razliki. Hannibal tertio annO, postquam domo prOfugerat, in Africam venit. Alexander post tertium diem, quam in hoc statu (na smrt bolan) fuerat, in conspectum mllitum venit. Pripomnja 3. Postquam, ubi, ut itd. se veže z ind. impf. (log. plpf.), če se poudarja v preteklosti trajajoče stanje. Mettellus plebl postquam invidia decesserat, iuxta carus erat. Labienus postquam neque aggeres neque fossae vim hostium sustinere poterant, Caesarem facit certiorem. Dostavek. Če se zaznamuje ponavljanje preddobnega dejanja ali stanja (prim. § 292), stoji pri ut, ubi, simul, simulac * pf. (v slovenščini prež, dovršnikov) za sedanjost, plpf. (v slovenščini pf.) za preteklost, fut. II (v slovenščini prež, ali fut. dovršnikov) za bodočnost. 192 319 Ubi per socordiam vires, tempus, ingenium difliuxere, na- turae infirmitas accusatur. Ubi advesperaverat, Euclides Megara Athenas commeabat (gl. § 276). Ubi consulueris, mature facto opus est. Simul aliguid audierd, scribam ad te. VI. cum z indikativom, in sicer: 1. cum temporale kadar, ko, sedaj ko, takrat ko; v glavnem stavku stoji cesto: nune, tum, ed tempore (die). Animus, nec cum adest nec cum discedit, apparet. Nemo me vestrum, cum hinc excessero, cbnsequetur. Operam dabb, ut te videam, cum id satis commode facere potero. Cum (— tum, cum = ed tempore, quo) Caesar in Galliam venit, ibi duae faetibnes erant. Tum, cum in Asia permulti res magnas ami- serant, Rbmae solutione impedita fides concidit. Fuit tempus, cum (= quo) in agris homines passim bestiarum more vaga- bantur. Pripomnja 1. Če se rabi cum v zaznamovanje večkratnega dejanja ali stanja, se zove cum iterattvum — (juotiens kadarkoli. Oppidum Britannl vocabant, cum silvas impedltas vallo atque fossa munierant. Verres cum rosam viderat, tum ver incipere arbitrabitur. Cum ambd cbnsules mortul erant, interrex creabatur. PoetSrum libros, cum est btium, legere soleo. OrScula Graeci cOnsulebant, cum bella erant inituri. Pripomnja 2. Včasi se rabi (redko od Cez. in Cie.) cum, ubi, ut, simul- atque v iterativnem pomenu s konj. Cum cohortes ex acie prOcucurrissent, Numidae effugiebant. 2. cum explicativum (identitatis, coincidens) ko, če, s tem da. V obeh stavkih je navadno isti naklon in čas. Zavisnik razlaga ali pojasnjuje vsebino glavnega stavka. — Za impf. in plpf. stoji navadno konj. Anuce facis, cum me laudas ko — s tem da me hvališ. Cum quiescunt, probant, cum patiuntur, decernunt, cum tacent, clamant. Bene facitis, cum vemtis. Improbus fuisti, cum accepisti, quod non licebat. — Arniče fecistt, cum me laudares. 3. cum inversum (a d d it iv um) ko. Zavisnik, stoječ v hist. prež, ali pf., vsebuje nagla in nepričakovana glavna de¬ janja (cum je često ojačen z: repente, subito). Glavni stavek, izražajoč stransko dejanje, stoji v ipf. ali plpf., navadno z: vix, aegre jedva, iam že, nbndum še ne, commodum ravno (baš). Hannibal iam scalis subibat muros, cum repente porta patefaeta Romam erumpunt. Commodum discesseras heri, cum Trebatius venit (= cum discessisses, Trebatius venit). 193 Pripomnja. Če se izraža v zavisniku kak istodobni dogodek, stoji cum interea (interim, tamen, nOndum) s časom glavnega stavka (cum = et). Caedebatur virgis in medic forO Messanae clvis Romanus, cum interes (a pri tem) nullus gemitus, nulla vOx alia iltius miseri audiebatur nisi haec: clvis Romanus sum. VIL cum historicum (narratlvurn) ko; stoji s konj, impf. za istodobnost (vzporedno se vršeča dejanja), plpf. za pred¬ dobnost, če se pripovedujejo pretekli dogodki, ki so v nekaki vzročni zvezi z dejanjem nadrednega stavka. Audivi te, cum diceres. Vidi te, cum rTderes. Zenonem, cum Athenis essem, audiebam frequenter. Epaminbndas, cum mcisset Lacedaemonids apud Mantineam atque ipse gravT vulnere exani- \ mari se videret, quaesivit, salvusne esset clipeus. \ Pripomnja. Cum hist. z impf. se sloveni s ko in pf. nedovršnikov. / Oziralni (relativni) stavki. Oziralni stavki, uvajani z oziralnimi zaimki in prislovi, so: 320 L Povedni, ki razlagajo ali določujejo svojo odnosnico v naklonih neodvisnih povednikov, t. j. v indikativu, potencialnem in irealnem konjunktivu. Est profecto deus, qui omnia videt et audit. Hoc est, quod iam pridem facere debebas. Haec est res, quam optimam putem (putaverim). Qui hostes in urbem redeuntes videret, victos esse eds dlceret. Bellum est, quod vitavissent, si potuissent. Quid- quid agis (gl. § 281, dost. 1), prudenter agas! Pripomnja 1. Notranje zavisni oziralniki stoje seveda v konj., takisto oziralni stavki, zavisni od inf. ali konjunktivnega zavisnika (gl. § 299, prip. 1). Athenienses, quod šibi honestum non esset visum, ne utile quidem esse pu- tarunt. Mos erat Athenis laudan in cOntiOne eos, qui sint in proeliis inter- fectl. Nemo avarus adhuc inventus est, cui, quod haberet, satis esset. Vendar se rabi indikativ, če je oziralni stavek dodatek pisateljev ali opisuje kak pojem. Irati rogandi sunt, ut, sl quam hahent ulclscendi vim, differant in tempus aliud. Tanta vls probitatis est, ut eam vel in iis, quos nunquam v i d imus, diligamus. Epistulae proprium est, ut is, ad quem scrlbitur, de iis rebus, quas TgnOrat, certior fiat. Pripomnja 2. V relativnih stavkih, ki omejujejo splošno sodbo nad¬ rednega stavka, stoji potencialni konj., n. pr.: quod sciam, sentiam, intellegam itd. (kolikor vem). Navadno se veže relativ s quidem. Omnium OrStOrum, quod quidem ego cOgnOverim, acUtissimum indice A. Sertorium. Aristides anus post hominum memoriam, quem quidem nos audierimus, iastus est appellstus. — Toda vselej: quantum scio (perspicio, in me est), quoad flerl potest. Dr. Jos. Pipenbacber: Lat, slovnica. 13 194 II. Posledični (qui = ut is, ego, tu itd.) v potenci¬ alnem konj, (v slov, pogojnik), in sicer: 1. za tam, is, tališ, eiusmodT, tantus in za kom- parativi s quam. Nemo est tam senex, quT se annum non putet (ne misli b i ne mislil) posse vTvere. Maior sum, quam cui (-- ut mihi kar je v dobri prozi običneje) possit fortuna nocere. Multae res sunt eiusmodT, quarum exitum nemo providere possit. Non is sum, quT mortis periculo terrear. Difficillimum est reperire (id, tale), quod sit ex omni parte perfectum. Pripomnja. Če se ne poudarja lastnost (posledica), nego resničen do¬ godek, stoji indik. Tu es is, quT me saepissime Omasti. 2. za splošnimi izrazi: sunt, non desunt, exsistunt, qui so, ki; inveniuntur, reperiuntur, quT najdejo se (ljudje), ki; posebno za nikalnimi: quis (quid) est, nemo (nihil) est, quotus quisque est (kako redek je), non est, non habeo. Sunt, quT censeant una cum corpore animum occidere. Fuerunt, quT optimum censerent non nascT. Inventi sunt multi, qui non modo pecuniam, sed vTtam etiam profundere prb patria parati essent. Nihil habebam, quod scriberem. 3. za dtgnus, indignus, aptus, idoneus. Dignus es, qui lauderis vreden si hvale zaslužiš, da se hvališ. Qui modeste paret, videtur dignus esse, qui aliquando imperet. Cicerom Laelii persona idbnea viša est, quae de amT- citia dissereret. III. Adverbialni stavki vzroka, in to: 1. pogojni z nakloni pogojnih stavkov. Qui naturam ducem secutus erit, nunquam aberrabit. QuT (= si quis) id crederet, erraret. 2. namerni (qui - ut is, ego, tu itd.). Helvetil legatos mittunt, quT dicerent šibi esse in animo iter per prbvinciam facere. HominT natura rationem dedit, qua regerentur animi impetus. Artaxerxes Themistocli Lampsacum dbnavit, unde (= ut inde) vinum sumeret. Bonis homnibus in caeld locus est definitus, ubi (~ ut ibi) beati vita sempiterna fruantur. 3. vzročni (v ožjem pomenu) s konj. (quT — cum is, ego, tu itd.), zlasti po vzkliku. 195 O fortunate adulescens, qul tuae virtutis Homerum prae- conem inveneris! Cur tibi invideam, quT (ki vendar) omnibus rebus abundem ? O magna vTs veritatis, quae facile se ipsa de- fendat! Pripomnja. Vzročni pomen oziralnega stavka poudarjajo: quippe, ut, (redkeje) utpote. Callidus adulator nOn facile cdgnOscitur, quippe qui etiam adversando assentetur. AtheniensBs belit} PeloponnesiacO occupdverunt Cgthera insulam, ut quae ita sita esset, ut inagnum damnum Lacedaemonils Tnfem inde posset. 4. dopustni s konj. (qui = cum is, ego itd.). Quis est, qui Fabricil non cum caritate aliqua memoriam usurpet, quem (dasi ga) nunquatn viderit? Pripomnja. O atrakciji (asimilaciji relativa) in načinih, kako v slučaju atrakcije lahko slovenimo z oziralnim stavkom zvezane oziralne, vprašalne in konjukcionalne stavke, nadalje acc. c. inf. v oziralnem stavku gl. § 269. Imenske oblike glagolove (verbum infinitum) so ali substantiva: infinitiv, gerundij in supin, ali adjektiva: 321 particip in gerundiv. Vendar pa obdrže glagolna svojstva v toliko, da imajo isti sklon kakor njih verbum finitum, da se določujejo z adverbi; infinitiv in particip izražata tudi časovno razmerje. Infinitiv prež, zaznamuje istodobno, pf. preddobno, fut. zadobno dejanje 322 z ozirom na dejanje nadrednega (finitnega) glagola. possum, potni, potero dlcere; scio, sciebam, sciam te venisse; dico, dixT, dicam me venturum esse. Pripomnja. Pri meinint stoji v inf. prež, tudi preteklo dejanje, če je bil pri njem subjekt glagola meminisse prisoten. Memini Catsnem annO, antequani mortuus est, mecum et SclpiOne disserere (kako seje razgovarjal). Če pa subjekt ni navzoč ali če se poudarja dovršenost dejanja, stoji inf. pf. Meminerat Philippus Aetblbs sblbs obtrectesse glbriae suae. Infinitiv fut. se tudi opisuje s fore (futurum esse), ut in konj. prež, (za glavnimi časi) ali impf. (za stranskimi časi), in sicer pasivni cesto, aktivni navadno le za sperd (gl. § 106, prip.). Spero fore, ut venias; sperabam fore, ut venires. Catillna sperat (speravit) fore, ut consul creetur (crearetur). Romam putabant fore, ut Galli vincerentur. — Opisovati se mora inf. fut. akt. 196 (U-VlUj. < <■ Gaudeo te valere. Meum factum, qbš te probarT laetor. Miror te ad me nihil scnbere. Macedones Eumenem šibi ante- poni indigne ferebant. 201 Pripomnja. Navidezno samostojno se rabi inf. v vzklikih začudenja ali žalovanja; takisto v nevoljnih vprašanjih, toda navadno z vprašalnico -ne. Te in tantas aerumnas propter me incidisse (ti da si padel)! Me nbn cum bonis esse! Mene inceptb desistere victam ? — Tako vprašanje se izraža tudi lahko z uf-stavkom. Tu ut unquam te corrigas ? (gl. 285, prip.). 3. Pri glagolih'' vo lo, no Ib, malo, ‘cupib, če jeAnfini- tivov subjekt drug kakor stavkov, sicer stoji le inf., gl. § 324, 1 in prip. 1. — Volo, (ut) gl. § 303, 1 in prip. 4. Volo is esse, quem tu me esse voluisti. Lgcurgus corpora iuvenum firmari tabore voluit. Te tua virtute frut cupimus. Vendar stoji tudi pri enakem subjektu navadno acc. c. inf., če je inf. pasiven ali esse (viden) z imenskim predikatnikom; acc. c. inf. mora stati, če se subjekt posebno poudarja (v nasprotju z drugim subjektom). Sapientem civem me et esse et numerari volo. Timoleon maluit se diligl quam metui. Cupib me nbn dissolutum viden. — Te et me ipsum levan volo. Nihil malo quam et me met similem esse et illbs suT. 4. Pri glagolih iubed, veto, sino, patior. Aktivni inf. stoji, kadar je navedena oseba, kateri se veli, prepoveduje, dovoljuje, sicer se rabi pasivni inf. V slov, je navedna oseba zavisna od finitnega stavkovega glagola, n. pr.: Cezar zapove vojakom, da napravijo most( C. zapove vojakom most napraviti). V lat. je pa navedena oseba vselej infinitivov subjekt v akuz., torej: Caesar mllites pontem facere iubet. — Brez navedene osebe: Caesar pontem fieri iubet. Lgcurgus virgines sine dote nubere iussit. Virginius arripi iubet hominem et in vincula ducT. Caesar vetuit legatbs ab opere discedere. Scipib castra vallb munm vetuit. Suebi vinum ad se importari omninb nbn sinunt. Alcibiades Athenas Lacedae- moniis servire nbn poterat pati. Pripomnja 1. Inf. akt stoji včasi, če se infinitivov subjekt lahko v mislih doda ali je splošen. Caesar castra manire iubet ( mllites m. L). Lex rede facere iubet, vetat delinquere. — Imperb se veže le s pas. inf.: impero hoc fieri-, imperat mllites adduci. Pripomnja 2. lubere s pasivnim inf. ali z aktivnim infinitivom brez subjekta slovenimo često: dati: Caesar pontem fieri iussit j e d a 1 napraviti. — Dati se še lahko latini: a) z vzročnim aktivom (gl. § 271). Caesar pontem fecit. b) s pasivom od dati odvisnega glagola: Precibus mels commOtus est se je dal ganiti. 202 c) s curare in gerundivom: Caesar pontem faciendum curau/7 (gl § 204, j). d) s pati, sinere dopustiti. e) z vetare - ne dati. Dux quemquam extre S castns vetuit ni dal ni¬ komur . . . Pripomnja 3. Pronominalni subjekt v akuz. se včasi izpusti; takisto esse pri part. fut. in gerundivu. Miles quidam dixit plus, quam pollicitus esset, Caesarem facere; pollicitum se in cohortis praetoriae loco habiturum ad equum rescribere. CenturiOnes nihil temere agendam existimabant. Dostavek. Acc. c. inf. se sloveni lahko različno, n. pr.: Gaium probum esse puto = 1. menim, da je Gaj pošten; 2. o Gaju menim, da je pošten; 3. Gaj je, (kakor) menim, pošten; 4. Gaj je po mojem mnenju pošten; 5. Gaja imam za poštenjaka. Način 1. se ne more rabiti, če je infinitivov subjekt v rela¬ tivnem stavku. Najčešče služi za take slučaje 2. ali 4. N. pr.: iTs fidem habemus, qubs plus intellegere quam nos arbitramur. Enako: Qub me dolbre affici creditis? Pripomnja 1. Vendar se latinijo vgozdenci: verujem, mislim, kakor slišim itd. tudi doslovno s: čredo, oplnor, ut audio (arbitror, oplnor), ut aiunt itd. Male, čredo, mererer de mers civibus. Pripomnja 2. Cesto se sloveni (latinski) predikat z adverbi(alnimi izrazi), zavisni infinitiv pa zavzame njegovo mesto, n pr.: Gallos pnmos Alpes trSnsisse certum est gotovo so najprej Galci prekoračili Alpe. Enako: videor morda, oplnor (puto, censeO) pač, cupio rad, consuevi, soleo navadno, maturo hitro, apertum, inanifestum est, apparet očitno, verisimile est bržkone, constat gotovo. — Slično: dubium (dubitandum) non est, quin brez dvoma; accedit (adde), quod k temu še; accidit, ut slučajno; contingit, ut k sreči; no n multum abest (afuif), quin skoraj itd. Particip 329 je po obliki pridevnik; veže se s sklonom glagola, določuje se z adverbi; z ozirom na nadredni verbum finitum zaznamuje a) ptcp. prež, istodobno, b) ptcp. pf. preddobno, c) ptcp. fut. za- dobno (prihodnje) dejanje. Homo ratione bene utens,~asus, ilsurus prudens putatur (putabatur, putabitur). Video (vidi, videbo) te legentem. Adsum (aderam, aderb) vocatus. Pripomnja 1. Nekateri participi prež, in pf. se rabijo tudi kot ad- jektivi ter se lahko stopnjujejo: amans, amantior, amantissimus, mUnltus, munitior, munitissimus. Pripomnja 1. Pomen participa prež, imajo cesto ti-le participi pf.: arbi- tratus, rstus, usus, veritus, (con)ftsus, diffisus, gavlsus, solitus. Pripomnja 3. Particip fut., izvzemši futarus in venturus, se rabi v najboljši prozi le v zvezi z esse. 203 Particip se rabi: 1. atributivno; 2. apozitivno; 3. absolutno; 4. predikativno. Atributivni particip prideva substantivu stalno lastnost kakor adjektiv: canis furens, 330 arbor florens, avaritia ardens, erectus animus. Cesto se rabi atributivni particip namesto relativnega stavka, v katerem je relativ subjekt. Relativ se izpusti, predikat stopi v particip (prež, ali pf.), ki se sklada z odnosnico izpušče¬ nega relativa (atributivni participialni sklad). Če je odnosnica demonstrativ, izpade. Sequere viam, quae ad virtutem ducit = Sequere viam. ad virtutem ducentem. Če je relativ objekt v akuz., se pretvori stavek (z ak¬ tivnim predikatom pf. in plpf.) v pasiv. Lysander magnam suT reliquit famam, quam magis felicitate quam virtute pepererat: quae . . . parta erat (ab eo) — partam. Sloveni se particip s parti- cipom ali relativnim stavkom. Pripomnja 1. Relativni stavek se ne krajša, če je odnosnica Ule, is števnik ali geografsko ime. ContemnO eos, qux aliis nocent. It, quT audiunt, legunt, parent, equitatuT praesunt, cum eo suni: slušatelji, bralci, podaniki, poveljniki konjenice, njegovi spremljevalci. Flumen est Arar, quod in Rho- danum Tnfluit. Pripomnja 2. Tako zvani se latini vselej zrel, stavkom: qui dicitur (vocaiur), quem dKunt (dtcimus); prej (zgoraj) imenovani: quem ante (supra) dTxT, ndminavT, memoravT, demOnstravi. Apozitivni particip pridevlje substantivu le za vsakokratno dejanje važno (nestalno) 331 lastnost ter nadomestuje časovne, načinovne in vzročne (v širšem pomenu) stavke. — Ta particip je torej: 1. temporalen: Luna incidens (kadar stopi) in umbram terrae deficit. Caesar Alexandrea potitus regnum Cleopatrae dedit. Diongsius tgrannus Sgracusis expulsus Corinthi pueros docebat. 2. m o d a 1 e n: Leonidas pro patria fortissime pugnans (boreč se) occiditur. Epicurus non erubescens (ne da bi sramu zardel) voluptates persequitur omnes. 3. vzročen, in sicer: a) kavzalen: Diongsius cultros metuens (ker se je bal) ton- sorios candente carbone šibi adurebat capillum. Interdiu stellas non conspicimus luce obscuratas. 204 b) kondicionalen: Ne mente quidem recte uti possumus multb cibb et potihne completT (če smo polni). Quis potest mortem metuens esse nbn miserl c) koncesiven: Mendaci homim ne veram quidem dicentl (če tudi govori) credimus. Ut oculus, sic animus se nbn videns alia cernit. d) finalen (ptcp. fut. ne pri Cez., le 3krat pri Cie.): Alexander ad lovem Ammbnem pergit de origine sua cbnsulturus (da bi poizvedel). Venerunt legati Atheniensium petentes (da izprosijo, s prošnjo), ut capti apud Gramcum amnem redderentur šibi. Pripomnja. Pomen apozitivnega participa se spozna še le po stavkov! vsebini. Le koncesivni pomen participov izraža očividno tanien, ki se stavi h glavnemu glagolu; pri poznejših pisateljih stoji pred koncesivnim par- ticipom včasi: etst ali quamvts (participov suplement). Scripta tua iam diu exspectans hon audeo tamen flagitare. Pecunia quamvts non flagitantibus oblata est. Dostavek. Konjunkcionalni adverbialni stavek, čigar (neizraženi pronominalni) subjekt ima odnosnico v nadredniku, se okrajša, če se veznik izpusti, glagol pa dene v primerni particip, ki se sklada z odnosnico v sklonu, spolu in številu (a pozitiv ni participialni sklad). Alexander, dum inter primbrespugnat, sagitta ictus est; okr.: Alexander inter primbres pugnans sagitta ictus est. Hostes, si vieti sunt, animbs demittunt: hostes vieti animbs demittunt. Pompeius Cretensibus, cum per legatbs deprecati essent, spem deditibnis nbn ademit: Pompeius Cretensibus per legatbs deprecatis spem itd. Aktivni (pl)pf tranzitivnih glagolov se pretvori v pasiv. Tor- quatus Gallum, postquam cecidit, torque exuit: Torquatus Gallum, postquam caesus est [ab eb], torque exuit — Torquatus Gallum caesum torque exuit. Pripomnja 1. Tudi prireden glagol se da pretvoriti v particip; za njim stoječi veznik (et, itaque itd.) izpade. Caesar hostes agressus est et devicit. Caesar hostes agressus devicit. Pripomnja 2. Ker esse nima ptepa. prež., se ujema le predikatni sub- stantiv ali adjektiv z odnosnico. Cicero, cum cOnsul esset, rem puhlicam de- fendit: Cicero cbnsul rem itd. Če pa subjekt adverbialnega stavka nima odnosnice v nadredniku, stopi s svojim predikatnikom (participom) v ab- lativ kot 205 ablativus absolutus, seveda v istem pomenu kakor apozitivni particip, le finalnega 332 abl. abs. ni. Absolutni ablativ stoji torej: 1. temporalno: Cum sol oritur, fugiunt stellae: Sole oriente fugiunt stellae. Postquam reges exterminati sunt, libertas in re pub lica cbnstituta est: Regibus exterminatis libertas itd. Pgthagoras larquinib Superbb regnante in Italiam venit (ko je vladal T. S. = za vladanja T. S.) 2. modalno: Nemo nisi iuvante ded (na ta način, da mu je bog pomagal = z božjo pomočjo) singularis vir fuit. 3. vzročno, in sicer: a) kavzalno: Inter bonos viros ac deum amicitia est conci- liante virtute (ker jih spaja); b) kondicionalno: Pietate adversus debs sublata (če je od¬ pravljene b.) fides etiam et societas generis humani tol- litur. Reluctante natura (če se protivi n.) irritus tabor est. c) koncesivno: Fabricius ad Pgrrhum non transiit quarta parte regni promissa (če tudi mu je bila obljubljena četrtina kraljestva = če tudi mu je bil obljubil četrtino kr.). Ego quidem omnibus desperantibus animum nbn demittam. Pripomnja 1. Tudi prireden glagol lahko stopi s svojim subj, v abk abs. Suita Romam rehquit et in Asiam profectus est: Suita, cum Roma (ab eo) reliefa esset, in Asiam profectus est — Sulla Roma relicta (zapu- stivši Rim) in Asiam profectus est. Xerxes sacerdotes interfecit et Athenas incendiO de levit. Xerxes sacerdotibus interfectls Athenas incendio delevit. Pripomnja 2. Ce je predikat vezni glagol esse s predikatnikom, se stavijo pri absolutnem ablativu v abl. le predikatih substantivi, kakor cOnsul, praetor, rex, adiutor, auetor, dux, praeceptor, iudex, testis in adjektivi, n. pr.: Ig na rus, in vit us, salvus, vlvus, serenus itd. Quod de O teste promiseris, id tenendum est. Natus est Augustus Cicerone et Antonio consulibus. Natura duce errart nullo paeto potest. —Romam Han- nibale vtvO nunquam se sine insidiis fore exlstimabant. Sereno quoque caelo aliquando tonat. Patre invito proti očetovi volji, man tranquillo. Pripomnja 3. Včasi stoji pri takem participu (adjektivu) mesto sub¬ jektivnega ablativa stavek ali infinitiv. Consul edieto, ut, quxcumque ad vallum tenderet, pro boste haberetur, fugientibus obstitit. Multl annantes navibus incerto prae tenebris, quid peterent aut mtarent, foede interiSrunt. Alexander audlto (cognitO, compertO) Dareum movisse lnsequitur strenue fugientem. — Brez stavka ali infinitiva stoje: auspicato, litato, sortito (po žrebanju), ker vsebujejo imenski in glagolni pojem. Tribuni militum nec auspicato nec litato (ne opravivši niti avspicij niti žrtev) instruunt aciem. 206 Pripomnja 4. Včasi se its (eo) izpusti, če sledi relativni stavek. Mar- ' donius incensis, quae aedificare coeperant Athenienses, cOpias in Boebtiam transferi. Praemissis, qul specularentur. Pripomnja 5. Abl. abs. se v dobri prozi ne rabi pri participu fut., enako ne pri participu pf. pas. s predikatnikom; tudi ptcp. pf. tranzitivnih deponentnikov ne stoji absolutno, če ima objekt poleg sebe. — Seveda tudi brezosebniki nimajo (absolutnega) ptcpa. Dostavek. Apozitivni in absolutni particip se sloveni: 1. podredno: z veznikom in finitnim glagolom; zglede gl. v § 331. in 332. 2. s participom: Bello perfecto (dovršivši vojno) imperator Romam rediit. Hostes stgna nostra conspicatl (zagledavši) in munitiones se receperunt. Pripomnja. Često rabi slovenščina ptcp., ki se mora latiniti s stavkom: U v i d e v š i, da je prišel prepozno, se je opravičil cum vidisset se venisse sero, excusavit se. Prišedši domov, je pripovedoval cum venisset domum, narrabat. 3. s prepozicionalnim izrazom: Alexander moriens (na smrtni postelji) antdum suum dederat Perdiccae. Mortuo (po smrti) Traiand Hadrianus imperator factus est. 4. češče s prirednim glagolom, ki se veže z in, ter, pa, zatorej itd. z naslednjim glagolom: Miltiades capitis abso- lutus (so sicer oprostili, toda) pecunia multatus est. Xerxes ponte in Hellesponto facto (je dal napraviti in je . . .) cbpias in Euro- pam traiecit. Pripomnja 1. Potem, nato lahko nadomestuje v latinščini particip. Romulus exercitum fundit fusumque (in nato) persequitur. Pripomnja 2. Nikalne apozitivne in absolutne participe (adjektive) slo¬ venimo često z ne da bi uvajanimi stavki. Bellum mOvistis nSn lacessttt ne da bi bili izzvani. Hamilcarem sut ctves inaudrtum (ne da bi ga bili zaslišali) damnavCrunt.— Ne da (bi) se še latini: a) s cum nOn in konj.: Tu hoc fe- cistl, cum me nbn rogasses; b) z neque (nec) in prirednim glagolom: Mulit probant oratores et poetas neque intellegunt (ne da bi jih razumeli); c) z ut non, qut (quod) nOn, qutn, gl. § 307. Predikativni particip. Gl. § 204, g, h, i. Gerundij in gerundiv. 333 Gerundij nadomešča infinitiv prež. akt. (seveda tudi de¬ ponentnikov), ki stoji le kot subjekt in akuzativni objekt, v zavisnih sklonih, toda v akuz. le s predlogi. Gerundij je aktiv- 207 nega pomena, se veže s sklonom svojega glagola, določa se le z adverbi ter zavisi lahko od subst., adj., glagola in predloga. Sloveni se navadno z glagolnikom. Gerundiv je glagolni pridevnik pasivnega pomena na -ndus 3; zaznamuje dejanje, ki se mora (ima) vršiti, zanikan pa dejanje, ki se ne sme (ne more) vršiti, n. pr. liber legendus knjiga, ki se mora brati; auctor haudquaquam spernendus pi¬ satelj, ki se nikakor ne more (ne sme, nima) prezirati. — Slično: vix credendum est komaj se more verjeti (je komaj verjetno) težko je verjeti. Gerundiv stoji: 1. atributivno: leges observandae zakoni (izpolnjevati se imajoči), ki se morajo izpolnjevati; facinus laudandum hvale vreden čin. 2. predikativno, in sicer: a) z esse kot pasivna opisna sprega (gl. §§ 121, 233 in prip. 1). Epistula mihi scribenda est (jaz) moram pisati pismo. Pripomnja. Neprehodni glagoli se rabijo seveda tudi tukaj brezosebno. Sub cuique itldicio Utendum est. VictTs parcenduin est. Levitatis tibi est paenitendum. b) pri glagolih curo, do, trado itd., gl. § 204, j. Gerundiv se rabi mesto gerundija tranzitivnih glagolov 334 (tudi deponentnikov), če ima gerundij substantivni objekt v akuzativu pri sebi; obj. akuzativ stopi v sklon gerundija, ta se pa pretvori v gerundiv, ki se kot atribut sklada v spolu, sklonu in številu z odnosnico (gerundivni sklad). 1. Namesto 2. 3. 4. 5. V) r> liberandi patriam se rabi liberando (dat.) patriam „ ad liberandum patriam „ in liberando patriam „ liberando (abl.) patriam „ liberandae patriae liberandae (dat.) patriae ad liberandam patriam in liberanda patria liberanda patria. 208 Z vezniki (v akuz. in abl.) in v dativu se rabi vselej le gerundivni sklad (= 2—4), v gen. in golem abl. (1,5) pa navadno. Pripomnja 1. Tudi neprehodniki utor, fruor, fungor, potior tvorijo (kot bivši prehodniki) gerundiv treh končajev, n. pr.: adperfruendas voluptates, ad munus fungendum, sp£s potiundbrum castrOrum, bona utenda tradb. — Pri opisni spregi stoji le brezosebni sklad. Vzribus est utendum, mUnere est dzligenter fungendum. Pripomnja. Genitivi met, tuz, nostrz, vestrz, suz se vežejo brez ozira na število in spol oseb le z obliko na -ndz. Regzna suz cOnservandz causa urbem relzquit. Romani suz colligendz hostibus facultatem non dederunt. Gerundij naj se ne pretvarja v gerundiv: 1. če je objektivni akuz. neutrum pronomina ali adjektiva. Dialectica est ars vera ac falsa diiudicandi. Cupiditas plura cognbscendi, studium aliquid agendi. — Toda: in ils parandls, quae necessaria sunt, ker je ils glede spola določen pb rela¬ tivnem stavku. 2. v gen. in golem abl. (= abl. brez predloga): a) če se ne poudarja obj. akuz., temveč glagolni pojem, zlasti v nasprotjih. Iniurias ferendo maibrem laudem quam ulclscendb mereberis. Dividendo copias perierunt duces nostrl. b) da se ne žali vsled kupičenja oblik na -orum, -arum bla- goglasja ali ne združi preveč genitivov. Efferor studio li- beros vestros videndi. Initium mirandi Graecarum artiuni, opera. 335 Genitiv gerundija in gerundiva stoji na vprašanje kakšen? pri sub stan ti v ih kakor: spes, ars, consilium, cupiditas, vls, genus, ratio, potestas (copia, facultas, locus), occasib, tempus, finis itd.; često tudi pri causa in gratia (zaradi); nadalje pri relativnih adjektivih: avidus, cupidus, insuetus, inops, perltus, studiosus. Male fecistis, quod cuni spe vincendi (na zmago, da bodete zmagali) simul abiecistis certandi cupiditatem. Sapientia est ars vivendl. Est modus ulciscendl et puniendi. Haedul legatbs ad Caesarem sui purgandi gratia mittunt. — Ut equus equitandl itnperito inutilis est, ita libri sunt inutiles Igndro legendi. Epa- minondas studiosus fuit audiendi. Pripomnja 1. Tudi kot genitivus qual. stoji gerundivov sklad. Reginin imperium initio cbnservandae Izbertatis atque augendae rez publicae fuerat (je služila v to, da se je ohranila . ..). 209 Pripomnja 2. Infinitiv kot atribut se latini z gen. gerund. Umetnost državo dobro upravljati (= dobre državne uprave) ars rei publicae rede administrandae. D a ti v gerundiva (le redko gerundija) stoji: 336 1. pri nekaterih glagolih in reklih zaznamujoč namerjano dejanje, zlasti pri studeč, praesum, praeficio, desum. adsum, operam do, laborem impertior, diem dico, locum capio. Bratuš, cum studere revocandis in urbem regibus filios suos comperisset, securi eos percussit. Germanicus paucos dies Insumpsit classi reficiendae. Praesum agro colendo. Operam do placandis dis. Diem dico proelio faciendo. 2. pri substantivih, ki značijo oblastva, kakor: triumvirT, decemviri itd. in comitia kot dat. finalis, Decemviri legi- bus scribundis d. za pisanje zakonov; triumviri coloniis dedu- cundis', duumvir sacris faciundis; comitia regi creando. Pripomnja. Izmed adjektivov ima le (im)par pri sebi dat. gerund., drugi utilis, aptus, idoneus, parntus, facilis, difficilis se vežejo v klasični prozi navadno z ad (ut, qui). Par est pugnando zmožen je za borbo. Par sum oneri ferendb sposoben sem nositi breme (kos sem bremenu). Akuzativ gerundija in gerundiva se rabi le v zvezi z a d 337 (pri con-, transfero, converto tudi z in). Tempus satis longum a d (za) bene beateque vivendum. Etiam crastinus dies aliquid ad cogitandum dabit. Cicero quid- quid habuit virium, id in civium libertatem defendendam con- tulit. Romanos palus ad (pri) insequendum tardabat. — Paratus ad mentiendum, sensus idonei ad perspiciendum. Pripomnja 1. Redko stoji inter '(le z gerundijem) in ob: inter (med) dtscendum; ob rem diiudicandam. Pripohmja 2. Insuetus ad onera portanda, male audiendr (biti na slabem glasu), vera audlre. Ablativ gerundija in gerundiva stoji: 338 1. brez predloga kot abl. instr. Superstitione tollenda (z odpravo, če se odpravi) non tol- litur religio. — Mens hominis discendo alitur et cogitando (uče se in premišljevaje). 2. s predlogi ab, de, in, redko ex, pro. Justitia in suo cuique tribuendo (v tem, da deli vsakemu svoje) cernitur. Multa de bene beateque mvendo a Platone dis- putata sunt. Ex providendo est appellata prudentia. Dr. Jos. Pioenhacher: Lat slovnica. J4---— 210 Supin. 339 L Supin na -um je glagolni substantiv aktivnega pomena v akuz. (smeri). Rabi se kakor slov, namenilnik le pri glagolih premikanja, zlasti pri mittere, veriire, Tre, proficTscT. Zahteva sklon svojega glagola ter je vselej brez drugih do¬ ločil. Veientes pacem petitum oratores Romam mittunt. Diviciacus Romam ad senatum venit auxilium postulatum. Primus surgat vilicus, postremus cubitum eat! Agesilaus Ephesum hiematum exercitum reduxit. Pripomnja 1. Običajno je tudi filiam alicui nuptum dare (collocare) hčer s kom omožiti (komu v zakon dati). Pripomnja 2. Pri glagolih premikanja se izraža namera lahko na naslednje načine: a) s finalnim stavkom: legati mittuntur, ut cOnsulant Apollinem. b) s finalnim relativnim stavkom: legati mittuntur, qul cOnsulant Apollinem. c) z gerundijem (gerundivom): legati mittuntur Apollinis consulendicausa. legati mittuntur ad Apollinem consulendum. d) s supinom, najčešče, če je brez vsakega določila: leg. mittuntur rogatum. e) s participom fut. act, toda ne v dobri prozi: leg. mittuntur cOnsultUri Apollinem. II. Supin na -u gl. § 243, prip. 3. Indirektni govor (oratio obliqua). 340 Če je direktni govor zavisen od izrazov dicendi ali senti- endT, je pomniti: 1. Povedni glavni stavki in indikativni vprašal¬ niki 1. in 3. osebe direktnega govora stoje v indirektnem go¬ voru v a k u z a t i v u c. i n f.; vsi drugi stavki, namreč: zahtevni (brez ut, z nikalnico ne, neve), konjunktivni vprašalni stavki, indikativni vprašalniki 2. osebe in vsi stranski stavki (izvzemši one v § 320, I, prip. 1) stoje v konj, po pra¬ vilih sosledice časov. Pripomnja 1. Vendar stoje po preteritu časi tudi absolutno, n. pr.: Caes. B. G. I, 44; V, 7 in 8, zlasti v splošnih rekih in pogojnih stavkih. Gl. spodaj quos — velint, sl.. . velit. 2. Nepravi oziralni stavki (relativna zveza) se stavijo često v acc. c. inf. Themistocles dixit Atheniensium urbem ut propugnaculum oppositum esse barbaris, apud quam — et apud eani) iam bis classes regias fecisse naufragium. 211 3. Zaimki (osebni, posesivni) 1. osebe direktnega govora, se izpremene v indirektnem govoru v refleksivne: suT, šibi, se ozir, suus — njega itd., njegov; kadar se izraža nasprotje, se rabi ipse (za nom. k suT itd. vselej, za ostale sklone včasi). Zaimke 2. osebe zastopa v indirektnem govoru is ali Ule. Pripomnja 1. Hic (v pomenu ta) se navadno nadomešča z is ali Ule, nune s tuni, hic z ibi, cras s posterO die, hodie z eo (illo) die. Oratio recta Oratio obliqua Divico cum Caesare ita eqit: Si pacem populus Romanus cum Helvetils faciet, in eam partem Tbunt atque ibi erunt HelvOtil, ubi eos constitueris atque esse uolueris; sin bello persequi per- sevSrabis, remintscere et ve¬ teris incommodl populT Romani et prTstinae virtutis HelvetiOrum. Quod imprOvlsO unum pagum adortus es, cum er, qui flumen transierant, suis auxilium ferre non poterant, ne ob eam rem aut tuae magnopere virtttti tribueris aut nos despexeris! .... Quare noti committere, ut hic locus, ubi cOnstitinius, ex calamitate populi Romam nomen capiat aut memoriam prodat. Legatis Caesar Eo mi hi minus dubitationis da- tur, quod h as res, quas commemo- rastis, memoria teneo, atque eo gravius fero, quO minus merito po¬ puli Romani acciderunt; qui sl ali- cuius iniuriae šibi cOnscius fuisset, non fu i t difficile cavere . ■ . Quod sl veteris conlumeliae obh- vlscl volo, num etiani recentium iniuriarum memoriam deponere Sl pacem populus Romanus cum Helvetils faceret, in eam partem iturOs atque ibi futuros Helve- tios, ubi eOs Caesar cOnstitu- isset atqueessevoluisset;sinbello persequl perseveraret, reminl- sceretur et veteris incommodl po¬ puli Romani et prlstinae virtutis HelvetiOrum. Quod improviso unum pagum adortus esset, cum el, qui flumen transissent, suis auxilium ferre nOn possent, ne ob eam rem aut suae magnopere virtatl tribueret aut ipsOs despiceret. .... Quare ne committeret, ut is (hic) locus, ubi cOnstitissent, ex calamitate populi Romani nomen caperet aut memoriam proderet. ita respondit: Eo šibi minus dubitationis dan, quod e as res, quas legati Helvetii commemorassent, memoria te- neret, atque eo gravius (se) ferre, quo minus merito populi Romani a c- cidissent; qul sl alieuius iniuriae šibi cOnscius fuisset, nOn fuisse difficile cavere . . . Quod sl veteris cotumeliae ob- hvisci vellet, num etiam recentium iniariarum se memoriam depOnere posse ? 212 COnsuerunt enim dir immortales, quOs pro scelere eOrum ulcisci vo- lunt, hls secundiores interdum res concedere. Cum h a ec ita sini, tamen, st obstdes ab iis mihi dabuntur, utr haec, quae pollice(a)ntur, facturos intellegam, cum iis pacem fa- ciam. Consuesse enim deos immortales, quos pro scelere eOrum ulcisci ve- lint, his secundiores interdum res concedere. Cum e a ita sint, tamen, sl ob- sides ab trs šibi dentur, uti ea, quae polliceantur, factUrOs intel- legat, sese cum iis pacem fac- turum. Ariovistus legationi respondit: St quid mihi a Caesare opus esset, ego ad eum venissem, st quid Ule m e v uit, illum ad me ve- nire oportet. . .. Mihi autem mi- rum uidetur, quid in mea Gallia, quam bello vici, aut Caesan aut ommnO populo Romano negotil sit. Sl quid ipsl a Caesare opus esset, sese ad eum ventarum fuisse; sl quid Ule se velit, illum ad se ventre oportere. . . ■ Šibi autem mt- rum viden, quid in sua Gallia, quam bello vicisset, aut Caesan aut omnino populo Romano negotil esset. Caesar milites incusavit: Ariovistus me cOnsule cupi- dissime populi Romani amlcitiam appetiit; car hunc tam temere quisquam ab officio discessurum iildicet? . . . Quod sl furOre atque amentiaimpulsusbellum intulerit, quid tandem veredmini? aut cur de vestra virtute aut de mea dili- gentia desperetis? factum est eius hostis penculum patrum nO- strOrum memoria. Ariovistum se cOnsule cupidis- sime populi Romani amlcitiam ap- petlsse; cur hunc tam temere quis- quam ab officio discessurum iudi- caret? . . . Quod sl furOre atque- amentia impulsus bellum intu- lisset, quid tandem verčrentur? aut cur de sua virtute aut de ip- sius diligentia dEsperarent? fac¬ tum eius hostis perlculum patrum nostrbrum (s stališča zgodopisca Cezarja) memoria, cum Cirnbns et Teutonis a C. Mario pulsls nOn mi¬ norem laudem exercitus quam ipse imperator meritus videbatur (do¬ datek zgodopiščev). Priredje. Priredni vezniki. 1. Coniunctiones copulativae. 341 Ve zal ni vezniki so: et, -que, atque (ac) in, pa, ter; nec (neque) in ne, niti; etiam, qtioque tudi. 213 1. et veže besede in stavke iste vrednosti. Magnum et grave bellum. Corinthum pervenit Dion et ebdem perfugit He- raclides. Pripomnja 1. Če se našteva več besed, se vežejo vse z et (polysyn- deton) ali le zadnja s -que, ali pa ni nobenega veznika (asyndeton). Honeste et sapienter et iuste; honeste, sapienter iusteque; honeste, sapienter, iuste. Pripomnja 2. Multus veže z drugim atributom (če ta ni superlativ) et: multae et graves cogitatiOnes mnoge resne misli; toda: malti sapientis- siml vin. Pripomnja 3. Pred zaimki in časovnimi členicami pomeni et : (in) tudi. Et tu, ml Brute? Et nune. 2. que se zaobeša in veže dva pojma ali stavka v eno celoto. Senatus populusque Rbmanus; oro obtestorque. Pripomnja. Na predloge a, ab, ob, sub, de, ad, apud se que navadno ne priveša. Torej: scire velim, quid cOgites de tolar/ue re quid existimes. 3. Pri atque, ac (nikdar pred vokali in h, c, g, qu) je cesto druga beseda poudarjena; sicer se pa rabita kakor que. Dies atque noetes; oro atque obseero. Pripomnja 1. Zlasti se rabi atque (ac), kadar se začenja nov del govora ali druga misel. Ac pnmum quidem; atque ut inde OratiO profici- scatur. Pripomnja 2. Atque (ac) za pridevniki (adverbi) enakosti itd. gl. § 315, 1, do. 4. etiam veže besede in stavke, quoque, ki se vselej za¬ postavlja, le besede. Non omnes bom sunt etiam beatl. Quod ego facib, tu quoque facias velim. — Pomni: etiam nune še zdaj; audite etiam poslušajte še; dtc etiam clarius (še jasneje). 5. neque, nec vežeta pridevnike, prislove in stavke. V na¬ sprotju se latini in (pa) ne z non. Haec morum vitia sunt, non senectutis. Neque enim kajti ne, neque vero toda (pa) ne, neque tamen pa vendar ne. Pripomnja 1. Ne ... quidem niti... ne: ne miter quidem niti mati ne. Pripomnja 2. V lat. se spaja nikalnica z veznikom (et non — neque, nec), v slov, z zaimkom (adverbom): neque quisquam (allus, un- quam itd.) in nihče (nobeden, nikdar). — Le kadar je nikalnica posebno naglašena, se rabi: et nemo (nullus, minquam itd.) Dostavek: Podvojeni in korelativni vezniki so: et — et i(n) — i(n): et prbdesse et delectare; neque (nec) — neque (nec) ni(ti) — ni(ti); neque poeta neque brator; 214 et — neque (nec) i — i ne: via et certa nec longa; neque(nec) — et ne — ampak (tudi): nec miror et gaudeo; c u m — tu m kakor — tako (posebno), ne samo — ampak zlasti: cum summa humanitas tum mira comitas. modo —■ modo zdaj — zdaj, včasi — včasi: modo ait modo neg at; non modo (solum) — sed (verum) etiam ne le (samo) — ampak tudi: non paranda solum sapientia sed fmenda etiam est; non modo (solum) non — sed (etiam) ne le ne — ampak še (celo): dolor meus non modo non minuitur, sed etiam augetur; non modo (solum) non — sed ne — q uide m ne le ne — ampak niti ne: ego non modo tibi non irascor, sed ne reprehendo quidem factum tuum. 2. Coniunctiones disiunctivae. 342 Ločilni vezniki so: aut, vel ali; aut — aut, vel — vel ali — ali; — ve ali (tudi); sive (seu) ali; sive (seu) — sive (seu) ali — ali, bodi(si) — bodi(si). 1. aut veže pojma in stavka, ki se izključujeta: vincendum aut moriendum est. Včasi drugi pojem prvega le popravlja: quonam duce aut (ali bolje) quibus copiis bellum nobis gerendum est? — Enako se rabi: aut — aut: aut Caesar aut nihil. Omne enuntiatum aut verum aut falsum est. Pripomnja. In niti — niti se latini: neque — neque ali neque aut — aut; kajti niti — niti: nam neque — neque ali neque enim aut — aut; da niti — niti ne aut — aut. 2. vel veže dva različna pojma ali stavka, ki se ne iz¬ ključujeta ; navadno drugi del prvega popravlja: vel — vel potius (ali bolje rečeno). Rex vel hostium ferro vel inopia interibit. Pripomnja. Vel znači cesto: celo, že. Vel farnem et sitim perferO. Vel inde (ex hoc) cOgnOsct potest. 3. ve, ki se zaobeša kakor que (gl. § 341, 2, prip. in 165, do 2), kaže, da je razlika pojmov nebistvena: ter quaterve; septem octove horis. 4. sive (seu) veže različne izraze za isti pojem: eiecto sive emisso ex urbe Catilina. — Sive (seu) — sive (seu) znači, 215 da od zvezanih pojmov lahko veljata oba. Ad has htteras ad- discendas ego tibi sive comes sive dux fui. 3. Coniunctiones adversativae. Protivni vezniki so: sed, veram a(li), pa, toda, nego, 343 temveč, ampak; autem pa(k); vero pa (res), pa celo; at nasproti pa, ali; atqui pa vendar, in vendar; tamen vendar. 1. sed in veram omejuje ali popravlja predidočo trditev; če je prvi stavek negativen, ga drugi ometuje; v slovenščini naznanjajo to: nego, temveč, ampak. Magnus mihi videtur brator Cicerd, sed nbn summus. Nbn quid nobis idile, veram quid necessarium sit, quaerimus. Pripomnja. Sed posreduje tudi prehod od prekinjene pripovedi k novi misli. Sed (toda) redeat, unde aberravit oratio. 2. autem (nikdar na prvem mestu) veže le stavke in nadaljuje začeto pripoved. Ggges a nullb videbatur, ipse autem omnia videbat. 3. vero (kakor autem le na drugem mestu) jači in poudarja drugi pojem. Haec sunt leviora, Uta vero gravia et magna. 4. at se rabi v naglašenem protivju, pri ugovoru, impe¬ rativu in živahnem vzkliku. Brevis nobis vita data est, at me- moria bene redditae vitae sempiterna. At memoria minuitur (ugovarja kdo). 5. atqui stoji v začetku stavka, ki predidoči trditvi ugo¬ varja. O rem, inquis, difficilem et inexplicabilem: atquT expli- canda est. 6. tamen stoji za stavki koncesivnega pomena. Pausanias accusatus capitis absolvitur, midtatur tamen pecunia. — Neque tamen pa vendar ne, sed (venim) tamen pa vendar, attamen ipak. Pripomnja. V prvem reku protivnega priredja stoji cesto quidem, ki se poudarjenemu pojmu zapostavlja. Pliirima quidem (sicer) prbferre pos- sumus, sed modus adhibendus est. — Equidem (= ojačen quidem) se veže navadno le s 1. osebo. Equidem mirSbar. 4. Coniunctiones causales. Vzročno razmerje izražajo: nam, namque (često pred 344 vokali) zakaj, kajti; enim (se zapostavlja), etenim saj, namreč (če je obče znan vzrok). Pripomnja. Pred relativi stoji navadno nam, za demonstrativi in ni¬ kalnicami enim; neque enim (namreč ne). 216 5. Coniunctiones conclusivae. 345 Sklepalni vezniki so: itaque, igitur (navadno na dru¬ gem mestu) torej, zato, tedaj; ergo tedaj, zatorej, po tem takem (v zaključkih zaključajev); proinde zatorej (le v zvezi z im¬ perativom ali adhort. in prohib. konj.) Proinde, si sapis, vide! Proinde aut exeant ant quiescant! Pripomnja. Sem spadajo tudi: ideo, idcircO, propterea, quare, quam ob rem, guocirca, quapropter zato, zategadelj, zaradi tega (radi česar, zavoljo česar). Nikalnice. 346 1. Nori se rabi kot glagolna nikalnica v povednih in vpra¬ šalnih stavkih ter stoji pred finitnim glagolom (v acc. c. inf. seveda pri inf.). Če je kakšna druga beseda zanikana, stoji non pred njo. Sapiens mortem non timet. Nostri ab hostibus victi non suni. Datis non aequum locum videbat suis. Pripomnja 1. V lat. stoji nikalnica cesto pred glagoli, ki pomenijo reči in misliti, v slov, se pa zanika navadno glagol od njih odvisnega da- stavka. Non arbitror me ad te venire posse mislim, da ne bom mogel k tebi priti. Non putabant de tali vtro stispicionibus oportere iadicari. — Redno se pravi: nego rečem (trdim), da ne. Regulus reddi captivos negavit esse utile. Pripomnja 2. Haud (slabejša nikalnica kakor non) stoji v dobri prozi, izvzemši haud scio an, le pri adjektivih in adverbih: haud mediocris, haud procul. 2. Ne (neve) je le glagolna nikalnica (stoječa navadno na čelu stavka) v zahtevnih stavkih, pri konces. konj, in pri II. imperativu (gl. § 287). Ne timeamus mortem! — Toda: Sit humus cineri non onerosa (adj.!) tud! Pripomnja. Namesto ne stoji tudi pred glagoli non: 1. pri protivju: Amid vitia noveris, non oderis! 2. če tvori nikalnica z glagolom eden pojem: MoneO te, ut ea longius progredi non sinas (= prohibeas). 3. Dve nikalnici v istem stavku činita v lat. krepkejšo -- trditev, kakor jo tvori pozitivni glagol sam (litotes): non nescio, non ignoro, non sum nescius (ignarus) dobro vem (znam), non nego priznavam, non possum non moram, neque (nec) . . • non in gotovo tudi. Qui mortem in malis ponit, non potest eam non timere. 217 non nemo marsikdo non nihil nekaj nonnullt marsikateri non nusquam marsikje non nunquam mrasikdaj Pripomnja 1. Vendar ostane stavek nikalen, če sledi splošni nikal¬ nici (non, nemo, nihil, nullus, nunquam itd.) neque(nec)-neque(nec), ne- quidem. Nemo unquam nec poeta nec orat or fu.it, qui quemquam meliorem quam se putaret. Niisquam hoc ne apud barbaros quidem auditum est. Pripomnja 2. Če stoji nOn za nemo, nullus, nihil, nUsquam, nunquam, se niči zanikanje popolnoma, če je non spredaj, pa le deloma, torej: nemo . . . non vsak(do) nihil. . . non vse nullus. . . non vsak nusquam . .. non povsod nunquam .. . non vselej Dostavek. V lat. se izraža nikalnica dveh ali več ni¬ kalnih slovenskih pronominov (pronominalnih adverbov) v istem stavku le enkrat; seveda se tudi v tem slučaju pred glagolom potrebna nikalnica ne latini. Nulla unquam civitas signum ulitim sua voluntate cuiquam vendidit (v slovenščini do pet nikalnic). , M? - ' Dodatek. I. 0 stihoslovju. A. Zlogomerje (prozodija). Poleg pravil, ki so navedena v §§ 5, 2 — 3 in 8, je glede 347 količine zlogov še pomniti: 1. Zlog je pozicijsko dolg tudi tedaj, kadar je izmed nje¬ govemu vokalu sledečih konsonantov eden končnik, drugi začetnik besede: sub stdera ( — uu), sed nune ( — ), et quid (-v). 2. Pri pesnikih tvori tudi muta cum liquida pozicijsko dolžino, in to vselej, kadar pripadata konsonanta različnima zlogoma, sicer pa le redko (positib debilis')-. ob-repo ( - ), sub liice (—v); tenebrae(y — -). Pripomnja. Končni vokal z naslednjimi konsonanti ne tvori stavno dolgega zloga: stdera spectat (—uu — l>). Pripomnja. H seveda ne tvori s soglasnikom dolžine: adhortor (« — «), serpit huml (— o v —). 218 3. Vokal pred stoječim ali izpahnjenim konsonantoin z je dolg: peior, eius, huius, reicio (mesto reiicib). Pripomnja. Vokala i in u se včasi konsonantujeta: ariete = arjete, genua — genva. 4. Enozložnice, ki se končujejo na vokal, so dolge: a, tu, me, si, da; kratke so naslonice: -que, -te, -ne, -ve, -ce, -pte. Dolge so tudi: a) imenske enozložnice na konsonant: sol, sal, nos, os (oris), pes, par, sus, vas, lar itd.; kratke so: cor, met, fel, as, os (ossis), vir, vas (vadiš), is, id, quid, quod, quis (nom. sg.); b) enozložne glagolne oblike na -s: das, stes, vis itd. — toda: es (si, bodi). 5. Latinske dvo- in večzložnice s končnikom s imajo vobče dolgo, vse druge kratko končnico: civitas, virtus, abies, amas itd.; apud, mater, animal, laudat. — Kratek je: zakonsonantni -es v: penes in v nom. sg. dentalnih debel: miles, eques, obses; -is v nom. in gen. enakozložnic; -us v sklonilu -bus, v nom. sg. II. in IV. dekl. in s-debel ter v gen. sg. pronominov (pron. adj.): hortus, fructus, genus, melius, eius, sblius. 6. Dvozložni perfekti imajo vobče dolgo deblo: iuvi, movi, feci, rexT. 7. Debelni vokal je v participu pf. pas. navadno dolg pri d- in zj-deblih: rego — rectum, edb — esum. Sicer pa obdrži debelni vokal svojo količino tudi v participu pf. pas. (supinu): facio — factum, capio — captum; — toda: dico — dictum, duco — ductum, Teo — ictum. B. Metrika. 348 1. Čas, ki ga potrebujemo, da izgovarjamo kratek zlog, se imenuje v metriki mora (ipovo.;): et (u kračina); dolg zlog se izgovori v dveh morah: cras (- dolžina). 2. Stopa (stopica, pes) se imenuje združitev dolžine in kračine v metrično celoto. Najmanjša stopa šteje torej tri more. 3. Po številu in mestu v eno metrično celoto združenih dolgih in kratkih zlogov razločujemo v lat. naslednje stope: u — iambus: regens ; - u trochaeus: magnus. uu- anapaestus: gravitas; -uv dactglus: evehit. -uv- choriiambus: lucifugi; uv— Tbnicus a minbre: pepulerunt. 219 Pripomnja. Včasi zastopata dolžino (—) dve kračini (o v pyrrhychius). Jamb in trohej dobita tako to-le obliko: wv (tribrachys). Nasprotno pa stoji mesto dveh kračin včasi dolžina, torej: uv ali vu- =- (spondeus). 4. Vsaka stopa sestoji iz krepko naglašenega dela, ki se imenuje vzdig (arsis, arza, izgovarja se,s povzdignjenim glasom) - in iz slabo naglašenega, ki ga zovemo pad (thesis, teza). Arza dobiva v pisavi ikt (ictus ' znamenje za krepki naglas, tudi ictus imenovan), ki stoji nad zlogom, n. pr.: arma virumque cano. Pripomnja. Kadar zastopa arzo pirihij, stoji ikt vselej na njegovem prvem zlogu: v c v . 6 u v; n. pr.; cumulus ali cumulus. 5. Ritem (rhgthmus, enakomerno menjavanje arz in tez) je vzdigajoč, če je teza pred arzo, sicer pa padajoč. Dočim se strinja v slov, arza z besednim naglasom (ak- centujoča metrika), je v lat. za ritem merodajna kvantiteta zlogov (kvantitujoča metrika); arza in besedni naglas se če sto ne uje¬ mata n. pr.: Maecenšs, atavis edite regibus. 6. Več stop vzdigajočega ali več stop padajočega ritma tvori vrstice, verze ali stihe (versus, 7. Meter {metrum, se imenuje jambska, trohejska ali anapestovska dipodija (dve stopi). Pri daktilih je stopa ob¬ enem meter. 8. Popoln ali akatalektičen (versus acatalecticus, od neham, torej: ne prehitro nehajoč) je stih, pri katerem so vse stope popolne. Včasi pa ima kaka stopa (najčešče končna) le arzo. Stih z eno ali več nepopolnimi stopami je nepopoln ali katalektičen (versus catalecticus). Znamenje za končno enozložno katalekso je: A (^«wi]i;, caesura semiquinaria). Intonu\ere />o|Zr|| crebris micat ignibus aether. 1 2 3 4 5 2. moška cezura v 4. stopi (= po sedmi polustopi, hephthe- mimeres (roji?) caesura semiseptenaria). Nbn\gale\ae\, non\en\sis e\rant sine militis usu. 1 ' 2 3 4 5 ‘ 6 7 3. moška cezura v 2. stopi (== po tretji polstopi) trithemi- meres (rgi&rjfjiiptgzji;, caesura semiternaria). Om\ne ne|/as|| fugere pudor verumque fidesque. 12 3 4. (redko) ženska cezura (trohejska) po troheju 3. stope (?) zofir/ r) mezd zoizov zoo^aiov). 0 pas\si gravi\ora,\\ dabit deus his quoque finem. 5. diereza ali bukolična cezura ftovxoXmj zo/zij, caesura bucolica) med 4. in 5. stopo. Bukolična se zove, ker so jo po¬ sebno radi rabili bukoliki. Namque erit\ Ule mi\hi sem\per deus,\ illius aram Saepe tener nostris ab ovilibus imbuet agnus. Daktilski (elegijski) pentameter je bikatalektičen (v sredi, v 3. stopi, in na koncu, v 6. stopi) 351 heksameter in se vselej veže s šestomerom v elegijski distihon, ki se rabi ponajveč v elegijah.” Le v prvih dveh stopah stoji lahko mesto daktila spondej, za 3. stopo je vedno diereza. Obrazec je torej naslednji: Avu ~ vTO lLi l| — v — U U — Principiis obšla, || ser o medicina paratur, Cum mala per longas \convaluere moraš. II. Rimski koledar. 1. Rimska mesečna imena so sledeči adjektivi: lanuarius, 352 Febriiarius, Martius, Aprilis, Maius, lunius, lulius, Augustus, September, Octbber, November, December. 222 Pripomnja. Nekdaj je bil Martius prvi mesec leta. September itd. torej sedmi itd. mesec. — lulius se je zval pred Cezarjem, ki je uvedel 46. 1. pr. Kr. solnčno leto 365 dni, Quin(c)tTlis, Augustus pred Avgustom Sextllis. 2. Rimljani niso šteli dni v mesecu od prvega do zadnjega. Imeli so naslednje tri stalne dneve, po katerih so določevali druge dni: a) Kalendae, 1. dan meseca; b) Nbnae (pravzaprav) 9. dan pred idami), 7. dan marca, maja, julija, oktobra {milino), 5. dan vseh drugih mesečev; c) Idus, 15. dan marca, maja, julija, oktobra, 13. dan drugih mesecev. Kalendis —, Noms —, Idibus lanuarils se pravi torej: prvega, petega, trinajstega januarja; Kalendis — , Noms —, Idibus Martiis 1., 7., 15. marca. 3. Dan pred imenovanimi stalnimi dnevi se zove pridie (za njimi včasi postridie) z akuz. stalnih dni: pridie (postridie) Kalendas —, Nonas —, Idus lanuarias 31. dec., 4. jan., 12. jan. (2., 6., 14. jan.) — pridie [postridie) Kalendas —, Nonas —, Idus Martias 28. (29.) febr., 6., 14. marec (2., 8., 16. m.). 4. Drugi dnevi se zaznamujejo kot dnevi pred prihodnjimi nonami, idami, kalendami, n. pr.: dies tertius ante Nonas lanu¬ arias — 5—2 (tretji še ni minil) = 3. januar. Izraz: die ante (dne pred) se je izpremenil v: ante diem, n. pr.: ante diem tertium Nonas lanuarias (a. d. III. Non. lan., tudi samo: III. Non. lan.). Ante diem je tako tesno združena zveza, da se veže s predlogi ad, in, ex\ n. pr.: differo aliquid in ante diem tertium Nonas lanuarias (in a. d. III. Non. lan.). 5. Rimski datum se pretvarja v našega ali naš v rimskega tako-le: Če je datum pred nonami ali idami, se za 1 zmanjšano latinsko (slov.) število dni odšteje od non, oziroma id s predidočimi dnevi, sicer pa za 2 zmanjšano od dni istega meseca. N. pr.: a. d. IV. NOn. lan. = 5—3= 2. jan. a. d. IV. Id. lan. = 13—3 = 10. jan. a. d. IV. Kal. Febr. =31—2 = 29. jan. a. d. VI. No n. Mart. = 7—5 = 2. mar. a. d. VI. Id. Mart. = 15—5 = 10. mar. a. d. VI. Kal. Apr. = 30-4 = 26. mar. 3. febr. = 5 —2 = a. d. III. Non. Febr. 11. febr. = 13-10 = a. d. III. Id. Febr. 17.«febr. = 28-15 = a. d. XIII. Kal. Mart. 5. jul. = 7—4 = a. d. III. NOn. lul. 12. jul. = 15-11 = a. d. IV. Id. lul. 20. jul. = 31—18 = a. d. XIII. Kal. Aug. Pripomnja. Prestopni dan je sledil 24. febr. (28—22 = a. d. VI. Kal. Mart.) z imenom: a. d. bis VI. Kal. Mart. (= 25. febr.); 27. febr. (prestopnega leta), 29—25 = a. d. IV. Kal. Mart. itd. 223 Pregled. 224 III. Rimski denar. 353 1. Najstarejši rimski novec (ulit iz bakra) je bil as (as), enak funtu (libra = 327 gr.) bakra (zato tudi as libralis ali za¬ radi teže aes grave imenovan). Asova vrednost se je po uvedbi srebrnega denarja (nekaj let pred prvo punsko vojno) jela manj¬ šati in je po drugi punski vojni padla na Vse prvotne cene (ca 1 K 50 v) ter je znašala 5 v. Pripomnja. Pri mnogo tisoč asov se je as slu m izpuščalo in pri¬ stavljalo le aeris, torej: ducenta mllia aeris 200.000 asov (funtov bakra). 2. Srebrni novci so bili: de n ari us == ca 80 v (16 asov); sestertius — hemis tertius — 2‘/2 asa do leta 217. pred Kr. r., pozneje pa = 4 asses — 20 v. Pripomnja. Od začetka se je sestertius pisalo LLS = libra libra semis; iz tega je postalo IIS in končno HS. Rimljani so računali s sledečimi vrstami sesterca: a) sestertius, 7=1 sesterc z glavnimi števniki: viginti sestertii 20 s. b) sestertium, 7= 1000 sestercev z glavnimi ali delilnimi števniki: quTnque (quTna) sestertia 5000 s.; rabi se le do 999.000 sestercev = nbngenta nbnaginta novem sestertia. c) sesteAium, 1 (sing. tant.) = 100.000 sestercev s pri- slovnimi števniki od decies naprej za izraz milijonov; decies sestertium 1,000.000 s. (pravzaprav decies centena milia sestertium)', sestertium centies 10,000.000 (HS|c|); jundum undecies sestertio emere; summa millies sestertii vsota 100,000.000 sest. IV. Mere. 354 1. Mere za dolžino: pes (črevelj) = ca 30 cm; 5 pedes = 1 passus — ca 1’5 m; mille passus (rimska milja) = IV2 km (= '/ 5 geografske milje). 2. Z iugerum (oral) = 2520 m 2 se je merila ploščina. 3. Mere za tekočine: amphora = ca 26'A litra; sex- tarius = ca V2 litra. 4. Mera za suhe stvari je modius — 8 3 A litra. 225 V. Najnavadnejše kratice (notae ali compendia scripturae). 1. Predimki. A. Aulus Ann. = Annaeus Ap(p). — Appius C. = Gaius Q. (Qu.) = QuTntus S. (Sex.) = Sextus D. = Decimus K. = KaesO L. = Lacius M. = Marcus Serv. = Servius Sp. = Spurius M’. = Manlius Mam. = Mamercus N. (Nuni.) — Numerius P. = Publius T. = Tifus Ti (Tib.) = Tiberius. 355 2. Druge kratice. Aed. Cur. — aedTlis curulis Aed. Pl. — aedrlis plebis Cs. (Cos.) = consul Css. (Coss.) = consules Des. = desTgnatus Eq. E. — eques Romanus Imp. — imperator Leg. = legatus, legio P. C. = patres cOnscrlptl P(ont). M(ax). = pontifex maximus P. R. = populus Romanus Pr. = praetor Praef. = praefectus Proč. = prOcbnsul Quir. — OuirTtes Resp. = res pttblica S. = senatus S. C. = senatus cOnsultum S. P. Q. R. = senatus populusque Rbmanus. A. D. = ante diem ,A. Chr. = ante Christum t A. U. C. = annO urbis conditae D. — dTvus F. — ftlius N. = nepos O. M. = optimus maximus Q. B. F. F. Q. S. = quod bonum, fehx faustumque sit S. — salutem S. D. P. = salutem dTcit plurimam S. V. B. E. E. V. = sr vales, bene est, ego valeb. 3. Novejše kratice. a. c. = annT currentis h. a. — hdius annt a. pr. — annT praeteritT h. m. — huius mensis L. S. — locb sigillT P. T. = plenb titulb S. T. — salvo titulo P. S. = post scrTptum P. M. = prO memoria Q. D. B. V. — quod deus bene vertat l. c. — locO citato i. e. — id est sc. = scTlicet', cf. = cOnfer etc. = et cetera-, v. = vTdT (pide). Slovensko stvarno kazalo. Številke kažejo paragrafe, debelo tiskane se tičejo obliko¬ slovja; do = dost. = dostavek; ib — ibidem (ravnotain); o == opoinnja; p = prip. = pripomnja; s = sledeči paragraf; ss — sledeči paragrafi; v. = gl. — glej. Ablativ 239—254: pravi 239 ss, se- parationis 239 s, inopiae 241, ori- ginis 242, Inhitationis 243, compa- rationis 244, causae 245, kot in¬ strumenta! 246 ss, instrumenti 246, copiae 246, pretii 217 b in ^46, pri utor itd. 247, opus est, di- gnus itd. 248, mensurae 249, modi 250, sociativus 251, kot lokal 252 ss, loči 252, temporis 254, ab- solutus 332, abl. absol. se ne rabi 332, 3, c, p 5, qualitatis 213 in 216. adverb, gl. prislov. afereza 348, 9. akatalektični stih 348, 8. aktiv 271, vzročni 271, 1, se pre¬ tvarja v pasiv 196. akuzativ sg. na -im 37, 1 in 2, pl. na -is 37, 4, kot objekt 196 ss, vnanjega objekta 196—201, pri glagolih, ki so v slovenščini ne¬ prehodni 197 s, pri brezosebnih glagolih 199 in 222, pri sestavljenih glagolih 200 s, notranjega objekta 202, dva ak. 203 s, vzklika 205, kot prislovno določilo 206 s, ome¬ jitve ali ozira (graecus) 207 ; akuz. z inf. = accusativus cum infini- tivo 326 ss, pri vzklikih in nevolj¬ nih vprašanjih 328, 2, p, se slo¬ veni 328, do. ali v vprašanjih = aut, vel 289 p. apozicija 192, predikatova 182 arza (arsis) 348, 4. asimilacija konsonantov 7, relativa 269, modi 299, p 1. asyndeton 341, 1, p 1. atrakcija relativa 269. atribut priredni 189 ss, podredni 194. Besedotvorje 169. blizu je 306, 3, b. bodisi da 314, III, 1; bodisi da — bodisi da 281, do 2. brezosebniki 157. Ceniti = spoštovati 217, p 2. cezura 350. communia 17. Časi 274 ss, glavni, stranski 294 do (97, p), relativni 291, 2, relativni v indikativnih zavisnikih 291 s, v konjunktivnih zavisnikih 293 s, sosledica časov 293 ss, se rabijo absolutno 291, 1 in 298. časovni stavki 316 ss. če 309, 4, če ne za izrazi dvojbe itd. 300, p 2. čim — tem 270, c, p. členice 158 ss. črke 1, velike 3. Da (trdilni odgovor) 290. da le 305, do. daleč je 306, 3, b. danes, v pismu 279, p 2. dati se latini 328. 4, p 2. dativ na -ubus 50, 2; 224—237 : kot objekt 224 ss, pri pridevnikih 224, pri glagolih 225, pri medeor itd. 226, pri glagolih zloženih s pred¬ logi 227 s, aspergo itd. 229, in¬ teresa 230 ss, (in)commodi 230 s, pri glagolih, ki menjajo sklad 231, possessivus 232, auctoris 233, ethi- cus 234, predikati vni (finalis) 235 ss, prosti 238. debel(ost) se latini 206 a, p 3. debla 122 ss. 227 defektiva subst. 52—54, verba 151. (dejstvo) da 309, 3. deklinaeija 22 s, a- 24, o- 25, III, 28-48: konsonantna 29—30, 33, vokalna 35—40, adjektivov 42—48; u- 49, e- 51, grških imen 56—59. deležja 99. denar rimski 353. deponentniki 101, konjug. 113, pa- siv 272, 4, seznam 139 ss. diftongi 2, 1. diereza bukolična 350 e. dogaja se 306, 3, a. dolžnost, naloga itd. je 215 in p 2. dopustni stavki 314. dual 73, p 3. dva nominativa 204, e. dvoglasniki 2, 1. dvojiti ne 308. Epicoena 19. Finalni stavki 301. futur I. 279, II. 280. Genitiv na i (iz ii) 26, 1, na -um: pri I. dekl. 24, p 3, pri II. dekl. 26, 4, pri i- deblih 37, 3, na -ium pri I. vrsti kons. dekl. 31 do; 208—223: kot atribut 208 ss, subjektivni 209, posesivni 210, appos. (defin., explic.) 211, objektivni 212, quali- talis 213 in 216, partitivus 214, pri adjektivih in participih 215, kot predikatnik 215 ss, possesivus 215, pretii 217, kot objekt 218 ss, pri adjekt. 218, pri partic. 219, pri glag. 220, memoriae 220, criminis 221, pri brezosebnikih 222, pri in- terest 223. gerundij in gerundiv 333 ss, gerun- divni sklad 334, ger na -undus 126, 6. glagol 95 ss, III. konjug. na -io 119, nepravilni 144, nepopolni 151, brez¬ osebni 157, vezni 181, dicendi z ut (ne) 303, p 2, s konjunktivom brez ut 305, p 3 in 4, dicendi in sentiendi z ac. c. inf. 328, impe- diendi in recuso 305, timendi 305, čuvstvovanja 309, 2, premi¬ kanja in stanja sestavljeni s pred¬ logi, prehodni 200 s; v stavku 271 ss. glasoslovje 1 ss. glasovni zakoni 5: vokalov in dif- tongov 5, konsonantov 7. gnomski perfekt 277, 2, p. godi se 306, 3 a govorni razpoli 12. Heksameter 349. heterogenea 55, 2. heteroklita 55, 1. hiperkatalektični stih 348, 8. hipotetične periode 312, zavisne 313. Ikt (ictus) 348, 4. ime = nomen (v stavku) 180 ss. imena mest in otokov 255. imenske oblike glagolove 321 ss. imeti 232 in p 2. imperativ 286. imperfekt 276; de conatu 276, p 1. indeclinabilia 53, p. indikativ 281, se rabi za slov, kon- dicional itd. 281; v irealnih peri¬ odah 312, p 3. indirektni govor 340. infinitiv, praes. pass. na -ier 126, 8; fut. se opisuje 322, kot subjekt 323 in 327, kot objekt 324 in 328, hi¬ storični 276, p 2, fut. se sloveni 111* in 1121. izgovarjanje 4 izenačenje načina 299, pl. A izpah (elisio) 349, 9. izpeljava samostal. 170, pridev. 171 s, glag. 173. Jutri, v pismu 279, p 2. Kakor za izrazi enakosti itd. 315, 1 do kam li da 305, p, 2. kar se tega tiče, da 309, 4. katalektični stih 348, 8. koledar rimski 352. količina zlogov 5, 8, 347. komparativ 60 ss, 261. konec, vznožje itd. 182, 2, p 2. kongruenca 183. konjugacije štiri 104 ss., opisna (pe- rifrastična) akt. 120, pasivna 121, deponentnikov 113, nepravilnih glagolov 144, ss. konjunktiv se sloveni 110 2 , prež, (ipf.) mesto fut. 295, vrste 282 ss, v zavisnosti neizpr. 294, p 2, v za- visnih stavkih 300 ss, concessivus 314, III, 1 p, irrealis 312, 3 ; pri za¬ klinjanju 283, p, v nevoljnih vpra¬ šanjih (z ut) 285, p, notranje za¬ visnosti 299, brez ut 303, p 3. konstrukcija po zmislu (ad sensum) 183 do 2. konsonanti 2, 3, 6. krajevna določila, posebnosti — 255. 228 kratice 355. kvantiteta v. količina. Le 311, p 2. ločila 11. Manjkati ne 308. medmet 168. meter (metrum) 348, 7. metrika 348 mere 354. mlajši 206, b, p 2. mobilia 18. mora (v metriki) 348, 1. Naglas 9 naj (si) 314, III, 1; naj si — naj si 281, do 2. nakloni 98, v nezavisnih stavkih 281 ss, v zavisnih stavkih 299 ss. namera pri glagolih premikanja se izraža 339, p 2. namerni stavki 301 ss, pravi ali adverbialni 302, objektivni ali za¬ htevni 303. naposled 182, 2, p 1. na primer 315, 2, p 4. nasprotno 290. nazadnje 182, 2, p 1. ne (nikalni odgovor) 290. ne (pa) da 305, p 2. ne da (bi) se latini 332, do p 2. neutralia passiva 118. nikalnice 346. nikar da 305, p 2. nominativ 193, dvoji 203, s. notranje zavisni stavki 264, 2 in do, 299. Objekt 195 ss: vnanji 195, notranji 202, v slov, v gen., v lat. v ak. 196, p 1. običaj je 306, 3, c. oblikoslovje 12 ss. obljubiti 328, 1, p 3. oddaljenost 206, a, p 1 in 2. odgovor na vprašanja 290. odlikovati se 201. odnosnica se stavi v rel. stavek 268. opustiti ne 308. osebila 102. osnova 103, osnovni samoglasnik 103. ozir, stavki 320, se ne krajšajo 330, [pl. Pač 328, 4 do p 2. pad 348, 4. particip 329, kot pridevnik 329, p 1 pf. pas. v aktivnem pomenu 117, pri abl. causae 245, p 2, substan- tiviran 260, deponentnikov par- ticipi pf. v akt. in pas. pomenu 115, particip pf. s prež, pomenom 329, p 2, atributivni 330, apozi- tivni 331, predikativni 204, g, h, i, absolutni se sloveni 332, apo- zitivni in absolutni se sloveni 332, 3, c do, fut. in pf. z akuzativnim objektom ne stoji v abl. abs. 332, c, p 5, sam ptcp. v abl. abs. 332, c p 3 in 4, ria -ns 45 s, participialni sklad atributivni 330, apozitivni 331 do. pasiv 2 o. sg. na -re 126, 5, se slo¬ veni 112 1 (brez)osebni ib in 272. pentameter 351. perfekt okrajšane oblike 126, se¬ znam 127 ss, historijski 277, 2, gnomski 277, 2, p. pismena 1. pismo, časi v- 279, p 2. pluskvamperfekt 278. podredje 179, 291 ss. pogojni stavki 311 ss. poldeponentniki 114. položaj glagolni 100; 271—273. polysyndeton 341, 1, p 1. popolnoma 182, 2, p 1. posledični stavki 306,načinovni 306,1 , objektivni306,2, subjektivni 306,3. poslušen na besedo 245, b predikat 181, se zlaga po zmislu 182, pri več subjektih 183 ss, se zlaga z apozicijo 182, p 3. predikatnik 179, 2, dopolnilni 182, proleptični 182 p 4. predlog 163 ss, z akuz. 163, z abl. 164, z akuz. in abl. 165, ne- razstavni 166, dva ne stojita sku¬ paj 165, do 1, spada k več ime¬ nom 165, do 3. prej 182, 2, p 1, — imenovan 330, p 2. prekašati 201. prepoved 287. prezent 275. pridevnik, skladne posebnosti 260. primerjalni stavki 315. priredje 179, 341 ss. priseči 328, 1, p 3. prislov 158 ss; se latini z glag. 328, do, p- 2. prozodija 347. Razzlogovanje 10. recimo, da 314, III, 1. recipročnost 264, do. refleksiv 83, posesivni 85, direktni 264, 1, indirektni 264, 2. relativna zveza 267. ritem 348, 5. 229 Samo 311, p 2; samo da 305, do. samoglasnik 2, 1. semideponentia 114. sestava 174—177. sintaksa 178, ss. skladnja 178, ss. skladnost 183. skloni 21. sklop 174, p. soglasniki 2, 3, 6. sosledica časov 293 ss. spol 13—16, I. sklanjatve 24, II. skl. 27, lil. skl. 32, 34, 38. IV. skl. 49, V. skl. 51. s pogojem da 306, p 2. sprega opisna 120 s. sreda 182, 2, p 2. star(ejši) 206, b p 2. stavek 178, prosti 179 ss, 274 ss, zloženi 179, 291 ss. stih 348, 6. stihoslovje 347. stopa 348, 2. stopnjevanje pridevnikov 60—65, nepravilno 66, brez pozitiva 67, brez komparativa 68, brez super¬ lativa 69, brez komp. in superl. 70, elativ 71, prislovov 162. subjekt 180, (psiho)logičen ib, p, za- imkovni 183 do 1, pri non esse, non manere 183 p 4, pri mnogo, malo itd. 183 p 5, — pronominalni se izpušča 328, 4, p 3. substantiva communia 17, mobilia 18, epicoena 19, detektiva 52—54, abundantia 55. superlativ v. stopnjevanje, 262, se krepi 262, p. supin 125, 339. suplement participov 331, 3 d, p. •• Število 20. števnik 72 ss. Tako malo da 306, 3, p 2. takozvani 330, p 2. teza (thesis) 348, 4. toliko, v — da 306, p 2. tvorba debel 122 ss. Ulomki 79. upati 328, 1, p 3. ustavljati se ne 308. Včeraj, v pismu 279, p 2. velik(ost) 206, a, p 3. verbum finitum in infinitum 101, 2, infin. 321 ss, verba anomala itd. v. pod verba. verz (vrstica) 348, 6. veznik 167, priredni 341—345. vkupna (imena) 19. vojaške čete kot sredstvo 246, p. vokali 2, 1. vokativ 178 in p 1, nepravilni 26, 2. vprašalni stavki nezav. 288 s, zav. 300. nevoljna vprašanja v inf. 328, 2 p. vrh 182, 2, p 2. vzajemnost dejanja 264, do. vzdig 348, 4. vzdržati se ne 308. vzklik 328, 2 p. vznožje 182, 2, p 2. vzročni stavki 309 s. Za (z akuz.) = pro 231 p. začetek 182, 2, p 2. zahtevni stavki 303. zaimki 82 ss, 263 ss: osebni 82, povratni 83, 264, svojilni 84, 263, svojilno povratni 85, kazalni 86 do 88, 265 s, oziralni 89, 267—269, splošni oziralni 91, nedoločni 93, 270, soodnosni 94, vprašalni 92, kazalni in oziralni v stavku 192. zev 348, 9. zlogomerje 347. znamenja za katalekse 348, 4. Želje izpolnive 283, 1, neizp. 283, 2. žugati 328, 1, p 3. Latinsko stvarno kazalo A, ab(s) 164, 1, pri abl. separ. 239, p 2 in 3. 249 p, mesto abl. causae 245, mesto dat. gerund. 233, p 1. abalieno ab 239, p 3. abdicO me z abl. 240. abdo, quO ? 253 abeo z abl. 239 in p 1. abesse ab 239, p 3. abest nihil etc., qum 308. abhoreO ab 239, p 3. ablatnus v. ablativ. absolvO z gen criminis 221. absterreo ab 239, p 3. abstineo (me) z abl. 239, — vix, (aeqre) quln 308. abundo z abl. 246. abutor z abl. 247. ac (atque) = kakor 315, 1 do; ac sr 315, 2; = in 341, 3. accedo 227 in p. accedit, ut 306,3 a, — quod 309. 2 c. accidit, ut 306, 3 a, — quod 309, 3. accipio z dat. ali akuz. 237, z akuz. gerund. 204 j. accusatrvus gl. akuzativ. accuso z gen. crim. 221, — quod 309, 2 b. ad 163, 3. adaequo z akuz. 197. adeo z akuz. 201. adeptus 115. adiuvO z akuz. 197. admrror z akuz. 198, z inf. (in ak.) 328, 2; quod 309, 2 a. admoneo z gen. memoriae 220. adsuesco itd. v. pod assuesco itd. adalor 197. adultus 116. advehor ad 201. adverbia 158 ss, — pronominalia corr. 161, do., numeralia 78. adversarius z gen. 224, p 3. adversus 163, 4. aemulor z akuz. 197. aequalis z gen. 224, p 3 aeque ac (atque) 315, 1 do. aequo urbem solo 197, p 1, z akuz. 197. aequum est indik. za slov, kondic. 281, 1. aestimO z gen. pretii 217. affecto z akuz. 198. afficio 246, do p. affrnis z gen. 224, p 3. affluo 246. age, agite 155 b, age pred imper. 286, 'p 2. aggredior 201. agito z akuz 198. ago id, ut 303, 2. aio 152. alienus 239, p 3. aliter ac (atque) 315, 1 do. alius 93, op, 2 p. alius — alius 93, 7. alter — alter 93, 8. ambo 73, p 3. amtcus z gen. 224, p 3. amphora gen. pl. 24, p 3. amplius 244, p 2. an v razstavnih vpraš. 297 in p, za izrazi dvojbe 300, p 2, an non v nezavisnih vpraš. 289, v zavisnih vpraš. 300 2, za izrazi dvojbe 300, P 2. angor z acc. c. inf. 328 2, — quod 309, 2 a. animadverto z inf. (in akuz.) 328, 1 p 1, z akuz. partic. 204, g. animo aequo 250, p 2. Anio 41. 1. ante 163, 1. antecedo 201. antecellb 201. antefero 227. antegredior 201. anteeo 201. antepono 227. antequam 317. anticipatio 299, p 2. apage 155 c. appareo z 2 nom. 181, 2 b. apparet z inf. in acc. 327 2. appellare z 2 akuz. 204. a. apellan z 2 nom. 179, 2 c. appellere z ad 227 p. 231 aptus dat. in ad 224, p 8 — qui 320, II, 3. apud 163, 2. arbitratus mislec 329, p 2. arceo (ab) 239, 1. arcesso 221. arguo z gen. crim. 221, — quod 309, 2 b. aspergo 229. aspicio s partic. 204, g. assimilatio modi 299, p 1. assuefacio (fto) 227 p, 324, p 3. assuefto 324, 3. assuesco 227 p. assuetus 227, p, 324, p 2, pomen: 116. at 343, 4. atque = kakor 315, 1, 341, 3. atqul 343, 5. attamen 343, 6. attinet nihil, quid 323, 2. auctor sum, ut 303, a, acc. c. inf. 328, 1. audeo z inf. 324, b. audio s partic. 204, g, z acc. c. inf. 328 1, p 1. audior z nom. c. inf. 325, 3. ausim 126, 7. auspicato abl. absol. 332, p 3. aut, aut — aut 342, 1. autem 343, 2. (h)avS 155 a. avidus z gen. 218. Bello, in bello 254 a, in p. bos 41, 5. Cado z abl. instr. 246. cano z abl. instr. 246, z dat. fin. 235. cardinalia 73 — 75. careo 241. caro 41, 2. causd z gen. 210 (166, do). caveo sklad 198 in 231, cave s konj. 287 4, in 303, p 4, - ne 304. cedo 239 a. cedo, cette 155, d. celo 203, 1 a in p 1. cenatus 117. censeo ut ali inf. z gerund. 303 c, p 3. cernO s partic. 204 g, z inf. in akuz. 328 1, p 1. certiorem facio de ali gen. 204, b. cingor z akuz. 207. circa (circum) 163, 5: circumdo 229. circumduco z 2 akuz. 200, p. circumfluO z abl. 246. circumsedeo z akuz. 200. circumvenio z akuz. 200. cis, citra 163, 6. dam 164, p. coarguo z gen. crim. 221. colo z akuz. 201. coepT 151, z inf. 151, p. coeptus sum s pas, inf. 151, p. cOgnosco z 2 akuz. 204 e, z gen. pos. 215, v c. cogO ut ali inf. 303, do, inf. 324, p 3, — quo ? 253. colloco, ubi? 253. comitatus 3 z abl. instr. 246, pas. pomen. 115. commitiis ob volitvah 254, a. committo 227. commonefaciO 220. communicO 227, p. communis 224, p 5. comparo 227, p. compleo 246. compos z gen. 218. compOno 227, p. concedo z gerund. 204 j, — ut 303, do. concuprsco z akuz. 198, z inf. 324, 1. concurro, quo ? 253. condemnO z gen. crim. 221. condiciOne 250, p 2. conduco z gerund. 204, p, z gen. pretii 217 b, conducit z inf. 323, 2, z inf. in akuz. 327, 2. cOnferO 227 p. confido 225, /? in p. confierT 133, 7, b, p. cOnftsus upajoč 329, p 2. congredior 227, p. congregO, quO ? 253. congruO 227, p. coniunctiones v. veznik. cOniunctTvus v. konjunktiv. coniungo 227, p. coniuratus 117. cOnor 324 b. conqueror z akuz. in de 198. conscius z gen. 218. consecutio temporum 283 ss, po verb. infin. 286, po praes. hist. 284, p 1, v zavisnikih druge stopnje 287. cbnsentio 227, p. cOnstdO, ubi ? 253. consilio namenoma 250, p 2. consisto, ubi? 253. cOnsblor 198. conspicio s partic. 204 g, z inf. in akuz. 328, 1, p 1. cOnstat z inf. in akuz. 327, 2. constituo z inf. 324 2, z ut ali inf. in gerundij 303, p 2, —, ubi? 253. consto z gen pretii 217, b. 232 consuetudine 250, p. 2. consuetudo est, ut 306, 3, c. consuetus 116. cOnsuevt z inf. 324, 3. consulo sklad 198 in 231; ut (ne) 303, 2. consultus 218 in p 1. contendo z inf. 324, 1. contentus 245, b. contineo me vix, qutn 308 contingit, ut 306, 3 a. contra 163, 8. contrarius z gen. 224, p 5. convenio, quO? 240,. sklad 201. convenii z inf. in akuz. 327, 2 — v indik. za slov, kondic. 281, 1. cOpula 181. cbram 164, 4. credor z nom. c. inf. 325 d, p 1. creo 204 b, v pas. z 2 nom. 179, 2, c. cum predlog 164, 2, namesto: abl. modi 250, abl. sociat 251. cum causSle 310, 3, — concessivum, adversattoum 314, III 2, — itera- ttvum 319, 1. p 1 in 2,— tempo- rale 319, 1, — explicattvum (coin- cidens) 319, 2, — inversum (ad- ditTvum) 319, 3, — historicum (nar- ratrvum) 319, VII. cum pnmum 318. cum — tum 341, do cunctor z inf. 324, b. cupidus z gen. 218. cupio sklad 231, — at 303, 1, z inf. 324, 1 in p 1, z inf. in akuz. 328, 3. cur=quod 310, 2, p. carO akuz. 198, ut 303, 2, z gerund. 204 j. Damno z gen. crim. 221, de, inter ib p 2, — quod 309, 2, b. dattvus v. dativ de 164, 3. dea dat. pl. 24, p 2. debeo v ind za slov, kondic. 281, 1, v ireal. period. 312, p 3, b, debere za inf. fut. 322, p 1. decedo 239, a. decerno, ut ali inf. z gerund. 303, p 2, — z inf. 324, 2. decet z inf. 323, 2, inf. in akuz 327, 2, z akuz osebe 199, indik. za slov, kondic. 281, 1. declaro z 2 akuz. 204, b. dedecet v. decet defendo 239, p 3. deficio 197 in p 1, deficit me pe- cunia 197, p 1. defit 133, 7, b, p. defigo, ubT? 253 defungor re 247. delectat z inf. 323, 2. deligo z dat. 237, z 2 akuz. 204 b. denarium 26, 4, a. depopulatus pass. 115. destderO z akuz. 198. designO z 2 akuz. 204 b. desinO z inf. 324, 4, desitus sum pri pas. inf. 135, 2, p. despero 198. deterreo 239, p 1. deus vok. sg. 26, 3, pl. 26. dexter 25, kompar. 60 p. dic 126, 4. dicO z 2 akuz. 204, a in b p dtcor sklad 325, 3, dtcitur = trdi se z inf. in akuz. 327 2, z 2 nom 179,2, c. dieto audiens 245, b. differb 239, p 2. difficile est v ind. mesto slov, kondic. 281, 1. [p 3. difficilis 224, p 8, s sup. na u 243, diffisus ne zaupajoč 329, p 2. dlgnor re 248. dlgnus, qul 320, II, 3. dtgnus re 248. dtiudico 239, p 2. dtmensus 115. discernb 239, p 2. dtseb z int. 324, 3, z ak. 203, a, p. 1. discordo 239, p 2. dtserepo 239, p 2. dispar 224, p 2 displicet z inf. 323, 1, z inf. in akuz. 327, 2. dissentio 239, p 2. dissimilis 224. p 1. distinguO 239, p 2. disto 239, p 2. distributtva 77. divido 239, p 2. dtxe 126, 7. dtxim 126, 7. do z 2 akuz. 204 d, v pas. z 2 nom. 179, 2, c, z dat. predikatnikom 236 s, z gerund. 204 j, — operam, ut 303, 2. doceO sklad 203, 1, a, in p 1 in 2. doctus 203, 1, a, p 1. doleO z abl. 245, b, z de ib p 2, z akuz. 198, z inf. in akuz. 328, 2, — quod 309, 2, a. domus 50, sklad 256, domi bellTque, domt mtiitiaegue 256, p 3. doneč 316, II in III. dono 229, 237. drachma gen. pl. 24, p 3. dubito nOn (quis dubitaf), quTn 308, —, quis 308, p 2, z inf. 308, p 1 (324, 2). 233 dubito an 300, p 2 dubium est, an 300, p 2, — non est, qiiln 308. ducb z gen. posses. 215, pretil 217, z 2 akuz. 204, c, z dat. predikat- nikom 236, duc 126, 4. daim 126, 8. dum 316, 1—III. dum, dumodo (ne) 305, do. E, ex 164, 6. edim 126, 8. editus 242. edo 145. edoceo 203. efficio, ut 303, 3, 306, 2, z akuz. 204, b. ejficior z 2 nom. 179, 2, c. ejfugio 197 in p 1. egenus z gen. 218. egeb re 241 eligo z 2 ak 204, b, pas. z 2 nom. 179, 2, c. ementitus 115. emo z gen. 217, b. enim 344. eo (ve) 148. eO die danes 279, do. equidem 343, 6, p. erga 163, 7. ergb zaradi 166, do., = zatorej 345. erudio 246. esse 106, se izpušča 328 d, p 3, est sunt se ipušča 181, p 1, est ut 306, 3 a, (non) est, quod 310, 2, sunt, qut 320, II, 2, kot pre¬ dikat 179, c, p 2, — z gen. po- sesiv. 215, z gen. qual. 216, z gen. pretii 217, = imeti 232, z 2 dat. 235. et 341, 1, multus et ib. p 2, et-et, .. ib do., et-neque, neque-et ib. etenim 344. etiam 341, 4. etiamsi (etsl, tametsi) 314, II. et is (isque, atque is>, neque is itd. 266, b, p. 2. evado z akuz. 198. evenit, ut 306. 3, a, — quod 309, 2, c. excedo 239 a. excellb 201. exerceo z abl. 246. exlstimo z 2 akuz. 204, c, z gen. poss. 215, qual. 216, pas. z 2 nom. 181, 2, c, existimor z inf. in nom. 325, 3. exOrnO 246, do. 1. expedit z inf. 323, 2, z inf. in akuz. 327, 2. expers z gen. 218. expertus 115. expleo 246. exsisto 181, b existunt, qul 320, II, 2. exspectatione celerius 244, p 4. exsulto 245, b. extra 163, 10. extremus = konec 182, 2, p 2. exu6 aliquem re 240. exuor z akuz. 207. Fabrum praefectus 26, 4, b. facilis 224, 8, s sup. na -u 243, 3. facinus est z inf. in akuz 327, 1. facio imper. 126, 4, — dicionis 215, z gen. pretil 217, z 2 akuz. 204, b, —, ut 303, c, 306, 2, s partic. praes. 204, h, z inf. in akuz. 204, h, p. fac, ne 287, 4, fac, ut ali sam konj. 286, 2, p 3 in 303 p 4, fa- cere nOn possum, ut (guln) 308, p 3, facitl, quod 309, 2, c fatlit me z inf. 323, 2, b. farna est 327, 1. familiaris z gen. 224, p 3. familias 24, p 1. fari 154. fas est 327, 1, s sup. na -u 243, 3, indik. za slov, kondic. 281, 1. faxim 126, 7. faxO 126, 7 ferio z akuz. 198. fero 146, imper. 126, 4, aegre itd. fero, quod 309, 2, a, z inf. in akuz. 328, 2. fertur, feruntur z nom. in inf. 325, 4. festlnO z inf. 324, 2. fido 225, b in p. fio 150, ut (non) 306, 3, a; quod 309, 2, c; quln 308, p 3, pasiv za facio 118, z gen. poss. 215, pretil 217. figo, ubi ? 253. filia dat. pl. 24, p 2. filius vok. sg. 26, 2. fingo s partic. 204, h. finitimus z gen. 224, p 3. fisus zaupajoč 329, p 2. fit, ut 306, 3, a, — quod 309, 2, c, — per me, qubminus 304, p 2. flagito 203, 1, b fore = futurum esse 106 in p 2. forem — essem 106, p 2. forsitan 300, p 4. fortasse (fortassis) 300, p 4 fraudo 240. fretus re 225, 3. p. fruor re 247. fugio 197 in p 1, fugit me 199, z inf. 323, 2. fungor re 247. 234 GaudeO, quod 309, 2, a, z inf. 328, 2, z abl. causae 245, b. gavtsus veseleč se 329, p 2. genitivus v. genitiv. genitus z abl. 242. genus, id genus alia (aliquid) 206, c. gero me 204, f, p gerundium v. gerundij. gerundivum v. gerundiv. glOrior 245, b, in p 2, — id 202, 3, — quod 309, 2, a, inf. 328, 2. g na rus z gen. 218. gratia z gen. 210 (166, do.). gratias habeo, ago, quod 309, 2, b. gratulor, quod 309, 2 b, z akuz. ali de 198. Habeo z 2 akuz. 204, d, — pro, (tri) loco, (in) namero 204, c, p, pas. z 2 nom. 181, 2, c, gen 217, — in (abl.) 253, p, s partic. pf. 204, z, (nori) habeo, quod 310, 2. hac 252, b, do. haud 346, 1, p 2. haud scio, an, annon 300, p 3. rile 265, 1. horreO akuz. 198. humus sklad 256. Id aetatis, temporis 206, c. id genus alia, aliquid 206, c. ulem 266, 2. idoneus 224 p 8, — qut s konj. 320, II, 3. id specto, ut 303, b. igitur 345. illa 252, b, do. ille 265, 3 in p. imbuo z abl. 246. imitor 197. immemor 218. impedio 304. unperfectum de conatu 276, p 1. impersonalia 157. impleo re 246. implicor re 246. impotens 218. imprimO, ubi ? 253. in 165, 1, pri locus in totus 252, p. in libro, libro itd. 252, do. in bello, in pace, in tempore 254, p, in die (mense, anno) 254, b, p. incedo 201. incido 227, p. incido, ubi? 253. incipio z inf. 324, 4. inclado z abl. instr., 246. incredibilis s sup. na -u 243, 3. incumbo 227, p. indigeo 241 in p. indignor z inf. in akuz. 328, 2, — quod 309, 2, a. indignus, qui s konj. 320, II, 3, z. abl. 248. inducO s partic. 204, h. induo 229, p 2. induor 207. ineo 201. in eo est, ut 306, 3, a. inesse 227, p. mfero 227. InflnTtlvus historicus 276, p 2. Infimus mons 182, 2, p 2. inf it 133, 7, b, p. infra 257, 11. ingredior 201. inimicus z gen. 224, p 3. iniuria po krivici 250, p 2. inops 218. inquam 153, z akuz. 204, a. inscribo, ubi? 253. insuetus 337, p 2. insculpo, ubi? 253. instar 53, 1, p, 166, do. mstituO z abl. 246, z inf. 324, 4. instruO 246, do. 1. intellego z 2 akuz. 204, c. intellegor z inf. in nom. 325, p 1. inter 163, 9. interclado 239. interdtco 240. interiectio gl. medmet. interesse 227 in p interest 223, z inf. 323, 2. interficior 246. intermitto nihil (nori), quin 308. interpretor z 2 akuz. 204, e. interrogO 203, rf in p 2. intra 163, 12, mesto abl. temp. 254, b, P inutilis 224, p 8. invado 227 p. invenio z 2 akuz. 204, c. inveniuntur, qul s konj. 320, II, 2. inveteratus 116. invideo 228. ipse 266, 3. trascor 226. irrldeo 198. is 266, 1. iste 265, 2. ita, ut, it a (adeO) nOn, ut 306, 3, 2. itaque 345. item 266, 2 p. it er 41, 3. iubeo 328, 4. iubeor 325, 1. iudicio 243, p 2. iudicor 325, 3, z 2 nom. 179, 2, c. iugerum 26, 4, a. 235 luppiter 41, 6. iUratus 117. iure po pravici 250, p 2. ius est, ut 306, 3, c. iusso 126, 7. iustum est indik. za slov, kondic., 281, 1. iuvo 197, iuvat z inf. 323, 2. iuvat, quod 309, 2, a. iuxta 163, 13. LabOrO z inf. 324, a, z abl. causae 225, & in p 1. lacesso pugna 246. laetor id '202, 3, z abl 245, b in p 2, z inf. in akuz. 328, b, —, quod 309, 2, a. laetus 245, b. latet me 199. laudo, quod 309, 2, b. levo 240. lex est, ut 306, 3, c. liber 240 p. hberO 240 p. llberum 26, 4, b. libet z inf. 231. licet s koncesivnim konj. 314, III, 3, inf. 323, I, 2, z inf. in dat. 323, 2 in p 2. litato abl. absol. 332, p 3. loco, ubi? 253, z gerund. 204, j, z gen. pretil 217 b. longius 244, p 2. longum est indik. za slov, kondic. 281, 1. loquor lingua 246. ludo z akuz. 198, — pila 246. lugeO aliquid 198, z inf. in akuz. 328, b, quod 309, 2, a. Maereb aliquid 198, z abl. 245, b. maestus 245 b. magnam (maximam) parteni 202, 3, p. magni itd. 218. mag no itd. 219. maledicO 226. malle za inf. fut. 322, p. 1. malo 147, z inf. 324, 1, z inf. in akuz. 328, 3, s konj, brez ut 303, p 4, malim, mallem s konj. 291, b. mando z gerund. 204, j. maneO z 2 nom. 179, b. maturo z inf. 324, b. maximl 218. medeor 226. media urbs 182, 2, p 2. meditatus 115. melius est indik. za slov, kondic., 281, 1. l. memint 151, z gen. 220 in d, z inf. praes. 322, p. memor 218. merito po zaslugi 250, p 2. metuO id 198, sklad 231. meus vok. sg. 26. 2. milia subjekt. 182, p 1. mille, milia 74. minitnl 218. minimo 219. minitor z akuz. 198. minor z akuz. 198. minOris 218, s. minus 244, p 2 mirabilis s sup. na -u 243, 3. miror 198. misereor 222, p 2. miseret me 222. miseror 222, p 2. mitto z dat. 237 in p, z gerund. 204, j. moderor 231. modo le 286, p 1, modo-modo, nbn modo non-sed, nbn modo nOn- sed n£-quidem 341, do. modo na način 250, 2. more abl. modi 250, p 2. morior z 2 nom. 179, 2, b. mos est, ut 306, 3 c. moveo 239, p 1. multo z abl. kazni 221, p 3. multo abl. mOns. 249. Namigne} 344. nascor z 2 nom. 179, 2, b. natu 243, p 2. natus 242, star(ejši) 206, b, p 2. ne, neve 346, 2, pri konj, hort, 282, pri konj, opt, 283, pri imper. 286, v prepovedi 287, 1 in 2, v na¬ mernih st. 301, pri glag. imped. in recus 304, pri glag. timendi 305. ne aut-aut 342, 1, p. ne vprašalnica 288, I, 2, v zav. vpraš. 300, a, ne-an 289. necessarius 224, p 8. necesse est indik. mesto slov, kondic. 281, 1, z inf. 323, T, z inf. in akuz. 327, b in p 1, s konj. 303, p 4, z inf. in dat. osebe 327, b, p 2. necne 300, b. nedum s konj, 305, p 2. nefas est z inf. in akuz. 327, 1, s sup. na -u 343, p 3. negor z inf. in nom. 325, d, p 1. nemo 93, op. 3, — alius nisi 315, 1, do. p, et nemo Inullus). 341, 5, p 2, nemo est, qui 320, II, 2, nemo est, quin 307. nemo nOn 346, 3, p 2. 236 nequani 66. neque, nec 341, 5. neque quisquam (tlllus) 341, 5, p 2, neque enim, neque vero, neque tamen 343, 6, nam neque-neque = neque enim aut-aut 342, 1, p. nequeo 149. ne-quidem 341, 5, p 1. nescio z inf. 324, 3, nescio quis itd. brez glagola 300, p 3, nescio an (nori) 300, p 2. neuter 93 op. 2 p. nOve v. ns. nihil 93, op. 4, nihill 218, pro nihilo 217, p 1, — aliud nisi 315, 1, do, p. — est, quod 320, 2, b, — non 346, 3, p 2. nisi 311, sr (nisi) forte, nisi vero, nisi quod, nisi si 311, nisi-non = nOn {nemo, nihil)-nisi ib. p 2. nltor 247 in p. nolo 147, brez ut s konj. 303, p 4, z inf. 324, 1, z inf in akuz. 328, 3, nolim, nollem s konj. 283, 2, nOlle za inf. fut. 322, p 1, noll(te) z inf. 287, 3. nomen mihi est 232, b, — do, indo, impOnO 232, b. nOminatlvus v. nominativ. non 346, 1, nOn mesto ne 346 in p, non modo (solum)-sed werum) etiarn itd. 341, do. non desant, qul s konj. 320, II, 2. nOn est (habeO), quod (cur. quare) 310, 2. nOn est (habeo), quod 320, II, 2. non nemo (nihil), nullus itd. 346, 3, P 2. nOn quO, nOn quod, nOn quod (quo) non, non quin 310. nostrl 82, nostrum 82, nostrum omnium 82. ndbo 226. nUdO 240 p. niidus 240 p. nullus nOn 346, 3, p 2. num 288, I, 2, v zav. vpraš. 300, a. numero in (abl.) 253 p. nummum 26, 4, a nuntior z inf. in nom. 325, 3, nun- tiatum est z inf. in akuz. 327, 2. nUptum dare 339, p 1. Ob 163, 14. obeO 201. obtlvlscor 220. oboediO 227. obsequor 197, p 1. observo 198. obsoletus 116 obtemperO ‘in. obtrecto 228. occulto z abl. instr. 246. occumbo 227, p. Odi 151, pas. in odio (odiO dat.) sum 151, p. omitto z inf. 324, 4. onero 246. onustus 246. operam do, ut 303, 2. opinio est 327, 1, opiniOne celerius 244, p 4, opiniOne 243, p 2. oportere za inf. fut. 322, p 1. oportet indik. mesto slov, kondic. 281, 1, z inf. 323, 2, z inf. in akuz. 327, 2, in pl, s konj, brez ut 303, p 5. opus est 248 in p, z inf. 322, 2, z inf. in akuz. 327, 2. OratiO obhqua 340. orbo 240. orbus 240 p. Ordinalia 76. Ordine po vrsti 250, p 2. Ordior a 258, 1. orior a 258, 1. OrnO 246. do 1. ortus 242 in p. Paene z indik. 281, v irealnih per. 312, p 3, a. paenitet 222, z inf. 323, 2. par 44, 224, p 2, par est indik. za slov, kondic. 281, 1 paratus ad z gerund. 336, 2, p, z inf. 324, p 2. parco 226 in p. pareo 227. paro z akuz. 198. particeps 218. partitus 115. parvi itd 218. parvo itd. 219. patior 328, 4. pello 239, p 1. penes 163, 15. per 163, 17, mesto abl Instr. 246, mesto abl. modi 250, p 3. percurrO 210. perduim 126, 8. pereO pasiv k perdo 118 perfectum historlcum 277, 2. perfectum logicum 277, 1. perfectum praesens 277, 1. perficio, ut 303, c in 306, 2. perfungor re 247 pergO z inf. 324, 4. perhibeor z inf. in nom 325, 3. periculum est, ut (ne) 305. pentus 218 in p 1. 237 permaneo 179, b permitto, ut 303, do., z gerund. 204, j. perseverO z inf. 324, 4: perspicitur z inf. in akuz. 327, 2. persuadeo 328, 1 in p 2, z dat. 226. persuasum mihi est 226, p. peto akuz. 198; 203, 1 c. piget 222, z inf. 323, 2. pingO s partic. 204, h. plebT gen. 51, 3. plenus 218. pluit 246. pltlralis modestiae (maiestaticus) 263. pluris 218 s. pluriml 218. plurimO 219. plus 244, p 2, plusquamperfectum logic. 278, 1 — histor. 278, 2. pone 163, 16. pono, ubi? 253. populatus 115. posco 203, 1, b. posse 108, v indik. mesto slov, kondic 281, 1, v irealnih per. 312, p 3, b, mesto inf. fut 322, p 1. post 163, 16. posteaquam 318. postguam 318 in p 2—3. postalo 203, b, 1, p. potens 218. potior 247 in p 2. potus 117 prae 164, 9. praebeO z 2 akuz. 204, /. praecedo 201. praeditus 246, do. 1. praeferO ‘ill. praeficio praepositiOnSs v. predlog. praesens histor. 275, 2, — de co- nata 276, p 1, pri sosledici časov 294, p 1. praesto 201, — me 204, / in p. praesum 227. praeter 163, 18. praeterit me 199. praeteritus 116. praetermitto nihil, quin 308. praetervehor 208. pransus 117. precor 203, 1, c, p. primum ver 182, 2, p 2. priusquam 317. priv O 240 pro 164, 5. = za, 231 p. profictscor 246. prohibeO abl. ali a 239, — ne (quO- minus) 304, z inf. (in akuz) 304, p 1, z 2 objekt, (akuz. in inf) 324, p. 3. proinde= zatorej 345, — ac sr 315, 2, — ac (atque) 315, 1, do,— quasi 315, 2, p 2. prolepsis 299, p 2. prOnOmina v. zaimki. prope 163, 19, pri indik. 281, 3, prope est, ut 306, 3, b properO z inf 324, b. propinquus z gen. 224, p 3. propior 224, p 6. propius 224, p 6. prepono z gerund. 204, j. proprius z gen. 224, p 5. propter 163, 20. prbspicio 231, z ut (ne), 303, 2. provideo 231, z ut (ne), 303, 2. proxime 224, p 6. proximus 224, p 6. prudens 218. pudet 222, z inf. 323, 2. puto z 2 akuz. 204, c, z gen. poss. 215, pretil 217. putor z inf. in nom. 325, 3, z 2 nom. 181, 2, c. Qua 252, b, do. quaerO 203, 1, d, p 1. quaeso, quaesumus 156, pri imp. 286, P 2. quamdiu 316, II. quam ob rem 345, p. quamquam 314,1 — v glavnih stav¬ kih, 314, I p. quamvis 314, III, 1 in p. quandoquidem 309. quanto — tanto abl. mens 249. quantum scio 320, 1, p 2. quapropter 345, p. quare 310, 2. p, 345, p. quasi 315, 2, pri predikatniku 190, p 2, ironično in proinde quasi, quasi vero 315, 2, p 2. que 341, 2. gueo, nequeO 149. queror 198, z inf. in akuz. 328, 2, — quod 309, 2, a. quT — quOmodo 92, p 1. quT v posledičnih relativnih st. 320, II, namernih 320, III, 2, vzročnih 320, III, 3, pogoj. 320, III, 1, do¬ pustnih 320, III, 4. quia 309. quidam 270, 2. quidem 343, 6, p. quln 307 s, nOn quln 310, 1. quippe quT 320, III, 3, p. 238 quis est, qul 320, II, 2. quisquam 93, 3. quisque 270, 3. quo da (s)tem 302, non quo (nori) 310, 1. quo — eo abl. mens. 249. quoad 316, II in III. quod 309, 1. in 2., nOn quod, nOn eo (ideo), quod, non quod nOn 310, 1. quod sciam itd. 320, 1, p 2. quominus 304. quoniatn 309, 1. quoque 341, 4. quotusquisque est, qul 320, II, 2. RatiOne na način 250, p 2. ratus mislec 329, p 2. recipio 246. recordor 220, p. reda 252, b. reciiso, ne 304, non recusO, quOmi- nus 304, qum 308, z inf. 304, p 1. reddo .z 2 akuz. 204, b, in p. redimo z gen. pretii 217, b. redundo 246. refercio 246. refert 223. refertus 218, p 1. relinquitur, ut 306, 3, b. relinquO 237 in p, z gerund. 204, j. reliquum est, ut 306, 3, b. reminlscor 220. reperio z 2 akuz. 204, e reperior z inf in nom. 325, 4, p 1, z 2 nom. 179, 2, c. reperiuntur, qul 320, II, 2. reposco 203, 1, b. reprehendo 309, 2, b. res ita se habet, res mihi est tecum 178, p. restat, ut 306, 3, b. retinen non possum, quln 308. rtdeo 198. rogo 203, c in d in p 2. rds sklad 256. Sacer 224, p 7. salve itd. 155. satus 242, .scelus est z inf. in akuz. 327, 1. scio z inf. 324, 3, sclto(te) 286, 2, p 1. scnbor z inf. in nom. 325, 4, p 1. sector 197. secundum 163, 21. sed 343, 1, — tamen 343, 6. segrego ab 239, p 2. senex 33, p. sententia 243, p 2. separD ab 239, p 2. .seguitur, ut 306, 3, b. sequor 197. sOstertium 26, 4, a. seu = sive. st 311, sr nOn 311, p 1, sl minus 311, — če tudi 314, 2, sl modo 311; vselej če 312, 1. sTgnificO z 2 akuz. 204, e. silentio 250, p 2. similis 224, p 1. simulac 318 in do. simulatque 318 in do, 319, 1, p 2. sin (autern) 311. sine 164, 8. sinister kompar. 60, p. sino 328, 4, sinor 325, 1, sine s konj. 303, p 4. szs = sl vis 147, p, 286, p 2. sive (seu), sive — sive 342, 4, sive — sive z indik. 281, do 2. sodes 286, p 2. solitus običavajoč 329, p 2. sortior 198. sortito abl. absol. 332, p 3. spe celerius 344, p 4. specie na videz 250, p 2. spedo 198, — id, ut 303, 2. spero 198, s fut. inf. 328, 1, p 3. spes est 327, 1. spolio 240. sponte 250, p 2. statuo, ubi? 253, z inf. 324, 2, z gerund. in inf. 303, p 2. sto z abl. (gen.) pretil 217 b, stat per me, quOminus 304, p 2, ab aliquO 258, 1. studeo z akuz. 202, 3, z dat. 206, z inf. 324, 1. studiosus z geri. 218. sub 165, 2. subeo 201. subicio 227. subter 165, 4. succenseo v. suscenseo. sumrnus mons 182, 2, p 2. samo z 2 akuz. 204, d, v pas. z 2 nom. 179, 2, c. sunt, qui 320, II, 2. supellex 41, 3. super 165, 3. superbus 245 b. superest, ut 306, 3, b. superlativus v. superlativ. superstes 224, p 5. supplico 228. supra 163, 22. supremum est, ut 306, 3 b. sds 40, suscenseo z dat. 228, — quod 309, 2, z inf. in akuz. 328, 2. susdpio 198, z gerund. 204 j. 239 Taedet 222. iamen 343, 6. tametsT 314, 2. tamquam (st) 315, 2, pri predikat¬ niku 190, p 2. tango z akuz. 198. tantt — quantt 218 in 219. tantTdem 218. tantum abest, ut — ut 306, 3, p 1. Tempe 59, 5. tempero 231, b, temperare mihi non possum, qum 308. tempus z gerund. 335, — est 327, 1. teneo me non, qum 308, — me- moria 246, s partic. 204, z. tenus 164, 7. terra martque 252, 2, do. testatus 115. testimonio 243, p 2. timeO z akuz. 198, sklad 231, — ut (ne) 305, z inf. 305, p 1. Unior, in timOre sum, ut (ne) 305. totus v abl. 252. iracto 198. 'raditur, traduntur 325, 4. 'rado z gerund. 204, j. ‘radaco 200, p 1. 'raicio 200. p 1. ‘rans 163, 25. ransporto 200, p 1. raxe 126, 7. ribuO i dat. pred. 236. ueor (tutus) ab 239, p 3 Jbi z gen. 214, f, = temporalni veznik 318 in do, 319, p 2, ubi prrmum 318 dcTscor 197, p 3. • illus 93, 4. litra 163, 24 isti venit, ut 306, 3, a. tsus poslužujoč se 329, p 2. it = (kakor) na primer 315, 2, p 4. it pri predikatniku 190, p 2. t, (ut) ne v fin stavkih 301, ut no n 301, p, ut non dtcam 301, p, ut — ne nOn 305, ut, ut non v posl. st. 306, ut non — quTn 307, ut explicativum 306, 3, p 4, ut concgssTvum 314, III, 1, ut v ne¬ voljnih vpraš. 285, p. t (temporale) 318 in do, 319, p 2. t prrmum 318. t — st 315, 2. terque 93, 13; 214, p 1. tilis 224 p 8, s sup, na -a 243, p 3. utilius est indik. za slov, kondie. 281, 1. utinam, utinam ne 291, b. utor 247 in p. utpote quT 320, III, p. ut qux 320, III, p. utrum — an 289, 300. Vaco 231 in 241. vacuus 240. vale itd. 155. ve 342, 3. vehor equo 246. vel, vel —■ vel 342, 2. velim, vellem s konj. 283, 2. velut = na primer 315, 2, p. 4, — sr 315, 2, pri predikatniku 190, p 2. vendo 217 b. venio z dat. 237. venit mihi in mentem 220, p. verba anomala 144, — impersonalia 157, — verbalia 173, — denOmi- natTva 173, — affectuum 309, 2, — pOstulandT 303, 1, — curandl 303, 2, — efficiendi 303, 3, — dr- cendT in sentiendi 328, 1. vereor z akuz. 198, — ut (ne) 305, z inf. ib. p 1. veritus boječ se 329, p 2. vero 343, 1. versus 163, 23 in p. verto z dat. pred. 236. verum 343, 1, — tamen 343, 6. vescor 247. vestn 82. vestrum 82. veto 328, 4, vetor 325, 1. vetus kompar. 60, p, superl. 62, p. vt 250, p 2. vTcTnus z gen. 224, p 3. video, ut 303, 2, z inf. in akuz. 328, 1, p 1, s partic. 204, g. videor 325, 2, s poses. gen. 215, (mihi) videor, videtur ‘ placet, ut videor 325, p 2. vin 147, p. vincO z abl. instr. 246. vTs 41, 4. vitio 250, p 2. vTtO 197. vituperO, quod 309, 2, b. vtvO z abl. instr. 246. vocor z 2 nom. 179, 2, c, qui vo- catur 330, p 2. volo 147, s konj. 303, p. 4 z inf. 324, 1, z inf. in akuz. 328, 3. Corrigenda. Beri: