stev. 33. Conto corrente con la posta Trst, dne 14. avgusta 1924. Letnik I. Izhajajo vuk četrtek zvečer. - Uredništvo in upravništvo : Via Torre bianca 21, IV. - - Dopisi naj se pošiljajo na uredništvo. Rokopisi se ne vračajo. - Tisk Tiskarne Edinost. NOVICE Naročnina za celo leto: 10 Lir; za pol leta: 5 Lir; posamezna številk« 20 stotink ; za inozemstvo se vračuna ; poštnina. - Oglasi, naročnina i. t. d. naj se pošiljajo na naslov: „Novice", Trieste. Via Torre bianca 21, IV. n. Naša obramba te zadnjič smo omenili, da se je začel s strani naših in nemških poslancev odločen odpor proti znanemu vladnemu ukazu, s katerim se na nezaslišan način omejuje lastninska pravica državljanov v novih pokrajinah. Vladni ukaz je predvsem hudo zadel slovansko in nemško prebivalstvo, ki živi zdržema v prizadetih obmejnih krajih, in je povsod vzbudil silno začudenje in ogorčenje. Italijansko prebivalstvo je le v najmanjši meri prizadeto po tem vladnem ukazu, toda kjer je prizadeto, je z največjim ogorčenjem nastopilo proti njemu. Tako čitamo v tukajšnjem fašistovskem glasilu, da je italijansko prebivalstvo na Puljščini naravnost prepadeno, odkar je izvedelo za vsebino tega ukaza. Tem večje je, seveda, ogorčenje med slovanskim in nemškim ljudstvom, kateremu je bila skoraj v celoti kar črez noč vzeta pravica do razpolaganja z lastno zemljo in z lastnim nepremičnim premoženjem. Tozadevni vladni ukaz je našel odmev tudi že v inozemstvu, ki je tudi prizadeto po njem že zaradi tujih državljanov, ki imajo tukaj svoje nepremično premoženje. Poleg gospodarske strani ima to vprašanje, v kolikor gre za inozemstvo, tudi važno politično stran, katere ni treba še posebej razlagati. V jugoslovenski zbornici je bila v tem oziru ravno te dni naslovljena na vlado nujna interpelacija, v kateri je bil ukaz naše vlade glede nepremičnega premoženja v novih pokrajinah stavljen v zvezo z nedavno sklenjenim tesnim prijateljstvom med našo in sosedno državo. Naše ljudstvo je vkljub težki pre-izkui^ji v katero ga je spravil nepričakovani vladni ukrep, ohranilo — kakor smo že omenili — mirno kri, ker deloma še ni spoznalo usodnih posledic, ki bi jih imelo strogo izvajanje vladnega ukaza za naše gospodarstvo, predvsem pa, ker upa, da se bo složnemu in sporazumnemu nastopu naših in nemških poslancev posrečilo prepričati vlado, da je njen zadnji ukaz protiustaven, neumesten in uničujoč v gospodarskem in v političnem oziru. Oba naša poslanca, Wilfan in Besednjak, sta te dni odpotovala v Rim, kjer se sestaneta z nemškimi poslan- j ci. Vsi skupaj so že podvzeli pri vladi akcijo proti njenemu ukazu. Predvsem \ bodo zastopniki slovanskega in nemškega* ljudstva poudarjali protiustavnost tega ukaza, zahtevajoč, da pride pred zbornico, kakor je predpisano za vsak zakon, posebno pa še, ko gre za tako važno vprašanje, pri katerem so prizadete življenske koristi vsega slovanskega in nemškega ljudstva v Italiji. Naši poslanci hočejo povedati na, ves glas pred vso italijansko zbor-nico, da se godi našemu ljudstvu nezaslišana krivica, da grozi našemu gospodarstvu poguba, če se ta vladni ukaz ne prekliče, ali vsaj občutno ne ublaži. Italijanska javnost ne bo mogla ostati ravnodušna, ko se ji bo otipno predočilo, da je vlada s par potezami razdelila svoje državljane v dve vrsti: državljani v starih italijanskih pokrajinah so ostali gospodarji na svoji zemlji, državljani novih pokrajin, in predvsem slovanski in nemški, bi morali biti postavljeni v položaj, ki je hujši in sramotnejši od položaja užit-karjev. Kajti podvržena je kontroli ne samo njihova zemlja, temveč vse njihovo nepremično premoženje, torej tudi hiša in stanovanje in potemtakem tudi njihova osebna svoboda, ki je po naši državni ustavi za poštene državljane nedotakljiva. Vse slovansko in nemško ljudstvo je postavljeno s tem ukazom pod kuratelo, pod skrbništvo — enega uradnika, kate- rega moč je takorekoč neomejena. Kaj takega v rednih razmerah zgodovina ne pozna. Mislimo, da bo vlada morala najti način, da pomiri razburjeno in ogor- čeno ljudstvo in da mu vrne njegove državljanske pravice vsaj v meri, v kateri mu zanje jamči temeljni in ne-prekršljivi državni zakon — državna ustava! Novice iz vsega sveta Strašna povodenj na Dolenjskem Komaj so pokopali nesrečne rudarje, žrtve strahovitega neurja v šentjanških rudnikih, evo sedaj zopet nad vse žalostne novice, ki je zarila v črno najlepši del lepe Slovenije: cvetočo Gorenjsko. — V soboto zvečer se je nad škofjeloško okolico vdrl oblak Hrastnica in drugi potoki so v hipu narastli meter visoko in besneči valovi so se razlili s strašno silo črez vso ravnico. Vodovje je v groznem navalu podrlo in odneslo s seboj vse, kar mu je prišlo na pot. Neki kmet, ki je vso noč trepetal v smrtnem strahu, zaprt s svojo družino v hišo, katere mu pa valovje k sreči ni podrlo in odneslo, je pripovedoval: STRAŠNA NOČ. «Strašno je bilo. Doma sem tu, a ne vem, kje je predvčerajšnjim šla cesta, ne razločim, kje se začenja in konča moj svet. Kaj takega še nismo doživeli. Bog se usmili, kako se bomo preživeli? Jaz sem iz Puštala.^ Okoli pol desetih je moralo biti, ko je začelo najhuje grmeti in treskati. Šel sem pogledat v hlev, kjer je živina nemirno stopicala sem in tja. Še preden sem opravil pri živini, se je zunaj vlilo, da je bilo groza. Od hleva do hiše imam komaj kakih 15 korakov in povem vam, da sem se komaj prebil skozi ploho. Takoj se mi je zdelo, da se je utrgal oblak. Cesta in prostor pred hišo sta bila v trenutku pod vodo, ki je jela siliti že v vežo. Po vrtu je pokalo in se lomilo, kot da je sodnji dan. Žena in otroci so vsi preplašeni letali po hiši in poizkušali moliti. Ni šlo. Kajti v tistem trenutku je vdrla voda v vežo in z deskami ter cunjami smo morali zajeziti vrata, da ni mogla voda v hišo. Bila je strašna noč in raje bi šel še enkrat na Iconio, kakor ùa mi je «.avžiit Se Redaj koliko strahu. Še dolgo v noč je prihajalo v hišo votlo hrumenje od zunaj. Slednjič se je grmenje poleglo in se valilo nekam v daljavo. Ko se je zdanilo, sem videl grozne stvari. Granate ne bi mogle hujše opustošiti vrtov, kot jih je opustošila nevihta. Poruvano drevje je ležalo vsepovsod, veje polomljene in kakor okleščene. Moji hiši je vihar odnesel streho. Hlev je močno poškodovan, a se je vendar upiral nevihti. Živina se je rešila, toda bila je vso noč do čez pas v vodi. Kozolec, poln pšenice, mi je odnesel hudournik. Dvoje otrok imava z ženo. Skrbi me, kako bomo živeli. —» Toda kar je doživel v strašni sobotni noči ta kmet, ni bilo še nič v primeri s tem, kar so doživeli drugi še bolj nesrečni od njega. VALOVI ODNESLI KONJA, VOZ IN LJUDI NA NJEM. Fojkarjev Jaka je vozil iz gozda drva. Na poti ga je presenetila nevihta. Obrnilo je voz kakor kako igračo, in... voz, konj, gospodar in hlapec so izginili v penečih se valovih. MATI IN OČE SE REŠITA, A ŠTIRI NJUNE OTROKE UDUŠI VODA... Na Fojkah se je nahajal lep Jankovičev mlin. Spali so že vsi, ko je prihrumel vihar. Zbudil jih je iz sna strašen hrup. Poslopje ss je majalo vsled silnega pritiska vodovja, zunaj je bučalo kakor v peklu. Jankovič, žena in dekla so skočili k oknu, da bi po-,, gledali, kaj se godi, v tem pa, so zahreščala vrata, in voda je vdrla v sobo. Ko se je mati v smrtnem strahu ozrla po otrocih, ki so spali v postelji, jo je spreletela groza: postelje so bile že izginile pod vodo... Oče, žena in dekla so se na čudežen način rešili skozi okno in zbežali v hrib. Kjer je stal prej mlin, sta sedaj le blato in mivka. — Ne daleč odtod je stala lepa Kržišnikova žaga. Tudi to je odneslo vodovje z vsem lesom brez sledu. TESAR PAVLE NI NAŠEL VEČ SVOJIH OTROK. V bližini je imel svojo domačijo tesar Pavle Kristan, ki je bil v oni strašni noči z doma. Doma so bili žena Polona in dvoj<-mladoletnih otročičev. Tudi ona je že spala, ko je prihrumelo nad njeno hišo. Planila je k oknu, da bi ga bolj zaprla, toda v tem hipu je že voda vdrla v hišo. Nesrečna mati sama ne ve, kako je še živa. Divji valovi so odnesli hišo. O dveh ubogih otročičih ni ni-kakega sledu. VODA ODNESLA ŽAGO IN LES Lesni podjetnik Hribernik, ki si je bil postavil prelepo žago z električnim motorjem in turbino, je izgubil v strašni sobotni noči vse. Kjer je stala žaga z ogromnimi skladi lesa, je sedaj le globoko blato. Škoda, katero trpi Hribernik, presega dva milijona dinarjev. VALOVJE UDUŠILO PRED MATERINIMI OČMI ŠTIRI OTROKE... Strašno je razsajala nevihta tudi v ločni-ški grapi. Nedolžni potok Ločnica je v hipu narastel v reko, nad 3 metre globoko. Poleg žage Matevža Aliča je stala ob dolnjem toku Ločnice, blizu mesta, kjer se zliva v njo I Beli potok, hiša Aličevega brata, ki se je pred leti smrtno ponesrečil. V hiši je živela . Aličeva vdova s 5 otroci. Ko je prihrumela j nevihta nad okolico, je vdova skrbno zaprla vrata in okna, pokleknila s svojimi otroci pred Božjo podobo in molila. Matevževa žaga je bila v hipu podrta, in besno valovje je objelo že vdovino hišo, ko se je ta zavedla strašne nevarnosti v vsem njenem obsegu. Revica je v smrtnem strahu z najmanjšim otrokom v naročju pohitela na podstrešje in odtod na dimnik ter je začela klicati ljudi na pomoč. Valovje se je medtem zaganjalo z vedno večjo besnostjo proti ste-aam hiše, ki so se začele krhati in so končno popustile pod presilnim pritiskom ter se podrle. Ostala je na čudežen način EM>konci le ena stena z dimnikom, s katere-ib je nesrečna mati z otrokom v naročju obupno klicala na pomoč. Ko je nevihta nekoliko ponehala, so prihiteli ljudje, pristavili dolgo lestev in rešili nesrečno mater. Štiri otroke so odnesli motni valovi... Aličev hlapec je splezal na kozolec, da bi se rešil, toda voda je pobrala kozolec in z njim nesrečnega hlapca. Posestniku Rusu sta utonila žena in 9 mesecev staro dete. Aliču je odnesla voda tudi vso živino. SORA IN SAVA NOSITA MRLIČE... Ob izlivu Sore v Savo in ob Savi se je nudil nesrečnemu ljudstvu grozen prizor. Med drevjem in vejami, med kosi pohištva, rn.-d tramov jem in živino so motni in peneči valovi nosili mrtve ljudi... Voda je vrgla na SvŠo med drugimi Aličevega hlapca in Ruso-aTTSt"? 4fr re* rjs';t oiroL. < VES PRIDELEK UNIČEN, VSA DOLINA POKRITA Z MIVKO IN GRAMOZOM Ko se je zdanilo, se je nudil očem žalosten prizor. Med porušenimi hišami skoraj ni videti zelenega kosa. Iz globoke mivke in gramoza štrlijo okleščene veje. Ves bogati pridelek je uničen. V nekoliko urah je bilo nesrečno prebivalstvo oropano sadov celoletnega dela. Strašna nevihta je zahtevala kakih 15 človeških žrtev. KRALJ NA MESTU NESREČE - PRVA VLADNA POMOČ. Kralj, ki se sedaj nahaja na Bledu, je takoj ko je izvedel za nesrečo, pohitel na lice mesta. Vlada je določila za prvo silo podporo pol milijona dinarjev. Ljudstvo v še nedavno cvetoči in bogati sorški dolini je obupano in gleda s strahom v bodočnost. Nepričakovan obisk v samostanu V Bukovini se nahaja mesto Fontana Alla. V tem mestu je starodavni samostan, znan po svojih starinskih spomenikih in po gostoljubnosti menihov, ki so se zbrali v njem. Nepričakovani obisk. Te dni so menihi dobili nepričakovan obisk. Ko je pozvonilo in je šel vratar odpret, je zagledal pred seboj dvanajst ^čr.striikcvv v bleščečih uniformah, na krasnih konjih, nestrpno peketajočih ob tlak samostanskega dvorišča. «Jaz sem stotnik ta in ta, to so moji tovariši!» se je predstavil oni ki je bil pozvonil in ki je bil očividno najstarejši. Pripovedoval je nato menihu, da so častniki namenjeni v bližajte mesto in da bi si med potoma radi ogledali starinske znamenitosti v znanem samostanu. Na te besede je vratar odprl vrata na stežaj, sluge so priskočili in odpeljali konje v stajo, častniki so spoštljivo vstopili pod temne oboke samostanskih hodnikov. Gostom so prišli nasproti prior in še par menihov, in začelo se je razkazovanje slik in oltarjev in vsega, kar more zanimati učenega človeka, ko vstopi v tako zgodovinsko stavbo, kar je fontanski samostan. Piščeta v kozice, in vino iz kleti! Medtem je dobil kuhar nalog, naj poskrbi, da bodo imenitni gosti dostojno postreženi. Najlepša piščeta so morala «vzeti od življenja slovo», pujsek je zacvilil pod neizprosnim kuharjevim nožem, mize so se šibile pod težo prašnih steklenic, polnih žlahtne kapljice, kakor se najde le v temnih samostanskih kleteh. Stotnik bi rad... pridigal. Ko so gostje v spremstvu vljudnih menihov obšli že ves samostan in si ogledali vsako najmanjšo stvar ter vstopili v jedilnico, so kar obstali: tako imenitne gostije niso pričakovali! In lotili so se Božjega daru s tako vnemo, da se je samostanski kuhar muzal samega zadovoljstva, opazujoč, kako imenitni gostje častijo njegovo umetnost. Gostija se je že bližala h kraju, pokale so še zadnje steklenice, tedaj pa se je nagnil oni najstarejši stotnik k prioru in ga poprosil, naj pokliče vse menihe v dvorano, da se jim v zbranih besedah zahvali za njihovo gostoljubnost. Rečeno, storjeno. Hip na to so bili v dvorani zbrani vsi samostanski menihi, ki so spoštljivo čakali, da izpre-govori imenitni gost. Stotnik je še vprašal priorja, ali so zbrani vsi, in ko mu je ta pritrdil, je vstal in začel svoj govor tako-le: «Kvišku roke, če vam je mar življenje!» Menihi so se spogledali, toda besede stotnika, izrečene z vso stogostjo in podprte s samokresi, ki jih je kakor na povelje potegnilo in namerilo vseh dvanajst častnikov, niso dopuščale nikakega dvoma. Prepadeni od groze so torej menihi izvršili povelje in dvignili roke. Nato pa je stotnik nadaljeval: «Zahvaljujem se Vam, spoštovani prior in častiti očetje za gostoljubni sprejem in za imenitno gostijo. Priznati moram, da take gostoljubnosti jaz in moji tovariši nismo še bili deležni v svojem življenju. Hvala Vam iz srca! Sedaj pa».., in tu je stotnik povzdignil glas in namršil obrvi.., «sedaj pa ven z denarjem!» Pogled na samokrese in jezne obraze postavnih vojščakov ni tudi takrat dopuščal nobenega dvoma. Menihi so razumeli... latinski in so se podvizali, da ugode povelju imenitnega gosta, ki ni bil nihče, drugi nego... poglavar razbojniške tolpe, ki je že nekoliko dni strahovala bližnjo okolico in si je, preoblečena v častnike, tisti večer privoščila majHšk' sacosta".' ZaRaj Je gospodična izgubila krilo Vročega julijskega dne je bilo v pariškem zabavišču zelo živahno. Posebno veliko vrvenje je bilo na «trottoir roulant», na krožečem se hodniku, kjer so začetniki in zlasti začetnice pridno padale, da so se pokazale noge visoko gori nad koleno. In je pricapljala lepa mlada gospodična in stopila na nevarni hodnik in že je padla in sicer tako nerodno, da ji je odtrgalo krilo in je mlada gospodična v samih spodnjih in čisto prozornih hlačkah nadaljevala potovanje po hodniku med nepopisno zabavo občinstva. Prijazen gospod ji je po potovanju prinesel izgubljeno krilo. V sramežljivi zadregi je gospodična izginila. Pariz pa se je smejal in zabaval in govoril o nesreči lepe gospodične. Drugi dan pa je bilo v listih, da je nosila nesrečna gospodična spodnjice iz tovarne Marnier fréres, ki da izdeluje najboljše spodnjice in ki je sploh najboljša tovarna sveta. Gospodična je namreč... dobila tisoč frankov, da je v reklamne svrhe izgubila spodnjice. Dva mladoletna dečka na potu v... Indijo Pred dobrim tednom sta ušla od svojih staršev 12 in polletni Rajmund Wargenier in 14 in polletni Leon Bocquet iz Roubaixa v Belgiji. Ukradla sta doma za več deset-tisoč frankov raznih dragocenosti, pa tudi denarja v gotovini ter se podala na pot v — Indijo. Prehodila sta že celo Belgijo in se nato odpeljala na Holandsko in prešla že tudi Avstrijo. Ker ju tudi tam še niso izsledili, je prav mogoče, da se nahajata že kje v Jugoslaviji. V zadnjem hipu se nam poroča, da so fanta prijeli na avstrijski meji. vstopi v tako zgodovinsko stavbo, kakor sfa s poti pisala nekemu sošolcu, v Trst in odtod čez morje v Indijo. Cigan In predsednik Masaryk Ko je prišel predsednik Masaryk v Lu-hačovice, kjer živi mnogo ciganov, so tudi ti njemu priredili sijajen sprejem. Vse svoje otroke so nage ali vsaj napol nage postavili ob cesti. Ko se je pripeljal avtomobil predsednika, je stopil pred cigane najstarejši cigan in v dolgem govoru želel predsedniku Masaryku dolgo življenje in da bi mu bilo dano, da bi še dolgo vodil republiko. Masaryk je cigane baje v šali vprašal, če bodo v bodoče pustili kokoši kmetov v miru, toda cigani so slovesno zatrjevali, da še nikdar niso česar ukradli. Ko se je predsednik Masaryk vračal, so že cigani zgradili slavolok. Za to potreben materijal pa so... ukradli. Stran II. «NOVICE» TEDENSKI PREGLED V Italiji si je fašistovska stranka izvolila novo vodstvo. V novem vodstvu sta tudi dva naša znanca poslanec Suvich in ravnatelj tukajšnjega fašistovskega lista inž. Menesini. Fašistovska stranka si je morala dati novo vodstvo, ker so, kakor znano, nekateri člani prejšnjega vodstva preveč prizadeti po dogodkih, ki so si sledili po Matteottijevem umoru. Ko se je zaključilo zadnje zasedanje fašistovskega sveta, je imel ministrski predsednik zopet pomemben govor, v katerem je... precej posvaril svoje ugledne pristaše. Dejal jim je med drugim, da sedaj, ko so na vladi, ne smejo več misliti na :— kupčije in če že morajo sklepati kupčije, da morajo to delo vršiti javno. Razen tega so bili fašisti doslej po Mussolinijevem mnenju preveč domišljavi: preveč je bilo komendatorjev, kavalirjev itd. In končno morajo ugledni fašisti paziti tudi na moralnost svojega zasebnega življenja; ko se zavzema kako visoko mesto, se je treba pač vedeti tako, da se nima nihče povoda spodtikati. Pač velepomembni nauki, posebno ko prihajajo iz ust moža, ki pozna prav dobro svoje ljudi! Glede opozicije, ki razvija še vedno uspešno hudo gonjo proti fašistovskemu režimu, je Mussolini izjavil, da se ji ne sme verjeti, ko govori o potrebi vzpostavitve rednih razmer, tiskovne svobode in ureditve vprašanja milice. Opozicija se je umaknila iz parlamenta, ker upa, da bo njega, Mussolninija ujela. Opozicija hoče izpodbiti fašizmu v deželi moralno in materialno podlago. Neki list je celo predlagal, da bi se državljani morali izogibati fašistov kot okuženih ljudi. Ko bi opozicija izpodbila fašizmu podlago v deželi, bi mu jo hotela izpodbiti še v parlamentu s pomočjo bivših vojakov in invalidov. Če bi se fašisti upirali, bi se opozicija ne ustavila tudi pred — vojaško vlado, ki naj bi ukrotila fašizem in odprla pot demokratsko-liberalni vladi tizakonitih dejanj —■ je poudaril, Mussolini — to ni mogoče! Svoj govor je Mussolini zaključil tako-le: -> ognjeni krst v skupscini. Demokrati in ___________ Nastop naših poslancev Včeraj so posredovali naš poslanec Ur. Wilfan ter nemška poslanca dr. Tinzl in baron Sternbach pri ministru za notranje zadeve Federzoniju. Jutri bodo posredovali isti poslanci obenem s poslancem dr. Besednjakom pri pravosodnem ministru Ovigliu, pri naučnem ministru Casatiju in državnem podtajniku Clerici-ju. krst radikalci so v zbornici razvili oster boj proti vladi, očitajoč ji, da hoče izpreme-niti ustavo in da je usužnjen Radićevi in Koroščevi stranki. Posebno oster govor je imel bivši prosvetni minister Pribicevič, ki je končal svoj dveurni govor z zagotovitvijo, da se bo branilo državno edinstvo, če bo treba tudi s krvjo. Vlado je branil minister vnanjih stvari Marinković, ki je dejal, da hoče vlada v notranji politiki doseči sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci, glede vnanje politike pa da ni ne v parlamentu ne v deželi stranke, ki bi bila zato, da se odstopi tudi ena sama ped državnega ozemlja. Z Bolgarsko hoče Jugoslavija živeti v prijateljstvu, dokler je ta ne ogroža. Z Rusijo bi želela priti zopet v stik. Z Italijo hoče lojalno spoštovati sklenjene pogodbe, ki so koristne za obe strani. Kot zadnji protivladni govornik je nastopil Pašič. Demokratski poslanec Reisner je predložil interpelacijo zaradi razlastitvenega zakona v Italiji, poudarjajoč, da ta zakon ni v skladu s sklenjenim prijateljstvom z Italijo. Vlada na interpelacijo še ni odgovorila. Veliko pozornost je vzbudila nenadna Radičeva vrnitev iz Moskve. Radič se To je načrt opozicije, proti kateremu je vrnil z diplomatskim potnim listom, mora po Mussolinijevih izjavah posta- j ki mu ga je izdala nova vlada. Vrnil se ^^„^ „„^__________ viti fašizem zdravo upravo in približanje ! je povsem neopažena.in je izjavil. da>^ l]„ mor*)« s&daj plačati razen 72 lir še 1 1 1 1 • » ' ___ "O ' ____l „ „ „ 1 n ^ ,, „ n^onnlrn «oHr»Ii*llo T lOlft/in^MPOVn 1»« 1 . vi • - 1 k delavskim množicam. Boj proti opoziciji mora biti po Mussolinijevih izjavah skrajno previden, da se ne vzbudi občutljivost italijanskega ljudstva; kajti razlika je med gibanjem med prijaznim njegova stranka podpirala Davidovičevo vlado v zmislu sklenjenega sporazuma. In res so snoči Radičevci glasovali za vlado, ki je dobila 169 glasov proti 114. Za vlado so glasovali Davidovičevci, prebivalstvom in med gibanjem v sov-! poslanci Slovenske ljudske stranke, bo ražnih vrstah. Z opozicijo je mogoč po j senski muslimani, muslimani iz južne Mussoliniju sporazum le če prizna revo- Srbije, zemljoradniki. Nemci in Radi-lucijo v L 1922. Toda če opozicija hoče i ćevci. Proti vladi Pribičevičevi demo-začeti proces proti režimu in če hoče, krati in radikalci. naj se uklenejo vsi, ki so obtoženi pro- ' Skupščina je bila odgodena. DNEVNE Nemška spomenica izročena ministrskemu predsedniku z ozirom na vladni ukaz o omejitvi lastninske pravice. Nemška poslanca dr. Tinzl in baron Sternbach sta predložila ministrskemu predsedniku spomenico z ozirom na vladni ukaz o omejitvi lastninske pravice na nepremičnem premoženju v novih pokrajinah. V spomenici se opozarja ministrski predsednik, da je vladni ukaz v navzkrižju z državno ustavo iz l. 1848. in da izpostavlja gospodarstvo nemškega ljudstva pogubi. Z eno samo potezo peresa — pravi spomenica — se je potisnila vrednost premoženja tisočih posestnikov, kateri so se ponašali, da so svobodni državljani ene države, za neštete miljone navzdol, kajti spričo grozeče lastninske negotovosti ne bo več nihče kupoval nepremičnin v teh krajih (razen tistih, ki se bodo v nemoralni špekulaciji ponižali na stopnjo dušilcev sedanjih posestnikov! ) Vse gradbeno delo bo vsled tega ukaza zastalo, tako da se ne bo moglo odpomoči sedanjemu pomanjkanju stanovanj in se bo brezposelnost po vsej deželi še povečala. Denarni zavodi in zasebni upniki bodo svoje kapitale odpovedali, za nujne poprave ne bo mogel lastnik premoženja več dobiti posojila, lesna trgovina bo zastala. Ukaz-zakon — nadaljuje spomenica nemških poslancev — je torej po vsej NOVICE To se pravi imeti ljudi za norca Pred dvema mesecema je «Mali list» pisal zaradi onih 72 lir, ki jih morajo plačati člani Kmetijske zadruge, tako-le: «Naj bo račun že tak ali tak, tudi kar gospod likvidator piše, da kdor ne more naenkrat, dovoli na obroke: ne plačamo!...» Zadnji četrtek pa piše... tako-le: «Stvar je sedaj čisto jasna. Brez ozira na sklepe preiskovalnega odseka o krivdi je treba, da člani plačamo zahtevano svoto...» Po našem skromnem mnenju je res sedaj «stvar čisto jasna»: «Mali list» ima naše ljudstvo za norca! Tisti, ki so poslušali pred dvema mesecema njegovo nepremišljeno hujskanje razmah mladinskega čibania razveseljiv in najvažnejši pojav v našem povojnem življenju. Nemške in italijanske sodnike na slovanske sodnije ! Kakor poroča «Sodni vestnik» («Bollettino Giudiziazio») so bili imenovani v naše kraje: dosedanji praktikant pri tribunalu v Bocenu Janka za sodnika I. sodnega okraja v Trstu, avskultant na preturi v Caldaru Grabmayr pride kot adjunkt na preturo v Gorico; za pretorja v Bistrici je imenovan Varndel, dosedanji avskultant pri tribunalu v Roveretu; v Bovec pride za pretorja dosedanji praktikant na tribunalu v Roveretu Pedrotti; Lun, praktikant na tribunalu v Bocenu, je imenovan v Lastovo; Naldin, praktikant na preturi v Meranu, je imenovan v Ajdovščino. Seveda ni res! Dobili smo vprašanje, ali je res, kar je ljubljanski «Slovenec» pisal o Orjuni (organizaciji jugoslovenskih nacionalistov), da je namreč ta podpirana od... italijanske vlade in da so se njeni voditelji zatekli v Italijo. Naš prijatelj ne verjame resničnosti tega sporočila. Seveda ni res! «Slovenec» je sam zanikal, kar je pisal in priznal, da ga je nekdo občutno — potegnil. Ljubljanski list bi bil boljše storil, če bi bil malo premislil, preden je spravil v javnost tako nesramnost! svoji vsebini protizakonit izjemen ukrep, ki nima para na vsem kulturnem svetu in ki ni dovoljen niti v vojni proti sovražniku, in sicer na podlagi določb, katere je italijanska vlada svečano sprejela s podpisom haaškega dogovora. Točno določena skupina državljanov se postavlja s tem ukazom v lastni domovini v slabši položaj nego sovražnik, proti kateremu se Italija bori z orožjem v roki; s temi državljani se, v kolikor gre za njihovo svobodo razpolaganja in stanovanjsko pravico, postopa ka-, ^ kor s srednjeveškimi tlačani. Ne sme- 5 e 1,0 n mo niti pričakovati, da bo izvajanje tega ukaza z vsemi njegovimi neiz-rečnimi gospodarskimi in moralnimi posledicami, obzirno, kajti naša izkustva v zadnjem času, posebno v ko-_ likor gre za javno pravo, dokazujejo ravno nasprotno in smo sedaj izročeni brez moči umetnim tolmačenjem posameznih organov. Na podlagi določb, da pravni ugovori nimajo nikake odložilne moči, se jemlje tem ugovorom vsaka učinkovitost. Kako naj n. pr. minister prekliče razrušitev, prodajo, sklenjeno pod ugodnimi pogoji, a prepovedano od prefekta, če je bila zgradba podrta, če kupca ni več? Take določbe zvenijo oškodovancu kot zasmeh s strani zakonitega oblastva. V kratkih in le nepopolnih potezah smo s svojimi izvajanji pokazali, da se s tem ukazom dela vsem prizadetim lastnikom nepremičnin neupra- vičeno in protizakonito ogromna go- morebitne — sodne stroške, naj se gredo zahvalit v uredništvo «Malega lista». Gospodje jim bodo v veliki skrbi za «ljudski blagor» gotovo vrnili tudi potne stroške... Naše mladinsko gibanje je v zadnjem času na razveseljiv način oživelo. Zdi se nam, kakor da je spomladi, ko vrejejo novi življenski soki v staro drevo in začenjajo br-steti že napol suhe veje ter poganjati nove mladike: ne bo nas še konec! Zdrav duh v zdravem telesu! je geslo, ki si ga je srečno izbrala naša mladina in ga izvaja na vseh poljih. Prisostvujemo tako v mladinskih vrstah smotreni vzgoji duha in telesa. Dokler ostaneta ti dve vzčoii v rav-; novesju, je naša mladina na pravi poti, naj se udejstvuje kakorkoli. Pcvojne razmere so ustvarile nove smeri v telesni vzgoji, tudi slovanska mladina ni ostala neobčutljiva za vplive, ki prihajajo od drugih narodov. In tako prisostvujemo naravnost presenetljivemu razmahu športnega gibanja po vsej deželi. Nova društva -e ustanavljajo, tekme med njimi si na dan, športna organizacija postaja vedno bolj trdna, m je prišla že tako daleč, da se je lahko še nedavno _ organizirala kolesarska tekma skozi našo' deželo v večjem stilu. ■ Vzporedno s športnim delovanjem gre kulturno delovanje. V nedeljo predpoldne smo prisostvovali zboru zveze mladinskih društev, ki hoče dati vsemu našemu mladinskemu delovanju na kulturnem polju enotno smer in preprečiti, da bi delo mladine prišlo v navzkrižje z delovanjem naše starejše generacije. Ta poslednja se nam zdi glavna naloga Mladinske zveze. Istegai dne popoldne pa se je vršil zbor športnih društev, kateremu je sledil nastop dveh ženskih športnih društev. (Glej sliki!) Cilj naših mladinskih društev je skromen, a ravno zato tem bolj pomemben: rešiti mladino pred gostilno in slabo- družbo in ji dati duševne in telesne hrane. Naj se poreče karkoli, nam se zdi sedanji Varujte se pred sleparji! Neka španska sleparska družba se poslužuje že leta zvijače, katera je tako neumna, da ji lahko vsak pride na sled. Vendar naši ljudje niso še vsi o 'stvari poučeni. Tako je prišel te dni v naše uredništvo naš človek, ki nam je pokazal spodaj objavljeno pismo in nas ves v skrbeh vprašal, kaj mu je narediti. Pismo, ki ga je ta naš človek dobil iz Barcelone v Španiji dne 5. t. m., se glasi: «Spoštovani gospod! Nahajam se tukaj v zaporu zaradi falimenta in Vas prosim, če mi hočete pomagati, da dvignete svoto 1,200.000 frankov, ki se nahaja v mojem kovčegu na eni francoski postaji. Zato je potrebno, da pridete sem in dvignete sekvester nad mojo prtljago s tem, da plačate sodnemu uradniku troške mojega procesa. Prišel boste tako do kovčega, v katerega sem skril potrdilo od železnice, s katerim lahko dvignete kovčeg, v katerem se nahaja denar. Kot odškodnino Vam nudim tretjino svote. Ker ne vem, ali je naslov, na katerega Vam pišem, pravilen in v strahu, da to pismo ne pride Vam v roke, bom čakal Vašega odgovora in se bom še-le tedaj podpisal s svojim imenom ter Vam zaupal svojo tajnost. Ker pa ne morem dobiti Vašega odgovora naravnost v zapor, boste, če mi hočete pomagati, poslal brzojavko zaupni osebi, katera jo bo izročila meni. Brzojavko pošljite na naslov (Sledi neki naslov). Priporočam Vam tajnost in odgovorite mi z brzojavko, ne s pismom. Pričakujoč Vašega odgovora, se podpisujem samo z (R.» Takih pisem prihaja v našo deželo na stotine. Gre za navadno zvijačo sleparjev, ki bi hoteli privabiti kakega ne-preudarnega človeka v Francijo in ga l im c'orati. Mislimo, da se med našimi ljudmi ne bo našel lahkovernež, ki bi pade! v tako neumno nastavljeno past. „Mali" list'4 se hvali, da je bil že dvakrat zaplenjen in pravi, da vlada pleni le one časnike, ki nastopajo proti njej, ne pa onih, ki za njo držijo tudi takrat, kadar dela ljudstvu krivico.» Lahko je uganiti v zvezi z drugo vsebino iste številke «Malega lista», da so gospodje, ki ga pišejo (Bog jim odpusti grehe, saj ne vedo, kaj... pišejo!) mislili s tem pisanjem razkriti slovenskemu ljudstvu strašansko tajno: da so «Novice»... vladni list, podpiran od ma-gnatov, bank in... presvitlega tržaškega prefekta!! Mi ugotavljamo spričo takega pisanja to-le: » 1.) «Mali list» je bil doslej dvakrat zaplenjen, prvič ne po lastni krivdi, drugič deloma po lastni krivdi. Ne prvič, ne drugič na ni bil zaplenjen zaradi tega, ker bi se bil postavil za pravice našega slovenskega ljudstva. 2.) V sedanjih razmerah ni nikaka umetnost pisati tako, da bo list zaplenjen, pač pa je težko pisati tako, da list ne bo zaplenjen. Bahanje z zaplembo torej radi prepuščamo «Malemu listu». V ostalem pa prepuščamo sodbo o pisanju obeh listov poštenemu slovenskemu ljudstvu. Dejstvo, da je «Mali list» izginil že iz celih okrajev naše dežele, govori dovolj zgovorno... «NOVICE» tran III. niti resnico, katero nekateri pri nas zakrivajo. Skoraj v vsaki vasi pride prej ali slej dO prepirov, bodisi radi zemljišča ali drugih nasprotij, mogoče tudi političnih. Tako je tudi pri nas. No, povedati moram, da v dveh letih mojega slurbovanja v tej vasi, sem bil na splošno zelo zadovoljen, ker so ljudje ^zeio vljudni in prijazni. — Zadnji meseci mojega bivanja med njimi .pa kažejo, da nekaterim ni bilo vse všeč, pa so se skušali maščevati nad menoj na način, katerega bi se morala sramovati najbolj pokvarjena duša tega sveta. So to dobroznani možakarji, ki se na videz zde prijazni, a v sebi hranijo hudobije in hinavščine. Ti junaki so si izmislili razne stvari, o katerih predobro vedo, da niso resnične ter me začeli blatiti in obrekovati po vasi, a niso bili tako srčni, da bi prišli povedati meni to, kar so trobili za hrbtom. Vprašam jih, s čim mi morejo povrniti ukradeno čast? Mari je to plačilo za moj trud in zato, da sem jim šel vedno na roko? Najbolj žalostno je to, da se za temi cbrekovalci skriva moj najboljši «prijatelj», samo da nasiti svoj egoizem in pohlepnost. Želim mu dober tek v tej zadevi. V «Novicah» št. 46. je nekdo omenjal našega gospoda župnika. Ker so omenjeni junaki raztrosili po vasi, da sem jaz dopisnik tistega dopisa in jim je g. župnik tudi verjel, pozivam uredništvo Novic», da svobodno izjavi, če je to res. (Drage volje potrdimo, da ni res, da je dotični dopis pisal g. Anton Mihec. Sicer pa dopis tudi ni vseboval nič žaljivega! - Op. ured.). Pred svojim odhodom «preko», pozdravljam vse prijatelje in znance, posebno gg. tovariše, katerim želim obilo uspeha v šoli in izven nje, ter jim kličem: Z Bogom! — Anton Mihec. IZ KLANCA i V nedeljo, 23. t. m. je priredilo društvo «Prosveta» iz Trsta pri. nas predavanje. Predaval je g. dr. Just Pertot o jetiki. Predavanje nam je prelepo pojasnjeval krasen kinematografski film. Mnogoštevilni posfeišalci so z velikim zanimanjem sledili besedam predavatelja in občudovali resnično nazorne in zelo poučljive slike. Želimo, da bi se čimprej zopet vršilo kako predavanje, kajti naše ljudstvi) si želi sedaj morda več kot kečlaj prej pouka v Sv&jem jeziku. IZ ŠMARIJ PRI KOPRU Ko sem se nahajal 10. t. m. v^^u-jah, v neki gostilni s prijatelji, so^^^J^j-peljali pred gostilno n^ kamijonu kara-binijerji, ki sta jim povgJfevala mare-šial in kapitan. Stopili so v gostilno in nas pričeli preiskovati. Ko niso našli pri nas nobenega orožja, nas začnejo psovati, češ, da smo propagandisti. Posebno mene so vzeli na piko. Ker sem odgovarjal, da nisem nikak propagandist, so me opsovali in me kar meni nič, tebi nič uklenili in naložili na kamijon. Odpeljali so me najprej v Koštabono. Tam primejo še onega mladeniča, o katerem so že pisale «Novice» v 46. št., in oba naju ženejo uklenjena kakor psa na Krkavce, od tam pa v Koper. Preiskovalnemu sodniku sem izjavil, da mi je vzrok aretacije neznan. Ta pa se zadere name in mi zatrjuje, da so našli orožniki pri meni kosir (krivec). Prišlo je do razprave na sodniji. Moj branitelj je bil dr. Sardoč. Neki orožnik priseže, da so dobili pri meni krivec, nato je izjavil (branitelj ga je vjel), da so našli krivec pod mizo. Nato je trdil neki orožnik, da so aretirali mene, ker sem edinif sedel za mizo, kjer so našli krivec. V resnici pa nas je sedelo za ono mizo pet oseb. Orožniki sploh niso gledali pod mizo in niso našli nikakega krivca. f Sodnik je razglasil sodbo. Obsojen sem bil na 12 dni zapora in v povrači'o sodnih stroškov. Taka je pravica! — Obsojenec iz Šmarij. OD SV. ANTONA Ko je bil izvoljen neki naš občinski svetnik, je mislil, da bo hribe ponižal in doline povišal. Obljubljal je kar na debelo. Kmalu pa je uvidel, in z njim tudi nejgovi tovariši, da je naloga in odgovornost obč. sveta večja in težja, kakor si predstavlja. Ne zdi se nam vredno naštevati podrobno, kako vrše svojo dolžnost nekateri občinski svetniki. Ker so veliko obljubljali, a malo izpolnili, so imeli velike sitnosti z obči-narji, ki so jih prijemal za dane besede. Tud naš svetnik je imel sitnosti, ki se jih je kmalu naveličal, zato je izjavil, da izstopi iz obč. sveta. Pri seji pa se je naenkrat premislil, ker se mu je stožilo po časti obč. svetnika, zlasti ker ni žel nikake slave ob «demisiji». Izjavil je, da prekliče odstop. Čeprav je bil navzoč in je glasoval zà predlog pri določitvi taks, vendar je vrgel vso odgovornost na ostale gg. svetnike, češ, da ga takrat ni bilo zraven, ker je takrat mislil odstopiti. — Kaj si mislijo o njem njegovi tovariši? Prazen klas! IZ PODGRADA. V 'nedeljo sem bil v Pregarjah. Pregarci so zanimivi ljudje. Bil sem v gostilni pri Gregorki. V gostilni so bili zbrani domači fantje in so se veselili. Peli so prav prijetno in se prav veselo razgovarjali o dekletih, kako ljubijo in kako so ljubljeni, ali marsikdo dela račun brez krčmarja. Naposled so zapeli pesem, ki mi je zelo ugajala: f Pili bi ga iz meha, še rajši iz bokala, če bi ga Kata dala. IZ LOKE. Pri nas čitamo prav radi list «Novice», ki so priobčile že nekaj dopisov iz Loke. Marsikaj je bilo preostro, predvsem ono glede avtomobilov. Pa tudi glede petja bi se dalo še kaj reči. Glede farnih pevcev, bolje loških — brezoviških, naj omenjam, da niso farni, ker niso plačani od faranòv, temveč so prostovoljci, zato je omenil dopisnik v 47. št. «Novic», da bodo peli v Loki, Brezovici in na Izročku, kjer so domaćinske podružnice, ne pa farne. Glede petja je mnogo ležeče na gosp. župniku. Dalo bi se prirediti za pevski zbor takoimenovane «ofre», da bi ne bilo treba pevcem plačevati učitelja petja. Dekleta se že dovolj žrtvujejo s tem, da prihajajo po 3 krat na teden k pevskim vajam, ki trajajo od 19—24 ure POLJUBINJ Naš doma-či g. učitelj Kogoj se je ponesrečil in sicer si je zlomil nogo na dveh mestih. Želimo mu hitrega okrevanja, da bo mogel zopet vršiti svoj vzvišeni posel vzgojitelja mladine. Pred tremi tedni se je pa smrtno ponesrečil posestnik Anton Kozorog, ko je vozil drva za kurjavo iz gozda. — Nesreča za nesrečo, moj Bog, ali smo res tako grešili! — og. IZ SV. KRIŽA PRI TRSTU Preteklo nedeljo so priredili gospodje od tukajšnjega rikreatorija, ali bolje rečeno od laške raznarodovalnice, ples. In kaj mislite, kdo so bili ti gospodje? Morebiti kaki Lahi iz kraljestva? Kaj še! Sarni Križani in laško učiteljstvo. Med Križani je vzor in prvak sveto-križkih komunistov, ki ob prilikah kaj rad besediči črez naše kulturne ustanove in pa dva druga, ki sta se kaj rada oponašala s svojim narodnjaštvom. Ta troperesna deteljica kaj rada hvali tukajšnje italijansko učiteljstvo, češ da je zelo delavno in pa darežljivo, da je ustanovilo rikreatorij in godbeni krožek itd. Uboge pare pa ne pomislijo, da imajo ti ljudje ob vsakem koraku pred očmi le asimilacijo (raznarodovanje) našega ljudstva. Še podpirajo jih javno. To niso več pošteni ljudje, ampak propalice, zatajevalci našega naroda in mevže. Toliko za danes. K stvari se še poV .temo. Jb Kako ravnamo pozimi s kokoSmi? Tudi kuretino zebe pozimi. Zato ^e .umesti" no, da ji daješ včasih gorko hrano. Kuhan krompir, stlačen in pomešan z otrobi ter ie nekoliko mlačen, je za zimo zelr ripbtoof t " ljiv. Ne trosi kuram pozimi hrane na se na zmrzlih tlèh preveč ohladi. Devar/jM^ hrano v mafa korita ali v skledice. Koristno , bo tudi, če jim daš včasih skuhanega srf^*^ in sicer z vodo vred, v kateri si kuhala zrnje. Kokoši prebavljajo zrnje Ie prav počasi, ako jfai ga daš torej zvečer, dobivajo s tem ponoči več toplote. Kurnik naj bo pozimi toliko zadelan, da ni prepiha. Pokrij tla z drobno suho steljo. Sploh naj bo kurnik suh, zračen in snažen! Razmnoževanje vrtnic. Vrtnice sc lahko pomnožujejo tudi s potaknjenci. Za potaknjence se lahko rabi vsaka mladika, ki je že odevetela in mora imeti najmanj 3 očesa. Z mladike naj se odreže cvet, spodaj naj se odreže tik pod členom in list do peclja. Potaknjence naj se nato potakne v plitev zaboj, v katerem se nahaja peščena zemlja, ali pesek. Zemlja mora biti vedno malo vlažna. Oni potaknjenci, ki se okoreninijo, bodo v prihodnjem letu gotovo cveteli. Ako trava na pašnikih in travnikih slabo raste, naj se pognoji s Tomaževo žlindro in kalijevo soljo. Če trava po mestih usiha, ali se zgublja, naj se mesta dobro povlečejo z brano in obsejejo s travnatim semenom. Dobro je tudi, da po i^sehlih mestih polijemo nekoliko gnojnteè, po kateri trava bujno raste, preraste pleval in ga zaduši. 01 naSih fantou Iz Verone TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA v TRSTU (Via Raffineria št. 7) ima v zalogi: Semena: Špinačo «Viktoria» in «Viroflay» po L 6.50 kg, zgodnji nizki grah, seme salatine, salate, radiča, čubelček za sajenje, solatno peso itd. Mi-,limo, da je vendar čas se oglasiti!' Detelje: inkarnatno, domačo in lucerno. ter upamo, da nam bo gospod urednik ' Trave: laško ljulko, franosko pahovko, oprostil.naši zanikrnosti. Tukajšnje živ- ma*" r,eP » tf.?vmifcL b,'mco". ... . Dekleta so vstala pred vsakim prazni- ljenje ni Bog ve kaj, no, zadovoljni mo- | * fc^^vTs^ rudnin? kom in vsako nedeljo ze ob 11. zvečer, ramo . biti s takim. Tupatam se zgodi ski superfosfat in kalijev cijanamid (apneni sla peš v Irst z mlekom in peš zopet kaka krivica našemu tantu, kateri mora dušik), domov (8 ur hoda) in prišla že do 10. 1 potrpežljivo prenesti in molčati.• Teško ure k maši, kjer so pele. To je velika pričakujemo naše mlajše, kateri nam žrtev, zato čast dekletom za slovensko prii sejo s svojim prihodom zaželjeno petje in za požrtvovalnost. Tisti, ki je reši'^>v.. Vse, kar nas razveseli, so naše kriv, da se je petje opustilo, naj izpraša dra e 4— «Novice», katere nam dopri-svojo vest. Pevci, stopite zopet na naš o vesti iz naših domačih krajev. Kako je lep vojaški stan, skušali boste malčki vi, ko boste jedli vsaki dan «pašto šuto» brez skrbi. dan! Tudi «Slovensko izobražev. društvo» bi lahko zopet cvetelo kot pred vojno. Ustanovil nam ga je č. g. Alojzij Kraše-vec, sedanji župnik v Brezovici. Ko je bil on med nami, je lepo uspevalo. Čitalnica je imela skoro 100 knjig, gojili smo lepo petje, priredili nekaj veselic, izgube nobene. A sedaj? Sp. g. Plišič, učitelj, se je mnogo tru- , ___________ «il, trt*—Ieri-,upu|jiuMl' lliwii,»uu liviu I i»—r-i-W, <-»f - — I—— L .Ti ri ..—-. 1.....' '- : aa—---O - ■. ------T- ' . nje. Začel je že s predstavo in vabil obiskali. — Anton Sosič, Opčine^ Perič bimo da naj javijo osebno ali pismeno te- Kmetijsko orodje: pluge, novodošle šape, okoličanske, istarske in kraške, trtne in drevesne škarje, štrpače, železne grablje, srpe Itd. Amerikansko lepivo za sadno drevje: Tre Stichy. Krma za živino: koruzno moko, pristne otrobe, debele in drobne, klajno apno itd. Ptičia krma: ogorščica (ravizon), luščeni oves in razne druge kmetijske potrebščine. Žvepleae (arbestne) trakce, med itd. TOMAŽEVA ŽLINDRA. Obilo srčnih pozdravov pošiljamo na-i Tržaška kmetijska družba v Trstu ulica, šim slovenskim dekletom, prijateljem in Raffineria «■ \ naznanja, da bo odda,ala starcem fantje topničarsLga polka. J««™ ^rS,'^^SS'af Iskreno pozdravljamo tudi nas»« mlajše, tmiala • —"f —— ,. «—ti, . .i m—IT. m—___ . .. ,acei je ie s pieuaiavu m imiu uuumii. - nmuu uuaiv, vsf■»»— — —> >---' ---- , r , k skupnemu delovanju, da bi se Franc, Brestovica; Cotič Pierin, Gorica; kom tega tedna v našem uradu, ako jo na pevce „ ____r_______ ________,_, znižali stroški za učitelja petja, pred- Šuman Miroslav, Skedenj;' Rupel Ivan, vsem s prispevki veselic. Vse je šlo po Prosek; Rupel Drago, Prosek; Martinčič vodi! Nekaterim gre le ples po glavi. Fran, Sežana; Hrovatin Josip, Opčine; Pevci « Slov. izobr. društva» — zga- Peršič Angel, Opčine; Perhavec August, nite se! Vaše petje bo vam in nam v Vipava; Makarovič Franc, Kanal; Kra- čas tin veselje. Zato — na dan! — vos Anton, Male Žablje; Mlakar Franc, Ločan Fon. . Poc&rnska Bača. Gospodarske novice 0 jusu in drugih občin, pravicah (Konec.) Namen že večkrat omenjenega kraljevega ukaza o likvidaciji občinskih pravic je ta, da se priznajo užitne občinske pravice onim, ki jih sicer ne uživajo, toda ki imajo zakonite ali dejanske razloge do teh občinskih pravic, drugič, da se ugotovijo in likvidirajo že obstoječe ali izvršujoče pravice in končno, da se zopet vrne nazaj zemlja upravičencem, ki jim je bila odvzeta nepravilnim potom. S to likvidacijo se hoče predvsem okoristiti upravičene uživatelje, zbolj-šati zemljo in njene dohodke ter povzdigniti gospodarsko in socialno stanje ljudstva. Tega namena ne bo smel izgubiti izpred oči komisar za likvidacijo občinskih pravic, ki bo sicer visok sodnik, teda ki bo moral tudi dobro poznati naše prilike. Stroške za to likvidacijo bo nosilo ministrstvo za narodno gospodarstvo in občine .bodo morale dajati na ta račun predujme. Uradni spisi bodo prosti kole-kovin, dočim bodo ntorale stranke pisati svoje vloge na kolekovani papir za 4 lire, in ravno tako se bodo kolekovale razsodbe in druge odredbe. Proti odločbam komisarjev se bo reklamiralo na višje zborno sodišče. Vse dosedanje pravde, ki niso bile definitivno še končane, gledè teh pravic, se ustavijo in podvržejo zgoraj omenjenemu postopanju. Ob priliki likvidacije občinskih pravic je naloženo komisarju, da ugotovi tudi premoženje občin in agrarnih udru-ženj ter določi njegovo rabo in njegov namen. Podali smo tako v glavnem najvažnejše določbe kraljevega ukaza-zakona : s dne 22. maja 1924. št. 751 o uredbi ob-! činskih pravic, ki je bil objavljen v : uradnem listu (Gazzetta Ufficiale) dne 23. maja 1924. št. 122. Od tega dne tekom dveh let je treba prijaviti vse pravice — kakor smo že rekli — komisarju za likvidacijo istih. Te prijave bodo morale predvsem izvršiti občine. Imajo pravico jih napraviti tudi posamezniki, kakor tudi mora za to poskrbeti sam komisar uradoma. Posebna okrožnica poživlja občine in pokraijnske uprave, da jhitro in točno izvršujejo odredbe te nove postave. 2$. danes se ne moremo še spuščati v podrobnosti. Ko izide k tej postavi še potrebni poslovnik, se bomo v prihodnjem letu zopet k stvari povrnili ter vse pravice in postopanje po potrebi pojasnili. Prijave naj se letos še ne delajo. Ko jih bo treba vložiti, bomo že pravočasno obvestili naše čitatelje. Koliko tobaka se pridela v Bolgariji. Bolgarsko finančno ministrstvo je iz-I dalo pred kratkim bilanco o tobačnem pridelovanju. Iz tega je razvidno, da je bilo letos obsajenih s tobakom okrog 43.000 hekt. (Lansko leto 27.000 hekt. več). Ker se pridela na vsakem hektarju približno 800 kg tobaka, bo znašal letošnji pridelek okrog 35 milijonov kg. Ako bi prodala Bolgarska kg tobaka po 20 lir, bi dobila za ves tobačni pridelek 70 milijonov lir. Izvoz iz Jugoslavije. Preko Rakeka se je izvozilo v Italijo meseca septembra 1607 konj, 5239 goved, 38 telet in 144.000 komadov perutnine. meravajo dvigniti, da ne bo pozneje pritožb. Tržaška kmetijska družba v Trstu ulica Raffineria št. 7. Čuvaimo se ietike V Ljubljani je bila otvorjena higijenska razstava, ki se je zaključila 15. t. m. Posebno važni so bili oddelki, ki so se tikali jetike, alkoholizma, spolnih bolezni in otroške vzgoje. V pouk našemu ljudstvu prinašamo letak, ki se tiče jetike. Kaj je jetika? Jetika (sušica, tuberkuloza] je nalezljiva bolezen, kakor kolera, koze, griža itd. katero nalezemo, ako brez potrebne opreznosti občujemo z jetičnim človekom, ako rabimo njegove predmete (perilo, obleko, posteljnino, kozarce itd.) ali ako se onesnažimo z njegovimi izločki (plunki, gnojem). Jetika je najbolj razširjena nalezljiva bolezen. Za jetiko more oboleti vsak človek v katerikoli starosti, v kateremkoli poklicu. Jetika uničuje pri nas vsako leto več ljudi, kakor vse druge nalezljive bolezni skupaj. I Jetika je naša ljudska bolezen. Oboleti more vsak posamezen del telesa, in sicer dihalni organi (pljuča, sapnik), prebavila (žrelo, želodec, čreva), žleze (škro-fuloza), koža, kosti in sklepi; vendar obole najbolj pogosto pljuča. Kdo je povzročitelj bolezni? Bolezen povzroča drobna glivica, katero vidimo samo s pomočjo povečevalnega stekla, takozvani*bacil jetike. Živi v jetič-nem bolniku, v njegovi okolici na vseh predmetih, katere bolnik rabi. Ker tuberkuloza najbolj pogosto napade pljuča, ga je seveda največ v bolnikovih pljunkih. Kako se okužimo z jetiko? Skoro edini vir okuženja je jetični človek, ki izloča bacile, in sicer v prvi vrsti človek s pljučno tuberkulozo, ki razpršuje okoli sebe po zraku pri kašljanju, dihanju, smejanju, govorjenju in močnem dihanju nebroj bacilov v malih kapljicah, ki plavajo po zraku in padejo na vse predmete v bolnikovi sobi. Okužimo se lahko tako, da vdihujemo bacile, dokler so še v malih kapljicah v zraku, ali ko so že polegli s prahom vred, ki ga dvigamo. Če so se bacili prijeli živil. NoročniKi! Poravnajte naročnino! t se okužimo z njimi pri uživanju. Pri jedi se okužimo tudi, ako se dotikamo z rokami okuženih predmetov (obleke, robcev, knjig, igrač itd.) in si rok pred jedjo ne umijemo, ali če rabimo nerazkužene kozarce in bolnikovo jedilno orodje. Najlažje in najprej se okuži mala deca pri poljubovanju, pri kobacanju po tleh, ko vdihava prah in vtika nečiste roke in okužene predmete v usta. Kateri so znaki jetike? Znaki jetike so zavisni od telesnega dela, ki je obolel. Okužene žleze, najrajši na vratu, otečejo in se zgnoje; ako oboli koža, nastanejo uljesa, ki se nerada celijo; kosti in sklepi otečejo in se zgnoje; ako oboli hrbtnica, pojavi se grba; ako obole čreva, nastane driska itd. Najbolj pogosto in naj. bolj važno, bodisi glede zdravljenja, bodisi glede nevarnosti okuženja drugih pa je obolenje dihal (pljuč in grla). Znaki tega obolenja so sledeči: Dolgotrajen kašelj, sprva suh, potem z izmečkom, bolečine v grlu, hripavost, zba-danje v prsih, stalna utrujenost, tudi če ni bilo napora, pogostno povišanje telesne toplote, slab tek do jedi brez bolečin v želodcu, zmanjšanje telesne teže, spreleta-vanje mraza in vročine (mrzlica), jutranji znoj v postelji. Kako naj živi jetičen človek? (10 zapovedi za jeiične). 1. Ko opaziš prve znake bolezni, vprašaj za svet zdravnika ter bodi prepričan, da ti zdravnik pomore, če boš le izpolnjeval njegova navodila, kajti v začetku je jetika ozdravljiva. 2. Opusti takoj pitje alkoholnih pijač, po-nočevanje in druge slabe navade. 3. Kadar pljuješ, kašljaš, kihaš, se sme-ješ ali vpiješ, drži pred usta roko ali robec. 4. Imej svojo posebno sobo, ali vsaj svojo postelj kolikor mogoče proč od drugih, imej svoje posebno perilo in ga daj prati posebej od drugega perila. 5. Imej svoje posebno jedilno orodje (nož, vilice, žlico, krožnik, čašo) in ga daj po uporabi umiti posebej od drugega jedil-ne'ga orodja. 6. Ne pljuj na tla, ampak v pljuvalnik, v katerem je voda in razkuževalno sredstvo, n. pr. kresol. 7. Umivaj si večkrat na dan roke. 8. Ne poljubuj nikogar, posebno pa ne otrok. 9. Zrači in čisti svojo sobo pogosto in ne dvigaj pri tem prahu. 10. Ne stopi v zakon, dokler nisi ozdravljen. Kako se zdrav človek čuva jetike? (10 zapovedi za zdrave). Jetičen bolnik, ki je čist in se ravna po vseh predpisah, ni nevaren za svojo okolico. Ker pa večina jetičnih bolnikov predpisov ne izpolnjuje, pomni sledeče: ■ J nflihai, se jetičnih in pazi v tem--prfru 2. ne dovoli nikomur poljubovati svojili . otrok, • 3. ne jemlji jetičnih služkinj in ne oddajaj sobe podnajemniku, ki je jetičen, 4. umivaj si vedno roke pred jedjo, 5. imej stanovanje čisto in puščaj vanj zrak (tudi po zimi), svetlobo in solnce, 6. ne posedaj v zakajenih, slabo prezračenih prostorih, n. pr. v gostilnah, temveč se gibaj mnogo na prostem, v čisto in svežem zraku ter na solncu, to velja zlasti za otroke, 7. privošči si dovolj počitka in tečne hrane, 8. ogibaj se pijanosti in razuzdanosti, 9. ko strežeš jetičnemu bolniku, opusti vse nepotrebno dotikanje in se ravnaj točno po predpisih, 10. ne stopi v zakoir z jetičnim človekom. Razno Volkovi v Dalmaciji. Zopet so se pojavili blizu raznih sel volkovi, ki ogrožajo seljaške domove. Pridejo tudi v sela sama. Podavili so že mnogo ovac. Miši zažgale hišo, V Bjelini pri Sarajevu v Bosni so v nedeljo zažgale miši trgovino Rista Vrzića. Miši so se lotile užigalic, ki so se nahajale v trgovini. Užigalice so se vnele in v trgovini je izbruhnil požar, ki je vničil trgovino in vse poslopje. Osušenje dveh jezer v Dalmaciji. Generalna direkcija voda ima v svojem načrtu tudi osušenje Vrgorskega jezera in drugega pod imenom «Morinja» pri Šebeniku. To slednje je pravzaprav le močvirje. S posušenjem Vrgorskega jezera bi se dobilo 3000 ha zemlje. Proračun za osuševalna dela znaša 15 milijonov dinarjev. Z osušenjem «Morinje» bi se dobila zelo lepa površina nad 800 ha. Indijske železnice so začele uporabljati železniške pragove iz betona. Pragovi sestoje iz dveh betonskih kosov, ki sta zvezana z železnim drogom. Tračnice pritrdijo na ta način, da jih privi, jejo z vijaki v lesene količke, ki tiče v pragovih. Da pa pri veliki suši in vročini, ko se les skrči, ne padejo količki iz betona", jih tako dobro posuše, da se tudi v najbolj vročih pustinjah in puščavah ne bi posušili. Tako pripravljen les se pri normalni zračni vlagi raztegne in tvori v betonu izvrstno oporo vijakom. Vsak betonski kos tehta 165 funtov, cel prag pa 350. Ta velika teža in široka ploskev betonskih kosov povzroča, da leže pragovi zelo trdno na svojem mestu. Za smeh in zabavo PETER ALTENBERG. Peter Altenberg se je čutil izredno slabega in je šel k zdravniku. «Pijete?» je vprašal zdravnik. — «Da.» — «Koliko?» — «Steklenico portugalke na dan.» — «Kadite?» — «Da.» — «Nehajte piti in kadite!» — Altenberg je vzel svoj zeleni klobuček in neopaženo izginil. Ka rpriteče za njim zdravnik, ves začuden: «Slišite, jaz dobim pet goldiJ narjev za nasvet.» — «Saj se ne bom po njem ravnal,» je dejal Altenberg in odšel po stopnicah. POLITIČNA PROPAGANDA Boljševiški govornik je predaval kmetom v vasi. Med drugim je pravil tudi sledeče: «Mužik (kmet) menja srajco dvakrat v letu, kazak štirikrat, delavec enkrat na mesec, uradnik vsakih štirinajst dni; visok dvorni uradnik je menjal srajco vsak teden, general vsak dan, ministri pred vsakim kosilom, a car, bogme, car jo je menjal vsako minuto. Dva oficirja sta stala neprestano ob njegovi strani: eden mu je podajal svežo srajco, drugi pa je sprejemal že pono-šeno in porabljeno.» «Nesramnost, nesramnost!» so vpili kmetje, govornik pa si je zadovoljno mei roke. NESPORAZUMLJENJE Sodnik (priči): Povejte, kaj veste o zločinu?! Priča: O Zločinu? Prav nič! Tega gospoda niti ne poznam! LISTNICA UREDNIŠTVA. Gosp. H. F. iz Mirna: Dopis prijeli,, a je preobširen. Njegove misli uporabimo o priliki. Hvala! Zahtevajte In prepričali se bodete, da je □□□□□□□□□□□□□□□□□□□»«□□□□□□□□□□□□□□□□D □ MILO-GODINA MP NEPREKOSUIVO Izdeluje dobroznana I f /"AffitiH T*ft Via Scoglio 316 domača tvrdka J. J. ViUUIIlU, I lil Telefon štv. 13-78 □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Cevi jamica Forcessin □□□□ TRST - Via Caprin itev. 5 pri Sv. Jakobu • TRST Kdor Išče obuvalo cenò a vendar lepo, ta bo pomislil malo, ne kupil kar na slepo 1 In šel bo k „FORCESSINU" ki v Trstu vsem od kraja — ubožcu al' bogatinu — najboljše čevlje daja .. . Odgovorni urednik : Janko Runlič. Poslano } Podpisani svarim one osebe, ki si toliko brusijo jezike nad mojo osebo ter brezvestno širijo podla obrekovanja proti meni in proti g.čni L. Kocjančic, naj napravijo že enkrat temu konee, ker vsa ta obrekovanja so izmišljeita in podla laž. Izjavljam, da če bi se še nadalje drznil širiti med javnost take neresnične vesti, bom postopal proti njemu sodnijsko. — Toliko na znanje in v opozorilo tem osebam. Vatovec Josip, krojač, Plavje, št. 62. I^ItiV) t', fin.. O A nonnmk,« 1QO>4 Podpisani sem čital v listnici uredništva tednika «Novice», od dne 20. novembra, t. 1. notico, v kateri naznanja uredništvo, da ne objavi dopisa, ki se tiče moje osebe, ker je preveč oseben. Ker je javnost tozadevno pričela ugibati, kaj, kako in kdo je pisal oni neobjavljeni dopis iz Boršta, poživljam tega dopisnika, da se, če ima kaj možatosti na sebi, oglasi pri meni ter mi odknto iz oči v oči pove, kaj mi ima očitati, ker drugače ga smatram za strahopetneža ter podlega in nizkotnega obrekovalca, ker se boji stopiti na plan in podati odkrite izjave. Josip Glavina, cerkovnik, Boršt, št. 90. Boršt, dne 26. novembra 1924. : mr IZŠEL JE -m : i VEDEŽ i ■ najprikladneji žepni koledar ■ ; ZA LETO 1925 Z ; Dobiva se v knjigarni J. STOKA > _ TRST - VIA MILANO 37. ■ SiriteNOVICE Vela zaloga vina, žganja io lep | Jakob Perhauc | ustanovljena leta 1878 @ Trst. via S. T. Xydias 6, Telef. 2-36 t VEDNO V ZALOGI In po cenah izven vsake konkurence : pristen Istrski tropinovec, kra- *) Za članke pod tem naslovom uredništvo odgovarja le v toliko, kolikor mu zakon veleva. Cene valut v Trstu dne 27. t. m. 100. 100. 100. 100. 100. 1 l — dinarjev . . . Hr 33 30 do 33.60 čehoslov. kron avstrij kron francos. frankov Švicar, frankov angleški funt , dolar..... 69 60 0.0315 121.25 444.— 106.60 2295 69 90 0.0325 122.75 «7-107 20 2?.05 druga. SPECIALITETA: Jajčji konjak in E| Crema marsala ter raznovrstni likerji in iS i sirupi kakor tudi pristni mallnovec in drugo ® BBil»t»l«l»l«l»i»l»l»l»i¥re fggj Najstarejši sloven. denarni zavod resistrovana zadruga z omejenim poroštvom uraduje v svoji lastni hiši ulica Torre bianca štv. 19,1, n. ♦♦♦♦ Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tek. račun in vloge za ček. promet ter obrestuje po 4% večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, i;ie-njice, zastave in osebne kredite. Obrestna mera po dogovoru ♦♦♦♦ Uradne Dre za stranke od 9 do 13. Ob nedeljah in prazn. je urad zaprt Telefon itv. 25-47. Mlffrfi izobraženi dami iščeta zna-IllUUIf nja in prijateljstva z mladima gospodoma. Le resne ponudbe je poslati pod rubriko „Vanda" in ^.Mil-činski" na upravništvo „Novic" v Trsti1 BUFET PRIMC Trst, ulica XXX Ottobre 19, nasproti kavarne Commercio Točim najboljše istrsko in vipavsko vino ter kraški teran. - Vedno sve2e Dre-herjevo pivo. Mrzla in gorka svinjina, sardine ild. — PGSTREŽBA TOČNA. Za obilen obisk se priporoča Laslnik IVAN PRIMC. Tovarniška zaloga nemških »ia-moreznic, 10 in 12 col, z veri go in brez verige, Moliš Križe - Postojni trgovina z ielezom IVAN KRŽE Ima v lastni zalogi najraznovrstnejše kuhinjske in druge hiSne potrebščine lz aluminija, steklovine, lesa, emalirane prsti itd. - CENE NIZKE. TRST, PIAZZA S. GIOVANNI St. 1 Ljubljansko kreditno banka Telefona : 5-16 ; 22-98 Podružnica u Trstu: (lin XXX Ottobre 11 Jfs BRZOJAVNI NASLOV: BAN C ALU BI AN A 98 Podružnice ; Gorica, Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Logatec, I Maribor, Metković, N. Sad, Ptuj, Sarajevo, Split H Centrala v Ljubljani Delniška glavnica in rezervni zaklad : _60.000.000 dinara. Bavi se z vsemi bančnimi posli. - Sprejema vloge na vložne knjižice ter jih obrestuje z 4%, a vloge na tekoče račune z 4'/2% netto. - Za odkaz vezanih vlog plača odstotke po dogovoru. • Izvršuje borzne naloge in daja v najem -- varnostne pušice (SAFES) - Blagajna je odprta od 97a do 12-50 in od W/2 do 16 ure. vJT ' eMojJcu Jp0 oj «N O V I C E» Stran V. Srednješolski glasbeno - dramatični večer v Gorici V nedeljo, dne 17. t. m. ob 8. uri zvečer priredijo dijaki v dvorani Trgovskega doma v Gorici glasbeno-dramatični večer s sledečim sporedom: 1. G. Carducci: «Ave Maria» (deklamacija v originalu). 2. T. Seliškar: «Naša pot» iz pesniške j zbirke «Trbovlje» (deklamacija). 3. R. Bracco: «Don Pietro Caruso». Drama v 1 dej. Poslovenil Emil Kralj. 4. G. Verdi: «Trubadur». Potpourri, klavir in violina. 5. F. Vilhar-Kalski «Lastavica». Besedilo A. .Medved (sopran solo). 6 W. Shakespeare: Brutov govor iz «Julija Cezarja». Poslovenil Oton Župančič. 7. W. Shakespeare: Antonijev govor iz Julija Cezarja». Poslovenil Oton Župančič. 8 D. Kette: «Pijanec». Pesem iz zbirke Poezij». (Deklamacija). Upamo, da se bo občinstvo, ki spremlja s simpatijami gibanje našega dijaštva, udeležilo te prireditve v velikem številu. Odpustitev letnika 1905 Uradni vojaški list javlja, da se bo s 1. septembra "t. 1. začelo in z 19. sept: t. 1. zaključilo odpuščanje vojakov leta 1903. Vojaki, ki so rojeni 1. 1903. ali prej in niso še dovršili 12 mesečne vojaške službe, bodo odpuščeni, ko je dovršijo. Dezerterji in podobni bodo morali odslužiti vseh 18 iftgiecev. Vojaki, ki so bili uvrščeni prejšnjo drugo ali tretjo kategorijo (ki sta ^edaj odpravljeni) in ki niso bili vpoklic" ' ~ letnikom 1903., bodo končno mi J * Dne 3. t. m. se je vršila na 82 km dolgi progi iz Trsta preko Štanjela, Divače in nazaj kolesarska tekma, organizirana od S. D. Adria". Prvo darilo je odnesel Ignacij Komar od S. D. „Postojna",ostala „Adria". Slika predstavlja dirkače pred odhodom. Naše nebo v avgustu i z i V mesecu avgustu imamo- dva red-lja-èno ka pojava na nebu. V noči od četrtka oproščeni vojaške službe in bodo"* lahko na petek pomrkne popolnoma Luna. zahtevali od svojega krajevnega voja*]Vlrk bo, ali bolje, je bil za naše čita-škega poveljništva odpustnico. Ravno | tejje _ šeje y petek bedo «Novice» tako dobe končnoveljavno odpustrt<*> ; k&h čitateljev _ viden in sicer vojaki 1. 1903., krso bili poslani kot te-V » - - -- lesno nesposobni na neomejeni dopust. Mednarodni dijaški kongres Od 12. do 24. septembra se bo vršil v Varšavi in Krakovu II. kongres Mednarodne dijaške zveze, ki je bila ustanovljena L 1919. v Strassburgu. V tej organizaciji so včlanjeni zastopniki okoli 300.000 dijakov iz vseh evropskih držav. Kongres so organizirali poljski dijaki. Udeleženci kongresa ostanejo od 12. do 21. septembra v Varšavi, ostale dneve do 24. pa prebijejo v Krakovu. Tuje dijake bodo sprejeli zastopniki poljskega dijaštva in krajevnih organizacij. Udeleženci se bodo lahko udeležili raznih izletov, da si tako ogledajo razna kulturna in industrijska središča na Poljskem. Med kongresom se bodo vršile razne športne tekme, katerih se bodo udeležili izbrani dijaki iz vseh dežel. Vsi oni, ki se nameravajo udeležiti kongresa in se izkažejo z izkaznico pripravljalnega odbora, dobijo na poljskih železnicah 50% znižanje. Natančnejše informacije daje urad II. kongresa «CIE» Confédération internationale des étudiants) — Ecole polytechnique — Varšava. _ Nedeljska slavnoit v Bazovici Iz Bazovice nam pišejo: Nedelja je bila nenavaden praznik za našo vas. Kako bi tudi ne, ko je na ta dan naša «Lipa» proslavljala svojo 25-letnico! Že v zgodnjih popoldanskih urah so začeli prihajati gostje z vseh strani. «Hajdrih» s Prošeka, «Venec» iz Kozine, «Slavnik» iz Klanca, zbor iz Gročane, «Gradišče» iz Vrhpolj, «Zvon» in druga društva so nas počastila s svojim obiskom in dala vsej slavnosti res slavnosten značaj. Pred samo slavno-stjo sta nastopila na travniku poleg ceste nogometni društvi M. D. O. T— Opčine in S. K. «Nanos» iz Vipave. Tekma se je končala s 5 (M. D. O.) proti 1 (Nanos). Po tekmi se je zbralo občinstvo — nad 1000 ljudi! — na veseličnem prostoru na vrtu «Gospodarskega in kon-sumnega društva». «Lipa» je nastopila prva s slavnostno kantato «Lipi», iz katere govori duh nepozabnega Stipeta Ferluge. Pevke so nastopile v krasni narodni noši. Ne bomo opisavali nastopov posameznih društev, to pa lahko povemo, ne da bi pretiravali, da so se vsa društva brez izjeme — resno pripravila na nastop. Po veselici, ki se je končala nekako okoli 7, se je začela prosta zabava. Ugodno nas je presenetil nenadni prihod tržaškega «Kola», ki se je hotelo na poti iz Ilirske Bistrice ustaviti tudi pri nas in nam zapeti par zborov, ki so vzbudili splošno zanimanje. Proslava 25-letnice «Lipe» je uspela v vsakem oziru. Naj bi bilo to dobro znamenje za njeno bodočnost. Predavanja. V nedeljo priredi «Narodno-gospodar-ski krožek» pod okriljem «Prosvete» predavanje v Zgoniku ob 3 pop. o «trtoreji», v prostorih g. Frana Grudna.1 V Vrhopolju ob 4. pop. o «Zavarovanju goveje živine», v prostorih ^.e Terese Alberti. Spomnile se dijaške matice! t. začetka do konca, v kolikor so to puščale vremenske razmere. Zvezda «Msrs» Že ves mesec, zlasti pa okoli 23. m. pa lahko opazujemo skero vso noč lepo veliko zvezdo na južnem delu nebesnega svoda. Odlikuje se po prekrasni rdeči barvi. Ta je zvezda «Mars», takoimenovana po rimskem bogu vojne Marsu» Posebno lepa je slika v jutranjih urah: na zapadu zahajajoči ognjenordeči Mars, na vzhodu vzhajajoča srebrnosvetla Jutra-njica Venera. Ali živijo na «Marsu» ljudje? Mars je 23. t. m. tako blizu zemlje, kakor je le v presledkih dolgih 30 let; seveda znaša ta oddaljenost še vedno nad 55 milijonov kilometrov. Gotovo vzbuja Mars že po svoji barvi splošno zanimanje, večje zanimanje pa je vzbudil Mars med širšim ljudstvom po splošnih ugibanjih, ali živijo na tej zvezdi, ki kaže toliko sorodnosti in podobnosti z našo Zemljo, tudi živa bitja. Čitateljem lahko mirno povemo: življenja kakor na Zemlji ne more biti na Marsu. Razmere so pač kljub navidezni podobnosti preveč različne. Toda vživimo časa v to misel ljudje kakor mi, pcpclnejši. Fant na «Zemlji» in dekle na «Marsu» Mladi astronom na Zemlji je opazil z daljnogledom (seveda je to v resnici izključeno!) mlado opazovalko na Marsu in se vanjo zagledal. Mlada devojka ga je tudi opazila in se mu prav miloi posmehljala. Toda cele tri minute so pretekle, predno je zemelj- se tudi mi za nekaj da sO tudi tam morda še boljši in ski astronom vlovil ta smehljaj. Svetloba potrebuje namreč kljub svoji ogromni hitrosti 300.000 kilometrov na sekundo, toliko časa, da preleti pot od Marsa do Zemlje, ko sta si najbližje drug drugi, kakor je ravno slučaj 23. avgusta. Ves navdušen zapiše astronom listič za svojo izvo-ljenko na Marsu in v svoji nestrpnosti zaprosi svojega prijatelja, artilerijskega častnika, naj izstreli z najmočnejšim topom kroglo, v katero je dal S^Milistič. Krogla naj leti stalnfl^HHtahio hitrostjo, s katero zapusticS^^B^ namreč s hitrostjo 1000 m na sejHBpo. S kakšno nestrpnostjo ji je mwKu slgditi s pogledom naš astronom! Saj malrebuje za to dolgo pot nič manj kalron^ 55 miljo-nov sekund ali priblilno*.. dve celi leti! Mlada devojka mu v smislu pisemca le kratkomalo prikima in naš astronom se spravi na pot do svoje izvoljenke. Izbere si posebno letalo, ki ^r: t';;di lahko pc brezzračnem prostoru in ki ga nese z silno hitrostjo 250 km na uro. Hud mraz v veliki razdalji od naše zemlje je že nekoliko ohladil njegovo ljubezen in kri, še bolj pa čas, ki je najboljši zdravnik vseh — bolezni, kajti ko stopi na Marsova tla, ne najde več lepe, rdečelične mladenke, temveč bajno rejeno matrono. Pač delo dolgih... trideset let, kolikor je ravne trajala brza vožnja po zraku. Ubogemu astronomu ni preostalo drugega, kakor da se povrne čimprej na Zemljo, da bo prišel še pravočasno, da ga... pokopljejo v rodno grudo. Ali je sedanje slabo vreme v zvezi s temi nebesnimi pojavi? Nekateri spravljajo tudi sedanje neugodno vreme v zvezo s temi nebesnimi pojavi. Toda pomisliti mora-j mo, da se odigravajo ti pojavi v zračni i plasti, ki obdaja Zemljo. Luna, zlasti pa Mars, sta v taki oddaljenosti od Zemlje, da more biti njih vpliv na vremenske razmere, ako sploh obstoje, le malenkosten. Preteklo nedeljo se je vršila tekma med ženskim Hazena klu- r bom „Adria" in klu- ^ bom M. D. P. Tekma r:L se je končala s 5 (S. D. Adrija) proti 0. Slika predstavlja i-gralke pred nastopom. M c^Win 4M061 Pismo iz Rusije V maju mesecu 1918. leta so hoteli nekoliko izmed nas odpraviti domov. V prvo grupo sem pripadel jaz. Vozili smo se po železnici okoli 70 kilometrov, ko pa smo dospeli do mesta Tjumen, so nas ustavili in odpravili v tamošnji tabor ujetnikov, ker je bilo tam že mnogo kandidatov na vrnitev v domovino. Ti so bili na vrsti pred nami in morali smo počakati. Čakali smo do tedaj, ko je> bila vsaka vrnitev nemogoča. — Z zapada in juga so nastopali na Tjumen Čehi in kozaki in sredi maja so boljševik! morali bežati iz Tjumeni. «Djeloproizvoditelj». V Tjumenu smo morali ostati več časa. Jaz sem bil nameščen v bolnišnici ujetnikov kot prvi pisar («djeloproizvoditelj»). Godilo se mi je dobro, in zdravje se mi je začelo vračati. Toda mi ni bilo usojeno dolgo ostati tu. V maju 1. 1918. so Čehi in Kozaki stisnili Tjumen kakor v obroč in so ga zavzeli ter so na pohodu vzeli s seboj vse svoje rojake, ki so — bodi povedano resnici na ljubo —■ skoraj vsi stopili prostovoljno v češko vojsko. S pripadniki drugih slovanskih narodnosti, žal, ni bilo tako. Poljaki in Rusini niso hoteli iz začetka niti slišati o kaki organizaciji, Jugosloveni se tudi niso navduševali za vsop v dobrovoljsko legijo, spominjajoč se žalostnih razmer pri dobrovoljskem zboru v Odesi v 1. 1916. V jugoslovenskem polku. Za Jugoslovene je bil določen kot zbirališče Tomsk, kamor je odšel junija 1918. prvi jugoslovenski transport. Jaz sem odšel v Tomsk z zadnjim transportom v oktobru. Polk je bil na žalost večinoma v rokah mladičev, ki niso imeli zmisla za kako resno organizacijo. Vršile so se seje za sejo, sestavljali so se zapisniki, volili novi komisarji in «revizorji», medtem pa so tudi najbolj idealni ljudje izgubljali navdušenje. Polk je bil razdeljen na štiri bataljone, ki so bili oddaljeni drug od drugega po 50—-100 km. Ko se je novembra 1919. začel umik čeških in drugih formacij, sta naš drugi (bosanski) in tretji (slovenski) bataljon odšla v Čito, prvi bataljon in del četrtega bataljona pa se nista mogla pravočasno umakniti, kajti dne 29. januarja 1920. so po boju pri Nižnendinsku boljševiki udrli v mesto in se je moštvo teh dveh bataljonov, ki sta bila v popolni dezorganizaciji, po večini vdalo. Jaz sem bil že nekoliko dni prej zaradi bolezni vzel odpustnico in sem na ta način naredil neumnost, ki me stane nekoliko let odsotnosti od mojih dragih... Od vojakov, ki niso mogli še pravočasno odtod, so naši mladi «voditelji» takoj sestavili «prvi jugoslovenski sovjetski bataljon», misleč, da se bo dalo še mirno in brez skrbi živeti na tuj račun. Ko pa so slišali, da bo treba zopet na fronto, se ;e večina razbežala na vse štiri vetrove. Kam so odšli ostali, ne vem. Zopet bolan. Kakor omenjeno, sem jaz že pred 29. januarja prosil in dobil odpustnico in sem po prevratu stopil v vojaško' bolnico, Toda bolnico so po kakih treh mesecih zaprli, in moral .sem iskati druge službe, če sem hotel živeti. Denarja je bilo malo in še ta je vsak dan izgubljal na vrednosti. Sredi novembra sem k temu še v tretjič nevarno zbolel. Zdravil me je najprej vojaški zdravnik, ki je predlagal operacijo v vojaški bolnici. Jaz pa, ki sem poznal razmere v vojaški bolnici, se nisem mogel odločiti, da bi šel tja. Končno se mi je posrečilo najti drugega zdravnika, ki me je operiral na svojem domu. Operacija še je posrečila, toda moral sem ostati še tri mesece v postelji' in potem še dva v sobi. Koza, krompir in tobak. Tekom bolezni sem potrosil za hrano še zadnji denar in... zadnji kos zimske obleke. Odslej sem moral živeti v Sibiriji brez zimske obleke! Lahko si predstavljate, kaj to pomeni. -— Ko sem nekoliko kreval, sem si služil vsakdanji kruh po raznih uradih, ki so se od 1. 1920. do 1. 1922. pojavljali in izginjali kot gobe. Julija 1922. sem bil zopet brez vsakih sredstev. Bil sem nag in bos. Spomladi sem si bil posadil dve vreči krompirja, toda julija je bil krompir še-le v cvetju. Koncem julija je prišlo tako daleč, da nisem imel niti ržene moke. Tri tedne sem jel mlad krompir, ki sem si ga bil posadil na vrtu blizu stanovanja. Še-le v polovici avgusta iem zopet našel službo. Dali so mi v naprej nekoliko moke, in od tedaj se je moj položaj nekoliko izboljšal, posebno še, ker sem prišel do dobre nakrmljene koze. Zaklal sem jo in dobil tako kakih 40 kg mesa in skoraj 5 kg masti. Vse to sem s krompirjem in kruhom pojedel v teku... enega meseca; tako sem bil izstradan. Po preteku enega meseca sem začel zopet jesti kot človek. Toda če bi ne bilo koze ' in posejanega krompirja, bi Vam ne napisal tega pisma... Ker zelo kadim sem si posadil tudi tobak, da mi ga ni treba kupovati. Človek si pač mora pomagati! (Dalje.) Iz življenja čebele V modernem panju se lahko rodi letno krog 200.000 čebel. Ravno toliko jih pa tudi pogine. Delavka živi v času počitka najdalje 9 mesecev, med delom pa največ 72 dni. Nobena delavka ne dočaka 1 leta starosti. In vendar je pravilno negovan panj vedno dovolj obljuden vsled stalnega naraščaja. Matica živi najdalj sedem let, dočim jt usojeno trotu le največ 45 dni življenja. Le redki so troti, ki izkoriščajo dalj časa medeno zalogo. Razno Nove takse. Poslanec Locquin je predlagal v francoski zbornici za izboljšanje državnih financ in povečanje državnih dohodkov, da se dolo, čijo letne takse za plemiče. Baron naj bi plačal 1000, mejni grof 1500, vicomte 2000, grof 2500 in knez 3000 frankov. Locquin računa, da je v Franciji približno 20.000 takih plemičev, kar bi zvišalo državne dohodke za štirideset milijonov frankov letno, če bi se vzela povprečno srednja mera. t. j. 2000 frankov. Ali ni to krasen predlo*4? Tudi po drugih državah naj bi se obdačila taka odlikovanja. Ko bi nastopila v državni blagajni oseka, se razdele nova odlikovanja, in ker ga ni človeka, ki bi se drznil odkloniti odlikovanja iz bojazni, da razžali s tem odlikovalca bi finančni minister kmalu lahko ugotovil plimo. Pravi smoter države je pač ta, da pobira davke in takse iz najrazličnejših naslovov. Država bi morala prav za prav razpisati vsako leto primerno nagrado za nove take naslove. Tako bi se pritegnilo tudi preprosto ljudstvo k preko-ristnemu delu za občno blaginjo državne blagajne. Skrivnostni starec — blazen in nem. Ko je nedavno neka pastirica v okolici Čačka pasla živino, je v grmovju opazila na pol nezavestnega, izstradanega starca v raz- 1 trgani vojaški uniformi. Na vprašanje se-ljakov, ki so prihiteli na lice mesta, starec ni odgovarjal ter je le zmešano gledal predse. Policija je končno starca odvedla v Beograd, da se morebiti tamkaj dožene njegova identiteta. Zagrebčan Balakovič je končno v starcu spoznal svojega očeta, bivšega žu-panijskega tajnika v Zagrebu, rodom iz Sremskih Karlovcev. Stari Balakovič je v pričetku svetovne vojne s svojimi sinovi pobegnil v Srbijo, kjer je vstopil v srbsko vojsko. Leta 1915. je izvedel, da je njegov sin Boško padel kot vojak dobrovoljske dijaške čete. Vest ga je tako pretresla, da je zblaznel in onemel. V tem groznem stanju je s srbsko vojsko bežal preko Albanije; potem pa se ni slišalo ničesar več o njem. Kje se je starec tako dolgo potikal in kako je končno dospel v okolico čačka, to bo — kakor se zdi — ostala nepojasnjena tajna. Na strehi je spal Pred kratkim so zapazili ljudje v .Temi-švaru zjutraj na strehi moža, ki je sedel v žlebu, noge pa so mu visele navzdol. Mož je spal spanje pravičnega. Policija in rešilna postaja sta ga spravili na tla. Pijanec ni vedel, kako je prišel na streho. Obligacije treh Benečij Povprečno 84 10 Trst.......84,— Milan......84 — Rim.......84.10 za 100 lir nominale Cene valut v Trstu dne 14. t. m. 100. — dinarjev ... lir 100. — čehoslov. kron . 100. — avstrij kron . . 100 — francos. frankov . 100. — Švicar, frankov . 1. — angleški fu it . . 1. — dolar...... 100 zlatih lir...... 27 75 do 27.95 66 20 . 66 60 0.0315 12360 424 50 100.60 , 22 30 , 431.13 0.0322 123.80 426 -101.20 22.80 Cena vinu in žganju : Istrsko belo (na Hce mesta) za hI 140 —'180 lir . črno ; „ „ „ 130 — 200 . Teran Vipavsko Slivovec 40° . Tropino«! 40° dom. , . 150 — 210 . . 100 — 170 . 1 9—11.— . 1 10 — 12,— „ D ADir^ A avtorizirana,sprejema DnDlv>A noseče. - Zdravnik na razpolago. Dobra postrežba. - Govori slovenski. — Tajnost zajamčena. — SLAVEC — Trst, Via Giulia štev. 29. Trst, Corso Vitt. Eman. III. štev. 25 (vogal Piazza S. Caterina) Brez vsakega vspeha so vsi razni oglasi in pozivi ter krivična obrekova ne veruje in se t zamore dobiti s bombaževino i ki jih proti naši tvrdki. Občinstvo tem imoma zateka k nam, kajti le pri nas ilenino, platno, volneno blago, •sicer po izredno nizkih cenah, izvedenci. SiriteNOVICE LISTNICA UREDNIŠTVA. Košana: Lepo, toda, žal, prepozno. Prihodnjič! Sežana: Zdi se nam preosebno. Javite se, če mogoče, pri nas. Sicer Vam pišemo. Odgovorni urednik : Fran Tonćič. Cene na tržaškem trgu Seno.......L 18 kvintal Slama................14 Oves................95 Teletina.......8---10-— Koštrumvina..... 7 20 — 9- — Kokoši žive..... 16 — 32 komad Kokoši in piščeta . . 16 — 18 kg Oglje..........45 Drva za kurivo ... 20 — 24 Česen.........1.50 — —.— . Komarce........—.40 --.60 . Fižol nov v stročju . . , 2 20 — 2 50 . Fižol..........—.50 ---.90 . Fige..........1.30 — 1 60 . Jabolka ........—.50 — 1— . Hruške.........-.60 — 2 50 . Slive..........-.80 — 1.40 . Renglo......... 1 60 — 1.80 , Grozdje . -....... ! — — 2.— . Krompir........—.30 --.45 . Grah nov........ 1 50 — 1.70 , Paradižniki.......—.20 --.50 „ Radič zelen....... 70.-- 3 50 . Spinača ........—.50 --.80 . Malancani .......—.20 --.40 » Čebula.........—.30 --.60 . Zgornje cene so cene blaga na debelo, v nadrobni trgovini in na trgu so cene nekoliko višje. Najstarejši sloven. denarni zavod registrovana zadruga z omejenim poroštvom uraduje v svoji la; ulica Torre bianca ftv. 19.1.n. ♦♦♦♦ Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tek. račun in vloge za ček. promet ter obrestuje po 4% večje in staine vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, me-' njice, zastave in osebne kredite. Obrestna mera po dogovoru. ♦♦♦♦ Uradne ure za stranke od 9 do 13. Ob nedeljah in prazn. je urad zaprt Telefon štv. 25-47. Naznanjam cenjenemu občinstvu iz mesta in dežele, da sem piwzel dobro- znam BUFET- Milonig nasproti kavarne „Commercio" v Trstu, ulica XXX Ottobre št. 19. Točim najboljše istrsko in vipavsko vino ter Kraški teran edno sveže Dreherjevo pivo Mrzla in gorka svinjina, sardine, sir itd. Za obilen obisk se priporoča lastnik IVAN PRIMC. Vela zaloga vina, žganja in likerjev Jakob Perhauc ustanovljena leta 1878 Trst. via S. T. Xydias 6, Telef. 2-36 VEDNO V ZALOGI in po cenah izven vsake konkurence : pristen istrski tropinovec, kraški brinjevec in kranjski slivovec. LASTNI IZDELKI : šumeča vina, kakor šampanjec, šumeči istrski refošk „Lacrima Cristi" in druga. SPECIALITETA : Jajčji konjak in Crema marsala ter raznovrstni likerji in sirupi kakor tudi pristni malinovec in drugo IVAN KRZE ima v lastni zalogi najraznovrstnejše kuhinjske in druge hiSne potrebščine lz aluminija, steklovine, lesa, emalirane prsti itd. ===== CENE NIZKE. TRST, PIAZZA S. GIOVANNI St. 1 NAŠA ZAVAROVALNICA L' UNION = ustanovljena 1828 = je največji svetovni zavarovalni zavod. AUGUST RAVNIK gen. zastopnik Gorica - Corso Vitt. Emanuele štv. 28 Zahtevajte in prepričali se bodete, da je MILO GODINA neprekosUivo KKJtCFRr fi IN Pf.PIRICfl : J. STOKA-TRST iz<3ae SSSST" J. S. GODINA v Trstu Via Scoglio 316 Telefon štv. 18-78 I (.;..;. .t..;..;. ■;..;..;..;..;..;. ■;. ■;. .;■.;. .;..;..;..;..;..;..;..;. ».;..;..;. .:■ 11.;..;..;..;..;. .;• •:• •:• •:• •> v •:• •:• •:• •?• •:• •:• •:• •:• I Via Milano 37 se priporoča si. občinstvu v mestu in na deželi, župnim, občinskim in šolskim uradom, pisarnam, obrtnikom, trgovcem in zasebnikom. LASTNA KNJIGOVEZNICA. Založba Vedeža, Kleinmayerjeve italij. -slov., slov.-italijanskega in ital. - slovenskega slovarja. — Ima v zalogi vse najnovejše slovenske knjige. 1 * i •:■ \t 5'* s-* ■ * ■ v BUFET PRIMC Trst, ulica XXX Ottobre 19, nasproti kavarne Commercio Vedno sveže Dre» PGSTREŽBA TOČNA. Točim najboljše istrsko in vipavsko vino ter kraški teran, herjevo pivo. Mrzla in gorka svinjina, sardine itd. Za obilen obisk se priporoča Lastnik IVAN PRIMC. STARA GOSTILNA „ALLE VIOLE" v TRSTI' Ulica S. Lazzaro 20 in ul. Carducci 7 W3C prenovljena in povečana fS Najboljša domača kuhinja. Izborna vina, kakor : kraški teran, istrska in vipavska. Vedno sveže Dreherjevo pivo. Najtočnejša postrežba. Shajališče vsega našega ljudstva z mesta in dežele. — Govori se : italijanski, slovenski in nemški. — Za obilen obisk se priporočata lastnika C. Franceschini & V. Allegretto. Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem prevzel dobroznano gostilno .Alla Luna* - ,Micel' Trst — Piazza Goldoni Točim najboljša vina in sicer : kraški teran, istrska in vipavska. - Kuhinja domača. — Postrežba točna. — Vedno sveže pivo prve vrste. Shajališče našega ljudstva z mesta in dežele. Za obilen obi-k se priporoča PECCHIAR - ,,Micel" Cevi jamica Forcessin □□□□ trst • Via Caprin Slev. 5 pri Sv. Jakobu - TRST □□□□ Kdor išče obuvalo cenò a vendar lepo, ta bo pomislil malo, ne kupil kar na slepo ! In šel bo k „FORCESSINU" ki v Trstu vsem od kraja — ubožcu al' bogatinu — najboljše čevlje daja . . . Podružnica Via Udine 2 Podružnica Via Udine 2