ft. 209 MUZEJSKI RAVNATELJ LJUBLJANA JUOOS LAV?J flMVtt scpHkmbra 192/« Letnik Lil EDINOST ia apvmvnStvoi Tnl (3|. nlica S. Fbameo d*A«U 30. Te* 11-57 D«f»M na) m pošB&o iiHufno undaiStru, otflasi. rekfe-te denar pa aprtTaittnL Rolcoptai m m naitjo. N«irankiraaa m m tpca^Mnaio. — Last, nlodba fan tisk Tiakana «£dmoit». EtodeafeftNo vGariel: uBca Ciuaal Caidaoai it 7, L n. — TaM. M. Vk Ohnsi ia ootforoni uradniki prof. FHp Ma Novi predpis za izseljevani« Že večkrat smo v našem listu pisali in raspravljali o fesselje-«ni«kem vprašanju. Opozarjali smo ponovno, pred vsem ljudi na deželi, kjer se je bila v povojni dobi razpasla nekakšna "izseljevalnai manija, naj nikar ne silijo preveč lahkomiselno z rodne grude v nepocmane kraje — v negotovost, in naj dobro premislijo, predno se odločijo, da zapuste domače ognjišče in se odpl avijo v tujino. Narodova modrost je že sama dala dii£ka svojemu nezaupanju jiapram tuji zemlji: Blagor doma, kdor ga ima I Seveda, večkrat se zgodi, da razmere tako stisnejo človeka, da je primoran drugod iskat sreče. A pri tem mora paziti, da ne pride z dežja pod kap. Koliko je takih, ki so lahkomiselno krenili v svet, v kraje, kjer niso imeli nobenega znanca, ki bi jim lahko svetoval in jim pomagal, pa so doživeli razočaranje! Niso našli zaslužka, vsaj takega ne, da bi lahko vzdrževali sebe in družino, ki je morda ostala v domovini, ali pa sploh niso našli dela. In zakopali so se tako v še večjo bedo. Ker je posameznikom mnogokrat nedostajalo potrebne pre-viiiuosti in drugih takih lastnosti, ki so izseljencu potrebne, so države same začele skrbeti za svoje državljane, ki so se izselili v inozemstvo. V Italiji je v to svrho deloval Generalni komisarijat za izseljence, ki je bil pa pred nedavnim ukinjen in je skrb za italijanske državljane v inozemstvu prevzelo zunanje ministrstvo samo, pri katerem se je u-stanovila v ta namen posebna generalna direkcija (Direzione Generale degli Italiani all'E-stero). Z včerajšnjim dnem so stopile v veljavo nove omejitvene določbe za izseljevanje, o katerih smo že poročali. Namen novih predpisov je: omejiti preveliko izseljevanje, ki škoduje demo-grafičnemu sestavu naroda, in preprečiti, da bi se izseljenci podajali v negotovost, ko se odpravljajo v tujino v svrho dela. Ne bo odveč, Če bomo na tem mestu še enkrat podrobneje obrazložili te predpise, ker bodo gotovo zanimali marsikoga, ki se je odločil, da se izseli. To tem bolj, ker je Generalna direkcija za Italijane v inozemstvu objavila v zadnji številki svojega bu-letina tri važne okrožnice, ki se nanašajo na to vprašanje in ki jih je načelnik vlade on. Musso-lini razposlal izseljeniškim nadzornikom v pristaniščih, prefektom in vsem poslaništvom. Prva okrožnica govori o vkrc-nih listinah (certificati di assi-curato imharco), ki so se uvedle v, včerajšnjim dnem in jih bodo izdajali izseljeniški nadzorniki v vkrcnih lukah. Če izseljenec, namenjen v prekooceanske kraje. ni dobil te listine, mu kve-stura ne sme izdati izšeljeni-škega potnega lista. Taka listina se pa izda samo onim, ki imajo v inozemstvu zagotovljeno takojšnje delo ali pa vsaj pomoč svojih sorodnikov: 1) taki, ki so si preskrbeli pravilno delovno pogodbo, sklenjeno z delodajalcem v inozemstvu in premljeno z «vizumom» pristojnega italijanskega konzula; 2) taki, ki so dobili pozivnico s strani svojih sorodnikov, ki se nahajajo v inozemstvu, namreč: od žene ali moža, od sinov, staršev, od deda ali babice, od bratov, "sestra, stricev po materi ali očetu. Tudi taka pozivnica mora biti opremljena z «vizumom» pristojnega konzula in z izjavo, da se prosilec lahko naseli v določeni tuji državi. To velja, kakor že omenjeno, za izseljence, ki so namenjeni v prekooceanske kraje. Izseljenec, namenjen v kontinentalne države, razen onih ob Indijskem oceanu, pa dobi potni list, če sam predloži oblastem javne varnosti delovno pogodbo, opremljeno z «vizumc.m» konzula. Oni, ki se hočejo izseliti v Belgijo ali Francijo, morajo poskrbeti, da bo njihova delovna pogodba potrjena tudi s strani pristojne francoske ali belgijsko oblasti. Kdor je namenjen v razne druge evropske države (v Anglijo, Švico, Nemčijo, Avstrijo itd.), mora predložiti kvestu-ri, poleg delovne pogodbe, še dovoljenje za naselitev, izdano od pristojne tooranske oblasti in potrjena od kr. konzula- L*. izselitev v dru^e drŽave, ki ne izdajajo posebnih dovoljenj za priseljevanje, si bo moral izseljenec preskrbeti tudi izjavo italijanskega konzula, da se lahko naseli v tuji državi Tako izjavo napiše konzul na delovna pogodbo. Kdor je dobil v inozemstvu delo potom skupne delovne pogodbe, katero odobri zunanje ministrstvo, dobi potni list, če predloži kvesturi izvleček pogodbe (takocvani «estrattino oontrat-to»), opremljen z «vizumom» kr, izseljeniškega nadzornika ali njegovega zastopnika. To so v glavnem nove določbe glede izdajanja potnih listov za izseljence, ki se nameravajo podati v tujino v svrho dela. Seveda ostanejo še vedno v veljavi tudi vsi ostali predpisi v teh zadevah, kakor dovoljenje pote-štata, poizvedovanja kvesture itd. Tefto letalska nesreča Velike spremembe v pokrajinskih načelništvth RIM, 1. (Izv.) S kraljevimi u-kazi, ki bodo šele objavljeni, so bile izvedene na mnogih prefek-turah kraljevine obsežne spremembe. 13 prefektov je bilo premeščenih, 14 jih je bilo na novo imenovanih. Med novoimenova-nimi prefekti je 7 takih, ki nimajo za seboj nobene javno-upravne karijere. Kakor sledi iz kratkih življenj epi snih podatkov novoimenovanih, so to možje, ki so si stekli velike zasluge za časa svetovne vojne in v fašističnem pokretu- Med njimi je tudi furlanski poslanec in vi-demski občinski načelnik on. Luigi Russo, ki je imenovan za prefekta v pokrajini CUdeti. Na prefekturah Julijske Krajine niso bile izvedene nikake spremembe. Poleg teh imenovanj in pre-meščenj so bili trije prefekti imenovani na druga odgosvoma mesta, trije stavljeni na razpoloženje, devet pa jih je bilo vpo-kojenih. Med vpokojenimi prefekti je tudi nekdanji tržaški prefekt comm. Gasti. Rimski prefekt comm. Pavel D'Ancora je bil imenovan za podguver-nerja rimskega mesta. S kraljevima ukazoma, ki bosta istotako šele objavljena, sta bila imenovana prefekt Caruso Ingliilleri za državnega svetnika, odvetnik Arnaldo Petretti pa za načelnika osrednjega ravnateljstva za industrijo v ministrstvu za narodno gospodarstvo. Okrožnica on. Turali j a o zbirkah za pokrajinska letala RIM, 1. (Izv.) Generalni tajnik fašistovske stranke on. Turati je odo.bril pobudo italijanskega aerokluba, da priredijo vse po^ krajine Italije zbirko za nakup novih letal za italijansko vojno aeronautiko. Generalni tajnik je zaukazal tajnikom fašistovskih zvez, naj gredo zastopnikom aerokluba vsestransko na roko, da bodo zbirke čim lepše uspele Spremembe v ljndskošolskem pouku RIM, 1. (Izv.) Po novem šolskem pravilniku, ki bo v kratkem objavljen, bodo prosti četrtki na ljudskih šolah odpravljeni. Dosedanji prosti četrtki bodo posvečeni telesni vzgoji šolske mladine ter posetom kulturnih in industrijskih ustanov. Telovadba v vseh ostalih dneh tekom tedna bo odpravljena. Splošno Štetje industrijskih in trgovskih podjetij RIM, 1. (Izv.) Današnja «Gaz-zetta Ufficiale» prinaša kraljevi ukaz z dne 5. avgusta 1927., po katerem je določeno splodno štetje industrijskih in trgovskih podjetij na dan 15. oktobra tekočega leta. Dementirana vest o manifesta-eijah italijanskih častnikov italij ansko-ir ancoski m«jl RIM, 1. Agencija «Stefani» sporoča: «Temps» je objavil pod naslovom «Na francosko-itali-janski meji» poročilo iz Cham-beryja, da je skupina italijanskih častnikov ob francosko-ita-lijanski meji priredila manifestacijo, ki je imela namen pokazati voljo zopetne osvojitve sa-vojskega ozemlja. Vest o podobnih manifestacijah je brez vsake podlage. INOM OST, 1. Pred dnevi se Je vračala is Curiha eskadrilja ju-goslovenskih letal, ki so se udeležila tamkajšnjih letalskih tekmovanj. Vsled megle se je eno letalo na potu preko Alp izgubilo in ga tudi pozneje niso na-ŠIL Sedaj pa javljajo, da je letalo v nepredirni megli naletelo na ledenik pod isetalskim vrhom na Tirolskem ter se razbilo. Ob letalu so našli pilota nad-poročnika Pajeviča, ki se mu je zlomilo več členkov. Obe noši sta mu zmrznili- Podpolkovnik Petrovič je bil na videz popolnoma nepoškodovan. Oba letalca sta bila mrtva. Orožniki, ki so ju našli, so ju prenesli v Koe-sterie- JuoMI zm. mio. ft. MM. demantira vesti o podpisu Otvoritev zasedama BLED, 1. (Izv.) Jugoslavenski zunanji minister dr. Marinko-vić je dospel danes ob 10. dopoldne v spremstvu j ugoslovenske-ga poslanika v Parizu g. Spalaj-kovića in načelnika tiskovnega urada pri zunanjem ministrstvu g. Hadžija Gjorgjevića na Bled. Takoj po prihodu se je minister prijavil v gradu Suvoboru k av-dijenci. Ker pa je Ml kralj na sprehodu, se je vršila avdijenca šele popodne. Med tem se je sestal v hotelu «Toplice» opoldne z dr. Nikom Županičem, ki je imel ž njim daljši razgovor, ob 16.30 pa je odšel na dvor v av-dijenco. Po avdijenci je odšel v vilo «Mankoč», kjer se je bil nastanil. Pred vilo ga je pričakovalo več novinarjev, ki jih je povabil v svojo s prejemnico v pr-^ vem nadstropju, kjer jim je odgovarjal na stavljena vprašanja. Razvil se je naslednji pogovor: «Ali ste, gospod minister, predložili kake ukaze ?» «Samo dva, in sicer sta naš poslanik v Varšavi Miljutin Jo-vanović in naš odpravnik poslov v Kairu Jovo Dućić stavljena. na razpoloženje.« Medtem je vstopil nemški poslanik Okhausen, ki pa je le malo časa ostal v razgovoru z dr. Marinkovičem. Nato se je razgovor nadaljeval. «Gospod minister — Vašemu potovanju v Ženevo se pripisuje velika važnost, ker se domneva, da pride ob tej priliki do podpisa francoska-j unosio venske pogodb e.» «V Ženevi ne bo podpisana prav nobena pogodba niti^ s Francijo niti s kako drugo državo. Sploh se ne dela v tem pravcu. Ženeva vam ne bo prinesla nobenih senzacij. Čudim se, kako je mogla sploh taka vest priti v javnost. Pravkar sem čital v listih, da francoski zunanji minister Briand sploh ne pride v Ženevo.» «Ali se boste sestali z bolgarskim zunanjim ministrom Bu-rovom?» «Sploštto se domneva, da se z Bolgarijo nekaj pripravlja. Verjetno je, da se sestanem ž njim. Lahko pa vam izjavim, da nimam v načrtu nobenih osebnih razgovorov. Priznati pa moram, da se stalno trudimo, kako bi prišlo med našo državo in Bolgarijo do kar najboljših oclno-šajev». Zvečer ob 19.30 se je nato dr. Marinković z avtomobilom odpeljal v Ljubljano* odkoder odpotuje jutri v Ženevo. Ugleden, angleški politik prispe na Bled BEOGRAD, 1. (Izv.) Zunanje ministrstvo je prejelo obvestilo, da dospe v prihodnjih dneh na Bled načelnik politične centrale angleškega zunanjega ministrstva Fovard Smith, ki ga bo na Bledu sprejel tudi kralj v avdi jenco. Nato pa bo potoval po ju-goslovenski državi in bo proučil jugoslavenske politične in gospodarske razmere. Izgon petih demonstrantov is ftvice ŽENEVA, 1. (Izv.) Po sklepu švicarskega zveznega sveta bo bila petorica Italijanov, ki 90 bili aretirani tekom nedavnih demonstracij radi usmrtitve Sacca in Vanzettija v Ženevi, izgnana iz Švice, čim bodo prestali kazen, ki jim jo je naložilo sodišče. ' ŽENEVA, L (Izv.) Danes ob 11. uri dopoldne se je otvorilo pod predsedstvom čilskega delegata gospoda VHlegata 46. zasedanje sveta Družbe narodov. Takoj po otvoritvi zasedanja se je sestal s vet Družbe narodov k tajni seji, na kateri je razpravljal o točkah — 30 po številu, ki tvorijo dnevni red predstoječih javnih sej sveta. Splošno prevladuje mnenje, da bodo važnejša vprašanja vzeta v razpravo šele, ko prispe v Ženevo francoski zunanji minister Briand, ki u-tegne priti v soboto ali v nedeljo. Med ona važnejša vprašanja spadajo tudi volitve treh novih začasnih članov sveta Družbe narodov. Na eno mesto bo izvoljena najbrž Argentini ja, ki utegne po vsej verjetnosti spet vstopiti v Družbo narodov, iz katere je pred časom izstopila. Drugi začasni sedež bo skoro gotovo spet dobila Belgija, tretji sedež pa, ki ga je doslej zavzemala Čehoslovaška, bo po vsej verjetnosti nakazan Finski, kar podpirata tudi Lat rij a in Estonska. Za to mesto pa se poteguje v imenu grške vlade tudi njen zastopnik Politis. V Ženevo prihajajo razne delegacije. Nemška delegacija, ki ji načeljuje nemški zunanji minister Stresemann, je prispela včeraj zvečer. Tekom današnjega dne je prispela angleška delegacija. Francoskega zunanjega ministra Brianda, načelnika francoske delegacije, pa bo zastopal za dva ali tri dni — do njegovega prihoda v Ženevo — Pavel Boncourt. ŽENEVA, 1. (Izv.) Danes popoldne se je sestal angleški zunanji minister Chamberlain z belgijskim zunanjim ministrom Vanderveldom, ki mu je poročal o razgovoru s francoskim zunanjim ministrom Briandom glede redukcije zasedbenih čet v Porenju. Pozneje je sprejel madžarskega zunanjega ministra Walka in romunskega zunanjega ministra Titulesca, s katerima je razpravljal o vprašanju madžarskih optant o v v Romuniji. -_ Angletti zunanji minister v Parizu PARIZ, 1. Chamberlain, angleški zunanji minister, je bil včeraj popoldne slovesno sprejet v pariški mestni palači. Na pobudo «francosko-ancleškega>: odbora so mu poklonili zlato knjigo kot dar francoskega naroda angleškemu narodu, kakor je 1. 1916. angleški narod francoskemu daroval enak dar Svečanosti so prisostvovali ministra zunanjih zadev Briand, notranjih zadev Sarraut in druge visoke politične, diploma-tične osebnosti, zastopniki francoske književnosti in znanosti. Pariški župan je pozdravil visokega gosta v imenu mesta Pariza. Sledil je nato govor guvernerja senske pokrajine. Sir Au-sten Chamberlain se je zahvalil «francoeko-angleškemu» odboru in vsej Franciji za njen dar ter je ponovno potrdil in poveličeval francosko-angleško prijateljstvi. Chamberlain se je ustavil v Paricu na svoji poti v Ženevo. Iz Pariza je tudi Že odpotoval Sodnik Saccolii Vanzettija teiko obolel BOSTON, 1. (Izv.) Sodnik Vebster Thayer, ki je obsodil Sacca in Vanzettija na smrt in ki se je trdovratno upiral reviziji procesa in odgoditvi kazni, je bfl danes zadet od živčnega šoka in Se od neke druge bolezni, ki ni še bila ugotovljena, ki pa izgleda biti precej težke naprave. Ker mora Thayer ostati v postelji, je bilo zasedanje bostonskega sodišča odgodeno. Zanimivo pri vsem tem je, da je Thayerjeva nenadna bolezen Že drug tak slučaj, ki je zadel sodnike obeh žrtev. Kakor znano, je pred dnevi eden izmed sodnikov obeh žrtev nenadoma umrl vsled vnetja možganov. KELMORAJN, 1. (Izv.) Tekom včerajšnjega popoldneva je skočil s tira en voz kelmorajnske-ga vlaka. Pri tej nesreči je bilo 6 ljudi težje, 18 pa lahko ranjenih. Govor ministra Brlcndu ob zaključka interparlamentarnoga kongresa v Parizu BERLIN, 31. Včeraj se je vršil zaključni banket kongresa interparlamentarne unije v Parizu. Ob tej priliki je imel francoski zunanji minister Briand daljši govor, katerega je tako-le zaključil: «Nemški državniki so pokazali s podpisom locarnske pogodbe in z izvajanjem njenih določil velik pogum in resno voljo za dosego svetovnega pomirjen j a». Briand je izrazil zadoščenje, da so mogle obstoječe pogodbe in diplomatični koraki nadomestiti vsako uporabljanje sile, glede razorožitev na vseh evropskih mejah in posebno na nemški zapadni in vzhodni meji. Nemški tisk je beležil z velikim zadovoljstvom izjave Bri-anda, ki so mu kot glavnemu francoskemu zastopniku locarn-skega duha naklonjeni vsi nemški vladni krogi. H komentarjem o Briand o vem govoru pa dodajajo tudi pripombe k izjavam De Jouvenela, ki jih je tisk sprejel deloma rezervirano, pri čemer povdarjajo, da niso povsem v skladu z locarnsko politiko. Zosedbene iete o Porenju se znižajo za 10.100 mož BERLIN, 1. Nemško zunanje ministrstvo je bilo obveščeno, da sta se Francija in Anglija sporazumeli glede vprašanja skrčenja zasedbenih čet v Porenju. V tej vesti je naznačeno število francoskih, angleških in belgijskih vojakov, ki bodo morali zapustiti Porenje, in znaša 10.100 ljudi Skrčenje zasedbenih čet se smatra kot zadeva čisto vojaškega značaja. Dan, ko bodo odtegnjene te čete iz Parenja, v obvestilu ni bil naznačen. Izgleda, da bodo o tem sklepali na zasedanju Družbe narodov v Ženevi, da bodo pa tudi v tem oziru odločevali razlogi, ki jih bodo navedle vojaške oblasti. Izjave Ahmeda bega Zogu BEOGRAD, 1. Poročevalcu beograjske «Pravde» je podal predsednik albanske republike Ahmed beg Zogu med drugim tudi nekaj izjav o albanski vojski. Albanska vojska ima zaenkrat le 11 inozemskih častnikov-učiteljev. Odkar je on na vladi, so bile pregnane vse tolpe z ju-goelovensko-albanske meje, ki sedaj ni več ogrožena. Zadeva Gjuraškoviča je srečno razrešena, tako da so se diplomatični odnošaji med obema državama spet vzpostavil L Velike poplaus na PollsKsm VARŠAVA, 1. (Izv.) V Galiciji in Karpatih je divjal strašen vihar, ki so mu sledili veliki nalivi in povodnji. Po prvih vesteh je zahtevala naravna katastrofa 150 človeških žrtev in več ljudi je bilo ranjenih. Mnogo mostov preko reke Dnjestr se je porušilo. Še največ sta trpela u-trjeno gališko mesto Pfemisl in njegova okolica. Približno 15.000 ljudi je ostalo brez krova. VARŠAVA, 1. (Izv.) Po zadnjih vesteh iz poplavljenega o-zemlja znaša število mrtvih 39. V mestu Borislavu so valovi porušili 7 večjih in več manjših hiš. Vsi prebivalci so bili pokopani pod ruševinami. Več tisoč ljudi je brez strehe in brez živil, ker je voda odnesla tudi vso živino in ves pridelek. Šesti poljski lovski polk je odšel v Bori-slav prebivalstvu na pomoč. Škoda, ki jo je napravila voda v petrolejskih vrelcih, je zelo občutna. Rovi in vse tehnične na-ve so pod vodo. Vsled porušen j a elektrotehničnih naprav je mesto Borislav brez luči. Nori jugoslavenski poslanik v Budimpešti BUDIMPEŠTA, 1. Madžarsko zunanje ministrstvo je vzelo na znanje imenovanje novega jugoslovanskega poslanika v Budimpešti Na to mesto je bil imenovan jugoslovanski pesnik Dućić. _ ▼•lika loterijska nagrada BERLIN, 1. (Izv.) Izžrebana je bila velika nagrada pruske državne loterije, ki znaša en in pol milijona zlatih mark. Izžrebano številko je zadelo 8 oseb. Nooo prekooceanska poleta iz Kanade v Anglijo VINDSOR (Kanada), 1. (Izv.) Danes ob 5.44 zjutraj je nastopilo prekooceanski polet letalo «Sir John Carling*. Odletelo je iz Londona v Kanado in namerava pristati v Londonu, angleški prestolnici Takoj zatem je odletelo drugo letalo, in sicer istotako iz Londona v Kanadi ob 9.18 dopoldne. Ime mu je «Royal of Vind-sor». Vodi ga letalec Schiller, ki ga spremlja kanadski trgovec Filip Vood. To drugo letalo je odletelo z veliko brzino in namerava doseči prvo in ga even-tuelno prehiteti na potu preko oceana. „Pride of Detrolt" na poletu preko Turčije CARIGRAD, 1. Letalca Brook in Schlee sta nadaljevala, kot smo poročali, svoj polet okrog sveta včeraj zjutraj. Startala sta v Beogradu ob 4.32 in sta prispela v Carigrad cb 11.45. Od Beograda do Požare vca so spremljala letalo «Pride of De-troit* tri jugoslovenska letala. Na letališču Sv. Štefana v Carigradu sta natovorila bencina ter sta hotela takoj nadaljevati svojo pot proti Aleppu in Bagdadu, pa so ju turške oblasti zadržale. Morala sta se podati v mesto ter si oskrbeti potrebno dovoljenje za polet preko turškega ozemlja. S tem bo seveda njun polet zakasnel za celih 24 ur. CARIGRAD, 1. (Izv.) Danes je nastopilo letalo «Pride of De-troit» nadaljnjo etapo svojega poleta okrog- sveta. V jutranjih urah sta oba ameriška letalca Brook in Schlee odletela proti Aleppu. Razdalja med Carigradom in Aleppom znaša 960 km. Letalo „SsInT Eaplrcel" še ni prispelo v Kanado LONDON, 1. Po 23 urah po odhodu enokrovnika «Saint Raphael», ki je odletel včeraj ob 7.31 z letališča pri Bristolu, niso došle doslej še nikake vesti. To pomanjkanje vesti vzbuja v Angliji kot v Kanadi zmerom bolj naraščajoče skrbi Zadnjič je bilo letalo «Saint Raphael» opaženo včeraj popoldne, ko je letelo preko zapadne obale Irske ter pravzaprav šele pričelo svoj polet preko Atlantskega oceana. Od tedaj torej ni došla še nika-ka vest o letalu in njegovih treh potnikih. Tudi nobena ladja na oceanu doslej ni javila, da bi bila letalo zapazila. Če bi se polet vršil v popolnem redu, bi bilo moralo letalo davi leteti preko Sv. Ivana na Novi zemlji med 8.31 in 10.30 dopoldne. Pa ga doslej tudi tam niso opazili. Državna zakladnica bo sprejemala albanski zlati denar RIM, 1. (Izv.) Kakor doznava agencija «Informatore deli a Stampa», je razposlalo finančno ministrstvo svoj im pod rej eni m uradom okrožnico, po kateri jih pooblašča sprejemati zlate novce albanskega kova. Pokrajinske in kolonialne podružnice državnega zaklada bodo odvajale omenjeni zlati denar dotacijskemu fondu. Pereča vprašanja za zasedanje Družbe narodov PARIZ, 1. «ExceIsior» je prinesel vest o več perečih vprašanjih, ki jih ima rešiti predstoje-če zasedanje Družbe narodov. List pravi, da bodo zastopniki evropskih in drugih držav razpravljali predvsem o vprašanju izpraznitve Parenja, pri Čemer bo zahtevala Nemčija, da se določijo vse podrobnosti za končno rešitev tega vprašanja. Drugo važno vprašanje je Locamo na vzhodu, nadalje problem splošne razorožitve, ki je sedaj še jako zamotano in težavno, kar potrjuje ostavka angleškega ministra lorda Cecila. Volitve v turški parlament LONDON, 1. Iz Carigrada poročajo: Kandidatna lista pristašev Kemal paše vsebuje 315 kandidatov, od katerih 103 bivših poslancev. Že sedaj se lahko smatra vse kandidate za izvoljene, ker v Turčiji ni opozicija proti vladni stranki Kemal paše. narobite „Edinost" XL «£2MNOSTi V Trstu« dne 2. septembra 1927. DNEVNE VESTI inenOD HI- ml Kralja Včeraj, ob priliki imendneva N). Vel. kralja Viktorja Ema-puela ITI., so na javnih poelop-jfh m na mnogih drugih, hišah Tfeele državne zastave. Zaptes&a fteajiS Jiinti" Včerajšnja Številka našega lista je bila zaplenjena. Oblast nam je dostavila o tej zaplembi naslednjo odredbo: Prefekt tržaške pokrajine videvši slovenski list «Edi-nost» od 1. septembra 1927., št. 208, kateri izhaja v Trstu; upoštevajoč, da v obrazložitvi polemike v članku «Italijansko življenje v sodbah inozemcev, Polemika «Tlmes» - «Giornale d'Italia» ni one objektivnosti, ki je potrebna, da se v čitatelju vzbudi točni zmisel stvari ter ustvari pravična sodba o položaju, in je torej obrazložitev sposobna, da razdraži duhove ob nevarnosti za javni red; vide vsi veljavne določbe o tisku in čl. 3. občinskega in pokrajinskega, zakona od 4. februarja 1915, št. 148; odreja: Slovenski list «Edinost» od 1. septembra 1927 štev 208, kateri izhaja v Trstu, se radi zgoraj o-menjenega članka zapleni. Pričujoči odlok bo moralo ravnateljstvo lista objaviti v naslednji številki Gospodu tržaškemu kvestorju je naložena izvršitev te odredbe. V Trstu, 1. septembra 1S27. i (LetoV.) Prefekt: Fornaciaii, nISTARSKA RIJEČ« ZAPLENJENA Zadnja, Četrtkova, številka «Istarske Riječi» je bila zaplenjena. Zaprisega učiteljev Novi pravilnik o ljudskošol-skem pouku predpisuje, da bo moral učitelj, predno bo nastopil svojo službo, položiti pred didaktičnim ravnateljem naslednjo prisego: «Prisegam, da bom zvest kralju in njegovim kraljevskim naslednikom, da bom lojalno spoštoval ustavo in druge državne zakone, da ne pripadam in da ne bom pripadal društvom ali strankam, katerih delovanje ni v skladu z dolžnostmi moje službe, da bom izvrševal te dolžnosti vestno in marljivo, stremeč s svojim delovanjem, da vzgojim poverjene mi otroke za kult domovine m za spoštovanje državnih ustanova. POSLANIK BOBRERO ODPOTOVAL V RIM General Bodrero, italijanski poslanik v Beogradu, ki se je par dni mudil v Trstu, je predsinoč-njim odpotoval v Rim. Z istim vlakom se je odpeljal proti prestolici tudi inž. Cobol, tržaški pokrajinski tajnik. CENA HOKE. Tukajšnja prefektura sporoča: Počenši s 1. septembra t. leta se cena enotne moke določa na 170 dr za kvintal. IZLET S POSEBNIM VLAKOM V GORICO in peš na Sv. Goro priredi «BratovŠčina Sv. rožnega venca» iz Barkovelj. Cena tja in nazaj L 11.—. Odhod iz Trsta v soboto, dne 10. t. m., pol ure po polnoči. Ob jutranji zarji peš na sv. Goro, kjer bo bral barkovljanski g. župnik slovesno sv. mašo, pri kateri bo pel domači cerkveni pevski zbor Mirkovo mašo za mešan zbor. Odhod iz Gorice v nedeljo, 11. t. m., ob 5. popoldne. Ker mora javiti železniški upravi Že v pondeljek 5. t. m. Število udeležencev, prosi barkovljansko žuj>-nišče vse one, ki se mislijo udeležiti tega lepega pobožnega romanja, da se priglasijo najkasneje do nedelje 4. t. m. v barkovljanskem PODLISTEK RUDOLF pl. REYA. Dva del il težtlml zločinu «Kakšno je vaše mnenje o smrtni kazni?» sem vprašal. Počasi se je vzravnal, pogledal skozi okno, potem pa mene... «Na to vprašanje vam prav lahko odgovorim. Smrtna kazen je samo eksemplarna in nič več. Ona daje edino satisfakcijo pravici in vzgled, drugim, da vedo, kaj jih čaka v takšnih slučajih. Sicer zelo mnogi obsojajo to institucijo in trdijo, da država ni dala človeku življenja in zato ga ne sme niti vzeti. Toda zakaj potem sme država TH>šiljati svoje najboljše sinove v sUfcUive jarke, svujo najboljše r*ijo>te pred bajonete, kjer ve, da čaka smrt? O tem vsi molčijo župnišču. Vabljeni so tudi romarji iz drugih vasi. VESELICA V POSTOJNSKI JAMI Posebni Talki in SMtstnl popust V nedeljo. 4. t. na., se bo vršila v Postojnski jami velika ljudska veselica. Ob tej priliki bodo vozili v Postojno posebni vlaki in na vseh železniških postajah Treh BeneČij se bodo prodajali vozna listki za v Postojno in nazaj s 50-odstotnim popustom. Taki vozni listki bodo veljavni pet dni, ne vštevši dne, ko je bil listek kupljen, in potnik se bo smel dvakrat ustaviti toliko na poti v Postojno, kolikor na povratku proti domu. Ob povratku treba listek opremiti s pečatom upravništva Postojnske jame. Posebni vlaki bodo vozili ob naslednjih urah: Proga Videm - Postojna Odhod iz Vidma ob 6.55, prih. v Postojno ob 11.22. Povratek iz Postojne ob 17.30, prih. v Videm ob 2L46. Proga Trst - Postojna Odhod iz Trsta ob 7.55, prih. v Postojno ob 10.56. Povratek iz Postojne ob 20.00, prih. v Trst ob 22.15. Proga Pula - Postojna Odhod iz Pule ob 7.00, prih. v Postojno ob 1L43.* Povratek iz Postojne ob 17.50, v Pulo ob 23.11. Proga Reka - Postojna Odhod z Reke ob 8.10, prih. v Postojno ob 10.38. Povratek iz Postojne ob 18.50, prih. na Reko ob 20.55. TRŽAŠKI BLAGOVNI TRO 1. 9. 1927. Septemberski trg je vedno najvažnejši za Trst, zato je pričakovanje in ugibanje v tem oziru popolnoma upravičeno, kajti — Četudi smo zamogli pisati zelo laskava poročila o mesecu avgustu — pravi tržni mesec, ki nekako odločuje tudi za zimo, je baš september, ki znači faktični pričctek tržne jeseni in prehod v takozvano polsezono. Seveda nismo z današnjim cenikom povedali drugega kot cene, iz katerih si ni mogoče nikakor ustvariti niti najmanjše slike bodočnosti. Na vsak način pa je bil prvi dan meseca speiembra na splosno dober — krompir je v količini celo narastel, in zelje tudi. Cene so bile danes sledeče: Zelenjava: Česen 100-160 lir za stot; rudeča pesa za kuho 100-130, nrvadna pesa 120-190, korenje 130-i * v- na vadno zelje 120-140, vodne dinje 100-140, čebula 40-60, fižol v stročju 120-250, fižol v stročju za lušeenje lisast in svetlo rumen 200-250, ločike 120-240, malancane 80-180, zelenorudeča paprika za kuho 40-140, krompir 50-80, veliki zeleni poper 60-130, paradižnik 40-160, radič 80-240, špinača 160-330, buče za kuho 40-250. Sadje: Breskve 60-500, fige 35-110. indijske fige 100, limone 30-45 za zaboj, jabolka 50-80, hruške 120-340, vodne melone 130-180, če-šplje 35-90, grozdje 130-340, amoll 60, lešniki 600, melagrane 80. Cene brutto per netto. Na drobno so cene za 20% višje. Iz tržaškega življenja Dva otroka nevarno opečena z ap- Včeraj popoldne se je dogodila na dvorišču hiše št. 386 v Rocolu in Monte huda nesreča. Poleg omenjene hiše so zidarji te dni začeli zidati novo poslopje in včeraj so začeli gasiti na dvorišču apno, ki so ga potrebovali pri zidanju. Ker je bila jama, v katero so naložili apno, premalo globoka, so zidarji postavili okrog nje nekako ograjo iz desk, da bi se apno ne razlilo po dvorišču. Ograja pa oči-vidno ni bila dovolj trdno pritrje* na, kajti ko so delavci začeli gasiti apno, so deske odjenjale in apno se je razlilo po dvorišču, kjer sta se tedaj igrala dva otroka, in sicer 6-letni Julij Signorelk> in njegov 3-letni bratec Armand, stanujoča v omenjeni hiši. Bodisi, da se nista zavedla nevarnosti, bodisi, da je nista opazila, dečka sta se mirno igrala dalje, dokler ni vzela apne-na Lrczga pritekla do nju. Radi go-> ste pare, ki se je razvila pri gašenju, delavci niso zapazili otrok; šeie ko so čuli njune bolestne krike, so naglo prihiteli, toda niso utegnili preprečiti nesreče. Oba otroka sta bila že hudo opečena, Armand po rokah in nogah, nj«*gav bratec Julij, ki je v zadnjem hipu planil po konci, pa samo po nogah. Na lice mesta je bil nemudoma poklican zdravnik rešilne postaje, ki je podal nesrečnima otrokoma prvo pomoč ter ju dal nato prepeljati v'mestno bolnišnico, kjer so ju sprejeli v dermatologični oddelek. Stanje mlajšega otroka je nevarno, dočim bo starejši — ako ne* nastopijo kake komplikacije — o-kreval v kakih 14 dneh. Prelep v znamenju Med delom na parniku «Dora», zasidranem v prosti luki V. E. III., se je 23-letni delavec Silvij Coltor-ti, stanujoč v ulici Sporcavilla št. 7, včeraj popoldne sporekel s svojim delovodjo, 35-letnim Ulderikom Michelone. Prerekanju je dala povod neka opaska, ki jo je napravil Michelene Coltertiju. Prepir je kmahi postal zelo srdit in je že kazalo, da si bosta moža skočila v lase, zlasti ko je Michelone med prerekanjem prisolil nasprotniku klofuto. Toda navzočni delavci so pravočasno priskočiti in preprečili, da ni prišlo do hujšega. Moža sta se navidezno pomirila in zdelo 3e je, da prepir ne bo imel drugih pesledic. A temu ni bilo tako. Col-torti se je hotel na vsak način oddolžiti Micheloneju za dobljeno klofuto, zato ga je ob 17. uri, ko je končal svoje delo, počakal na pomolu pred parnikom. Med možema je prišlo ponovno do prepira, ki mu e kmalu sledil pretep. Dočim je Coltorti pri tem rabil samo gole pesti, je Michelone,. ki se menda ni čutil dovolj močnega v boksanju, zdajci potegnil iz žepa nož ter sunil z njim nasprotnika dvakrat med rebra. Coltorti je zadobil dve rani na levi strani prs, eno površno, drugo pa segajočo v prsno duplino. Zdravnik rešilne postaje, ki so ga navzočni poklicali na lice mesta, je podal ranjencu prvo pomoč ter ga dal nato prepeljati v mestno bolnišnico. Vendar pa stanje Coitortija ni nevarno; ako ne nastopijo kake komplikacije, bo mož okreval v 10 dneh. Michelone je bil aretiran. Padel pri igri. V očetovem spremstvu je včeraj popoldne prišel iskat pomoči v mestno bolnišnico 6-letni Karel Mayer, stanujoč v ulici Sapone št. 5. Deček je med igro v veSi hiše, kjer stanuje, splezal"na vežna vrata, s katerih je naposled padel z višine poldrugega metra na kameniti tlak ter se pri tem hudo ranil na glavi. Živahni dečko je moral ostati v bolnišnici, kjer se bo moral zdraviti kakih 10 dni. Koiesarjera neugoda Ko se je 33-letni težak Ivan Sto-covatz, stanujoč pri Sv. Mariji M. št. 442, včeraj zjutraj peljal s kolesom na delo v prosto luko V. E. III., je zavozil v gramoz in pri tem padel tako nesrečno, da je zadobil hudo rano na čelu, ozdravljivo v 10 dneh. Dobil je potrebno pomoč na rešilni postaji, kamor se je zatekel. Nezgeda pri delu Med delom na parniku «Conte Grande«, ki ga dograjujejo v ladjedelnice S. Marco, je včeraj zjutraj nekemu delavcu zdrknilo iz rok kladivo, ki je padlo v strojni oddelek in zadelo tam 49-letnega tesarja Jerneja Castro, stanujoče-ga v ulici Giuliani št. 5, tako hudo v ramo, da mu je zlomilo ključnico. Siromak je dobil prvo pomoč v obvezovalnici ladjedelnice, nato je bil prepeljan z avtomobilom rešilne postaje v mestno bolnišnico. Ozdravil bo v 3-4 tednih. Tržaško sodišče Je izpostavila otroka v tufe hiše«. Včeraj se je pred ferialno sekcijo tržaškega kazenskega sodišča zagovarjala 23-letna Marija Visin-tin iz Vižinade, ki je pred časom izpostavila svojega otroka v veži neke hiše v ulici Carlo Ghega. Visintinova je pred sodniki izpovedala svojo žalostno zgodbo. —■ Mnogo je pretrpela v svoji mladosti in naposled padla v zanjke, katere ji je nastavil mlad človek z juga — Teodor Zaffutto. Vse je bilo dobro do takrat, ko je prišel nedolžni otrok na svet. Zaffutto ni hotel potem nič vedeti o njej. — Revna, nesrečna ženska ni vedela, kaj naj stori. — «Naj umrem, je vzkliknila pred sodniki Visintinova. «Moj Bog, ali je moj greh res tako velik? — In jaz nimam poguma!* je pristavila tiho in žalostno gledala rdečelično dete v svojem naročju, ki se je poigravalo z ljubkimi ročicami z malo vrvico na njeni bluzi. «Tako je prišlo, da sem izpostavila dete usodi — takrat sem zaželela, da me požre zemlja, da izginem, da ne bo nedolžno dete nikdar nič vedelo o svoji nesrečni materi m da mu ne bo kdaj treba sramovati se svoje matere pred svetom_____ Ta izbruh žalosti zaključijo solze, ki padajo na življenja polni o-fcrazek otroka, ki gleda z velikimi očmi zdaj predsednika, zdaj sodnike, mater in vse, kar ga zanima. Predsednik ca v. Sbisa preneha za trenutek biti uradna oseba in skuša v Ijubeznjivih besedah vliti v izmučeno dušo mladenke poguma, vero v življenje, voljo do življenja Toda zločin je bil storjen. Državni pravdnik dr. Arbanas-sich se v svojem govoru ustavlja le pri tem dejstvu in zahteva obsodbo Ženske, kakor predpisuje zakon. Branitelj odvetnik Bologna pravi, da v takih slučajih ne odloča le mrtvi zakonik, človečansko čustvo usmiljenja je poklicano, da sodi nesreč ni c o in ji ne zagreni u-panja, ki so ga v njeno srce vlile lepe besede predsednika. Sodni dvor je prisodil Visintino- vi 3 mesece in 10 dni ječe, toda pogojno. _ Vesti zJiorBkega Goričke mestne Testi REGISTRSKI URADI NA GORIŠKEM IN NJIH PODREJENE OBČINE: «Gazzetta Ufliciale* z dne 2. avgusta 1927 prinaša sledečo razpre-delbo za našo pokrajino. Reg. urad t Gorici s sledečimi občinami: Bilje, Cepovan, Dorn-berg, Grgar* Kojsko, Miren, Opat j e-sek>, Osek, Ozeljan, Prvačina, Renče, Sem pas, Sovodnje, Števerjan, Trebuša, Trnovo, Vogrsko, Vrtojba; Beg. urad v Ajdovščini: Budanje, Col, Crnice. Dol, Er/.elj, Ga-berje, Goječe, Gcče, Kamnje, toka-vec, Loža, Planina, P od kraj, Po-draga, Rihenberg, Slap, Sv. Križ pri Ajdovščini, Šmarje, Št. Vid pri Vipavi, Škrilje, Šturje, Ustje, Vrab-Ce, Vrhpolje p. Vipavi, Vrtovin, Vipava, Zabije (Vel.); Reg. urad ▼ Kobaridu: Bovec, Breginj, Cezsoča, Drežnica, Ider-sko, Kred, Livek, LjubuSnje, Log, Sedlo, Soča, Srpenica, Trenta, Trnovo, Žaga; Reg. urad v Komna: Brestovi ca, Brje, Gabrovica, Gorjansko, Kobje-glava, Pliskovica, Sela, Škrbina, Štanjel, Temnica, Veliki dol, Voj-ščica; Reg. urad v Krminu: Biljana, Kojbana, Medana itd. Reg. urad Idrija: Cerkno, Čekov nik, Crni vrh, Dole, Godovič, Ledine, Sp. Idrija, Vojsko; Reg. urad Tolmin: Ajba, Anhovo, Avče, Banjšice, Bate, Deski e, Grahovo, Kal, Kanal, Lokavec, Ponikve, Ročinj, Sv. Lucija, Šebrelje, Št. Viška gora, Volče. Poiteno so ga priprli Alojz Komel, 22 leten mladenič, že znan pri sodni ji radi prejšnjih prestopkov, je za ukradeno kolo gospodu Ernestu Devetaku in Alojziju Cecuttu dobil od sodnika 10 mesecev in 15 dni zapora. Dovolj bo za kee. IZPRED SODNI JE Zapemnil si bo. Ivan Petrovič je že v jeseni svoje starosti; 59 let ima. Mislil je živeti kot ptički v zraku, brezskrbno. Ne sicer od zraku, ker tudi ptički od zraku ne žive, pač pa kot vrabci, od tujega blaga. Ni ne oral, ne kopal in ne sejal, vendar je hotel žeti. Pa mu ni uspelo. Pri kraji poljskih sadežev so ga zasačili — v Orehovljah pri Biljah je to bilo — dobili so pri njem 60 kilogramov nove, letošnje koruze, pokradene Karlu Ušaju, 20 kg jabolk, natrganih na drevju Urše Šestan in 43 kg krompirja, ki ga je nakopal na njivi Josipa Čuka. Tako je prišel pred 9odnike. Obsojen je na 45 dni zapora. Izdiranje zob In paragrafi. Gospodična Zora Šuligoj, hčerka Štefana iz Čepovana, je «zobo-zdravničila» brez vsake diplome v svoji vasi. Ni se dolgočasila po vse-učili&čnih dvoranah, ne po zobo-zdravniških ambulatorjih, kljub temu pa ji je šlo na vasi delo izvrstno izpod rok. Ker se pa obla- stvom — in tudi kolegom zobozdravnikom, diplomiranim in iz-prašanim — naravno to ni dopad-k>, je sedaj priromala pred sodnijo, obdoiiena, da izdira po čepovanu zobe in podobno ropotijo — brez vsakega za to potrebnega dovoljenja. Zora se je seveda sklicevala v svoji obrambi, da dela to iz golega človekoljubja in sočutja do trpečih ljudi in da radi tega za svoje delo ne zahteva nikakih nagrad, prispevkov in plačil. Ker pa je g. sodnik več verjel brigad1! ■:. ki je vložil obtožbo, kot Zori, ji kaznoval za prestopek z globo 100 lir. RENČE Semenj V pondeljek, dne 5. septembra t. 1., se bo vršil v RenČah vsakoletni običajni živinski in kramarski semenj. Ob tej priliki se bodo vršile v občini proste- zabave in velike slovesnosti s godbo, peš-tekmami in s tekanjem v vrečah. — Pričakuje se obilne udeležbe. DESKLE. Že nekaj dni veselo plapola zastava na našem visokem zvoniku, vidna daleč na okoli po prelepi Soški dolini. Naznanja okoličanom ter mimoidočim, da se bo vršila v nedeljo, dne 4. sept., velika cerkvena slav-nost: blagoslovljenje novosezidane cerkve — ki jo je bila porušila vojna vihra na soški fronti — ter ob enem prenos Najsvetejšega iz ba-rake-cerkve v novi Božji hram. Marljiva domaČa dekleta in fantje se že dalj časa pripravljajo na ta prelepi dan, ki bo prav gotovo ostal vsem v spominu; pripravljajo slavoloke, vence, cvetlice, zelenje i. t. d., da čim dostojneje spremijo Najvišjega iz skrajno zapuščene barake iv prekrasno novo cerkev. Priporočal bi tudi drugim vaščanom, naj bi jih podpirali pri delu, saj oni sami že toliko prostovoljno žrtvujejo. Tudi cerkveni pevski zbor se pridno vežba. Končno moramo biti vsi vaščani hvaležni obnovitvenemu uradu v Gorici ter podjetnikom dela, da so nam vzpostavili tako krasno cerkev, ki je ena najlepših v Kanalski dolini. 2al, da nam za to veliko slavnost manjkajo še zvonovi, ki niso še dovršeni. —ta. VRTOJBA. Poroka. V soboto dne 3. septembra t. J. se poroči g. Gorjan Jordan z gospodično Floro iz ugledne rodbine Fa-ganelovih v Vrtojbi. Prijatelji jima čestitajo in jima žele obilo sreče. S TOLMINSKIH HRIBOV Povratek s planin - Vodnjak v Do-brenšči. Živino smo prignali s plan;u niže v dolino, kjer lahko ostane še nekaj časa. Vreme na planinah je bilo letos ugodno in živina ni trpela radi običajnih nalivov. — O kakšni hudi vročini v takih višinah pa tudi ni govora. Le prav zadnji čas po oni toči je pritisni1 nekoliko mraz, a ker je prišel baš ob koncu, ko je bila živina namenjena v dolino, ni mogel več škodovati. Kot redno vsako leto, tako zaznamujemo tudi letos po nekaterih planinah kakšno nesrefo na živini. Koze in ovce se mnogo krat zgubljajo in skoraj ga ni leta, da bi se vrnile vse domov. To so ne dogaja tako pogostoma pri goveji živini, a je neznosna nesreča za kmeta, če se krava ubije na planini. Tu more rešiti le kožo, če kravo hitro odere. Tudi pri najbolj zdravi kravi je meso težko spraviti v mesnico, da bi se ne pokvarilo med potjo. Priznati je treba, da je letos imela živina popolnoma-mir pred vojaščino, zato smo tudi hvaležni onim, ki so tako namenoma ukrenili. Tudi proti kakim drugim nevednostim se ni pritoževati, niti jih zaznamovati. Omeniti bi bilo le vodnjak v Dobrenščci pri najmočnejšem viru, ki tudi ob hudih sušah ne usahne. Vodnjatt je precej nerodno zgrajen, kajti Živina se ne more posluževati vode. če se ne popravi in ukrene na kakšen način, pridemo lahko v f.lučaju dolgo trajajoče suše v precej resno zadrego. BRJE Smfta - Novo skladišča v Kamjah -LJudskoSolsko poslopje Tudi pri nas je že zelo dolgo poletje na obisku, stara, suhljata teta suša. Škoda je napravila že precej, posebno po višjih legah. Tiu*-šica v nižinah, posebno zraven Ipave se drži jako dobro, ne pa tako v bolj pustih njivah. Otave ne bo skoro nič, ker so vsi travniki ožgani od solnca in marsikateri niti ozeleneli niso po košnji ?e-na. Jesenske setve, kot repa in ka-puš, tudi ne bodo uspela, repe nekateri se cKiStdaj niso posejali, ker bi radi sube zemlje ne v/k lila. Tudi krom pir je zasušila suša ravno v času njegovega debolenja, pridelka je d»sti manj kot bi gi bilo sicer. Trta oz. grozdje je po višinah, sovdanastih zemljah precej prizadeto, opaža se, da se mno^o •.rt z grozdjem vred suši. V juliju smo imeii ludi nekoliko toio za «romin. Njeni udarci se še vedno poznajo n* grozdju. Zidujiii par dfcžiev smo se razveselili, ker čeravno so došli v p.-emajhni rnno-ž.iLi, so vendar vplivali zVu b'a-gedejno na zemijo, pomaga!. grozdju do dozorenja. Zato upamo imeti letos izvrstne vinska kapljico, kot kot ž-t v^Č let ne take, saj brejsko vino znefano žo oaleč okrog kot prvovrstno. Prireditev društva, namenjena za 21. avgusta, ki bi se bila imela vršiti v proslavo 30 let. dist >ja drufitva, se je morala odnesti radi nastalih zaprek glede lckal?i in drugih sitnosti. Vsa stvar se od nese na nedoločen čas. Kakor slišimo, bodo že letos a čali železniško postajališče 5 nje, oziroma gradili več skla To bi bilo jako potrebno tudi to, da bi domači ljudje kaj zaslužili. Le da bi z delom preveč ne odlašali. Kaj pa z gradnjo novega šolskega poslopja na Brjah? Zadev > morda zaspala. Žc pred par !c je od merodajne strani obljubi] , da so bo začelo, a še sedaj ni n \ Sedanji spodnji šolski prostori nikakor ne zadostujejo Šolskim potrebam. Upamo, da bodo merodaj-ni faktorji skušali tudi to vprašanje čim prej ugodno rešiti. Vesti iz Istre HERPELJE S. K. Jadran javlja četi, ki se je ponudila v predvčerajšnji številki «E i:nosti», da mu je nemogoče odigrati v nedeljo nogometno tekmo. BERiiTMCPOL vodi v vseh jezikih. Via Vab'ta Filzi 23, pouk iu pre-1157 DIŠAVARNICA Romano, Trst, Passo S. Giovanni 2. Bogata izbera. Konkurenčna cene. Pošiljatve na deželo. HIŠA s 7500 letnim dohodkom in prosim stanovanjem, z vrtom, se proda. Naslov pove upravništvo Edinosti. 1096 KONTROLNE BLAGAJNE «NATiO-NAL» razne tipe proda po nizki ceni Muiler, Ireneo 6 tel. 9-97 1199 PLISSE, a-jour, krojačnica za gospe. Največja točnost. Trst, via Commcrciale 3, prodajalna. 1198 GOSPOĐIIJEI Predno kaj nakupite, obiščite prodajalno Piazza Oberdan Št, 1. Splošna likvidacija hišnih potrebščin. Najnižje cene. 1209 PRAKTIKANT eventuelno že deloma iz-vežban v knjigvvodstvu se sprejme. Ponudbe pod »Praktikant® na tržaško upravništvo «Edinosti*. 1221 RISBE, slikanja na oblekah in perilu se izvršujejo. Corso Garibaldi 1. Vhod Zu-decche. ZL&MfcSCiS ri l cuh Trst, \ ... az ni -»C Kupuje zl.i;o, ,j čudno se mi je zdelo, toda končno, saj je življenje skoraj isto — samo ljudje so drugačni. Poslopje je ogromno z več krili in novimi stavbami. Med obzidjem se nahaia tudi velika cerkev z visokim zvonikom v baročreTt slogu. Oltarji so leseni, svetniki v naravni velikosti. Takoj črez cesto se dviga (h* u ga #elika zgradba, ki je zidana z opeko in betonom. To je nova kaznilnica, zgrajena tik pred svetovno vojno (L 1914). Obedve kaznilnici sta obzidani z visokim zidom, pred katerim vedno stojijo straže. Mi smo šli najprej v staro kaznilnico. Prej ko sem stopil notri, me je prevzelo neko grozno Čuvstvo. Začudeno sem gledal v težka, masivna vrata, ki so obrobljena s sivim kamenjem. Zdelo se mi je, da vidim vklesane grozne črke: «Lasciate ogni speranza, voi che entrate...)> Tako je čutil Dante, ko je stal pred vrati pekla. Težko so zaškripala in mi smo vstopili skozi četo čuvajev, ki so tvorili £palir vseskoz do velikega dvorišča". Spet se odprejo velika vrata in spet druga, dokler nismo priAli v prvo nadstropje, kjer jo bila pripravljena dvorana za kosilo. Pri mizi nas še enkrat prav pni srčno pozdravi ravnatelj in v kratkih besedah nam raz tolmači sistem kaznovanja, ki je tukaj vpeljan. (Daljo)