PRIMORSKI DNEVNIK P(fnina piacana v gotovim __ postale I gruppo - Cena 35 lir Leto XVII. - Št. 11 (4785) TRST, petek 13. januarja 1961 Eisenhower poveličuje oboroževanje v svoji zadnji poslanici kongresu V glavnem govori o pretekli dejavnosti republikanske uprave in ponavlja vsa znana stališča glede posameznih vprašanj - 17. t. m. se bo poslovil z govorom po televiziji - Kennedy bo imel prvo tiskovno konferenco 25. t. m. - Dean Rusk o politiki nove vlade stav^?INGTON, 12. — Danes so na skupni seji pred-avniske zbornice in senata prebrali zadnjo Eisen'™-u P°slanico o stanju državi. 17. januarja i>' b*?nnower prebral poslovilno poslanico. Oddajali je sedn'i?° ^e^eviziji- Govoril bo trideset minut. Novi pred-skovi ?ennedy pa bo imei 25. januarja svojo prvo ti-li tve konferenco, ki jo bodo oddajali po televiziji oko P°moči po srednjeevropskem času. ^ svoji poslanici o stanju risavi je Eisenhower del poc*a* pregled o ? državi Predvse: el°vanju svoje uprave od sp^rja 1953 dalje. Pred-rovu, ni Predl°žil kongresu govtr zakonodajnih predio- da §°v- V svoji poslanici pravi, sij? ''svojih prejšnjih po-r-n obrazložil prihodki: Politično linijo, toda to Je njegova funkcija društvo £er ie ameriško ljud-o izbralo novo upravo. njesAv je lzlavl1. da ]e Veznn uprava izpolnila ob- Dud j l. glede zadanih smotrov. sledn •Je’ da so med temi na-■ J1: okrepitev programa i^bojne varnosti; razvoj ne- ?l'aVe in svetovne trgovi-rej’j. nec sovražnosti na Ko-hovLiUstap0vdev močne ustra-odiTA sde; politika davčne nevaV°rn°sti’ nadzorstvo nad gostjo inflacije; znižanje Učint? ■ bremen; ustanovitev n: "Ovitega programa motra-to.. araosti; razvoj in ohrani-naravnih bogastev; zmanjkuj. 'dadne§a vmešavanja v krni?-.'dadnega vmešavanja •zb ?--Sica zadeve; okrepitev in ju 7 lsanie službe v departmajih4 ■c*e'0: obramba državljar.-a xn socialnih pravic, akor običajno, je Eisenho-ni g0.v°ril tudi o komunistič-h ®r°znji» v Berlinu. Glede. ie Sa in Kube pa je dejal, da ;2arnastai eksploziven položaj Ci;_ * komunistične penetra-Prohi raenil je tudi «številne ra,,? .me#, ki so povezani z ki . Jem novih držav v Afri-teii ln dodal, da je glede in kP-°rr°eii “Potrebno stalno ocljtvg proučevanje«. So r?dsednik je nato dejal, da tuiin °Va številna potovanja v nji 7?! Prav tako kot potovala irk^003’ Dullesa in Herter-miru namen «okrepiti stvar Sa ro sv°bode in mednarodni-je znmevanja». Trdil je, da tovarrV zaradi uspeha teh podiral /<®ovietska zveza torpe »1.. ** KOnferpnfn nnivišiih lan- država ni še dokazala, da zasluži, da bi veljala za mito-ljubno državo. V svojem uvodu pravi Ei-senhower, da je «stalhi smoter mir, svoboda in blaginja za druge in za nas. Težnje vseh narodov so zbrane v eni sami ideji; pravičen mir v svobodi. Mir lahko narodi dosežejo samo kolektivno, združeni v odločnosti, da vidijo vse človeštvo uživati v svobodi in blaginji«. V zvezi s prenosom oblasti pravi predsednik, da vsi državljani ne glede na politično prepričanje želijo Kenne-dyju »dobro zdravje, modrost in uspeh«. Dean Rusk, ki ga je Kenne-ay določil za novega državnega tajnika, je pričal danes pted senatnim zunanjepolitič- nim odborom. Na vprašanje senatorja Fulbrighta, kaj misli o pogajanjih na vrhu, je Rusk odgovoril: «Mislim, da morata predsednik in državni tajnik storiti to, kar državna korist narekuje v tedanjih okoliščinah«. Dodal je, ar. je kot privatnik do sedaj izrekal neko zaskrbljenost, Ker so pogajanja na visoki ravni postala redna praksa, kai odvrača odgovorne politike od normalnih funkcij. «Zdi sc mi važno, je dodal, da predsednik upošteva program in vrsto državnih obiskov, s tem da skrbno prouči datume in kraje, toda mnenja sem tudi, da je treba sleherni sklep sprejeti v skladu s tedanjimi okoliščinami«. Na vprašanje, kaj misli o odnosih s Sovjetsko zvezo, je Rusk govoril o pilotih letala »RB-47«, ki so zaprti v SZ, in je dodal, da ne ve, ali bodo ZDA zahtevale njih izpustitev kot pogoj za pogajanja na visoki ravni; vsekakor se bo nova uprava trudila, da doseže izpustitev teh pilotov. Senator Wiley ga je vprašal ?■> mnenje glede Kitajske. Rusk je izjavil, da gre za »zapleteno vprašanje«. Vendar pa je dodal, da ne vidi možnosti, da bi ZDA navezale redne odnose s Kitajsko, »ker se zdi, da Kitajska postavlja kot pogoj zapustitev formoškega ljudstva in tamkajšnje vlade«. Zadevo je treba v celoti proučiti skupno z vprašanjem razorožitve. Kar se tiče Kube, je Rusk izjavil, da ne želi razpravljati o politiki nove vlade do te države. «Mislim, da je jasno, je dodal, da gre za nekatere od naših življenjskih interesov in za interese Doloble.« Glede NATO je Rusk izjavil, da je ta organizacija ((poglavitne važnosti za stabilnost, delovanje in življenjskost svobodnih ustanov«. Okrepitev te. ga zavezništva je zelo važna in bo morda tudi potrebno de. lati «za plodnejše odnose med to skupnostjo in svetom«. Rusk je izjavil tudi, da je po njegovem mnenju važno, da člani NATO resno proučijo pomoč nezadostno razvitim de. želam. Kar se tiče razorožitve, je Rusk izjavil, da bo McCloy nadzoroval po nalogu vlade vse napore za razorožitev, vendar pa bo deloval pod vodstvom državnega tajnika in s pomočjo drugih prizadetih departmajev. Izjavil je tudi, da bodo vsi prizadeti skupno delali, in je dodal: «Upam, da bomo lahko naglo napredovali po ustoličenju nove u-prave.» Omenil je tudi, da je Ken-nedy že izjavil, da se namerava na ženevski konferenci o prekinitvi jedrskih poizkusov potruditi, da pride do sporazuma. Rusk je izrekel mnenje, da sta «moč in dinamizem komunističnega bloka danes večja kakor v preteklosti«, in je dodal, da ne predvideva v kratkem prenehanja hladne vojne. Na vprašanje v zvezi z ugle. dom ZDA v tujini je izjavil, da so druge države, med katerimi SZ in Kitajska, izboljšale svoj položaj v zadnjih desetih letih. Prestiž ZDA pa ni danes tako visok, kakor je bil pred desetimi leti. Alžirska vlada odločno obsoja NATO kot orodje podpiranja kolonializma Podrobna dokumentacija o veliki pomoči, ki jo vse države NATO dajejo Franciji za vojno v Alžiriji - Burgiba pravi, da je rešitev še daleč PARIZ, 12. — Pariška borza, ki včasih velja kot »barometer za alžirsko vprašanje«, je danes registrirala nov padec severnoafriških vrednostnih papirjev in dvig cene zlata. Ta pojav tolmačijo opazovalci kot posledico sinočnjega poročila po seji vlade, ki ne javlja nobenih «senzacionalnih sklepov«, ki so jih nekateri pričakovali. Pri komentiranju uradne- skega renco naj višjih lan-maja«. Eispak62’ z vojakšo politiko je ni an°wer izjavil, da «svobod-zdrnslet® razpolaga danes z Vezni'Wnim’ sdarrd ZDA in za-°brai-LV z mnogo močnejšo dilp ™, kakršno bi lahko nu-šte;eisam° ZDA. Izjavil je, da ških 0brambne sile ameri-hiož 2aVezr>ikov pet milijonov naa’,^ tisoč vojnih ladij ir. v°jašl?' letal- ZDA pošiljajo no k-.:0. Pomoč skoraj izključ-kom!, .l^ljskim državam okoli je, d n'?tlčnega sveta«. Dodal Potn^, ie potrebno to vojaško (Od našega dopisnika) RIM, 12. — V prostorih ministrstva za državni proračun se je danes ob 17. uri začela tako imenovana «tri-kotna konferenca« med predstavniki gospodarskih ministrstev, delavcev in delodajalcev, katere namen je proučiti možnosti politike gospodarskega razvoja, ki naj zajame celotno državno ozemlje. V svojem nagovoru je predsednik vlade Fanfani poudaril, da je že Segnijeva vlada sprejela z naklonjenostjo pobudo za tako konferenco, ki jo je sprožila demekristjanska sindikalna organizacija CISL proti koncu 1959. leta, da pa je ni mogla uresničiti, ker je v prvih mesecih lanskega leta nastopila znana politična kriza. Sedanja vlada je že v svoji programski izjavi 2. avgusta lani pristala na to pobudo in njen namen je, dal z vso odločnostjo na- levati. da jpdsedniik je dalje izjavil, Vtstj, 10°č ameriškega vsako. Cenliit,8a or°žja »skoraj nepre-v naij * Doda] je: ((Prvikrat 'tleli1 ?god°vini smo stalno ha času miru vojaške sile ohv^dostni višini, da lahko ih p0 m° .pogum za napad te ..-.Pchebi uničimo napadalce sveta.« da gn? Eisenhotver izjavil, dan uporabijo sedaj vsa« ga of.itcipravljanje «strateške-kor 2la» desetkrat toliko, ka-Dane« ,P°(abile vse leto 1952. ^etne .:rnaio ZDA številne ra-žej0 lzstrelke. ki lahko dose-dalj0 lr>desetih minutah raz-Naštel Sern tisoč kilometrov, hih ;-Je tu celo vrsto raket-tudi “jelkov, med katerimi terem ^ k »Polaris«, o ka-Se je ,av danes poročajo, a z njim prečil nov poizkus te boivii, c*ie ie naštel nekate-mijo mke z veliko avtono-lahko t katerih je izjavil, da terega preaasajo eksploziv, ka-ziv a: m°c presega ves eksplo-8i svet S° ga uporabili v dru-jočg vojni vse vojsku- da so 7r?yžave- Trdil ie tudi’ zava .. . Prva pomorska dr-trj aatS„Veta- ker imajo v službi strelu; m®ke podmornice z iz-hajst . *p°iaris», gradijo pet-Pa ig Jedrskih enot, odobrena ledrsvu, z6raditev drugih 35 Kar ke, se tiče notranje politi-So Predsednik izjavil, da vPra5Prta še mnoga važna bre2n?nj,a’ kakor je pobijanje maniih- nostl> zmanjšanje pn-Eornaniuv3 N Plndilni bilanci, belski v. v sanitetnih in «th programih. da v.:61?), predsednik izjavil, Prava, Potrebna »dobra u-ki n . na področju obrambe, stro6v„_se„ 'zogne pretiranim hlo Dodal je; »Ne sme- koloffiii ,vrn'ti k pretekli psi-ukret) c. Je. vsak dozdevni reakcu- un'st°v povzročil ka, u. • Polno panike. Razli-katerih Se bombnikov, o -eti („ ,sa govorilo pred razlik- u vedno hlimba, in izstrelu se tiče raketnih Zl'akit. J’ kaže po raznih bo, ’ da gre tudi za hlim- ?lanicfhJiWer P£avi v svoji po. ‘°čno 5 ?° vedno od- ^'•ede tj?dPlrale akcijo OZN. EDA „J:ltaj?ke pa pravi, da •cfnem j,eJ° Pri svojem od-^ttaisk«0 'aniu sprejema v OZN. ker da ta iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHtuiiiiiiiniiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Prvi dan «trikotne konference» med vlado, delavci in delodajalci Pella poudaril tri temeljna načela italijanske^ gospodarske Iz govora ministra za državni proračun je razvidno, da ne verjame mnogo v korist pobude - Simoncini (UIL) poudaril potrebo po «organskem načrtu politike razvoja» - Spor elektromehanikov praktično rešen da konferenca doseže «kon struktivne rezultate, ki naj v doglednem casu, če že ne takoj, privedejo do formulacije politike razvoja, ki naj bo že na začetku enoten izraz politične in sindikalne volje, da se poveča nacionalni dohodek in da se bolje porazdeli, da bi se tako povečalo bogastvo, civilizacija in blagostanje vseh Italijanov«. Fanfani je še poudaril, da je vlada trdno prepričana v veljavnost današnje pobude, in napovedal, da se bo podobna konferenca, kot nadaljevanje današnje, vršila v juniju ali juliju, na kateri bodo kmetje in kmečki delavci povedali vladi, kaj smatrajo za potrebno u-kreniti, da bi odpomogli sedanji krizi v poljedelstvu in tako prispevali k splošni politiki gospodarskega razvoja, ki jo skuša uveljaviti sedanja vlada. Za Fanfanijem je spregovoril Pella. Iz njegovega govora je precej jasno razvidno, da osebno ne verjame bogve kaj v korist konference, ker je že takoj na začetku opozoril, da ((pristojnosti ustavnih organov, ki imajo sklepčno oblast ali ki imajo le posvetovalni značaj (kakor n. pr. CNEL-Državni svet za delo) postavljajo meje našim sestankom«. Pella je sicer dodal, da s tem rte namerava omejiti ((najširše svobode diskusije«, vendar je s trditvijo, da bo izmenjava misli «zelo koristna« za formulacijo vladnega stališča glede različnih argumentov, dejansko odvzel tej konferenci tisti pomen in vlogo, ki jo je imela v mislih demokristjan-ska sindikalna Organizacija, ko je tako konferenco predlagala. Po mnenju Pelle naj bi konferenca le izrazila svoje mnenje o gospodarski, finančni in socialni politiki, ki jo vlada namerava uresničiti. Nato je Pella orisal sedanjo ugodno gospodarsko konjunkturo in stanje na valutnem in kreditnem področju in dejal, da so predvidevanja za letošnje leto sicer dobra, ne bo pa doseglo lanskega leta. Povedal je, da bo vlada nadaljevala «njegovo» gospodarsko politiko prejšnjega desetletja ki je privedla do sedanje u godne konjunkture in da se bo držala naslednjih glavnih načel; 1. obramba valutne trd. nosti «iz znanih potreb gospodarskega in socialnega znača. ja«; 2. obramba varčevanja in 3. zaupanje v zasebne podjetnike, ki se ((zavedajo svoje socialne odgovornosti«; država pa bo posegala na gospodar- sko področje le v primeru, če bo treba ((zamenjati nezadost- no ali manjkajočo zasebno po. budo«. Proti koncu svojega govora je minister Pella naštel nekatere vladne ukrepe v okviru politike razvoja, kakor n. pr. investicije IRI v višini 1346 milijard v letih 1960-63 za industrijske naprave na italijanskem Jugu; industrializacija Ju'ga, po možnosti s sodelovanjem krajevne zasebne pobude; program avtomobilskih cest; naglo u-resničenje »zelenega načrta« in načrta za šolstvo; program izgradnje stanovanjskih hiš; izreden program poklicne kvalifikacije za brezposelne; razširitev majhne nepremičninske in premičninske zasebne lastnine. Po krajšem odmoru se je začela diskusija na prvo točko dnevnega reda (vprašanja procedure), v katero so posegli Storti (CISL), Novella (CGIL) Simoncini (UIL), Cerretti (zadružna zveza) in Landi (CIS-NaL), ki so vsi poudarili potrebo, da se konference udeleže tudi predstavniki sindikalnih organizacij na Sardiniji, zlasti ko se bo razpravljalo o I5-letnem vladnem načrtu za razvoj tega otoka; Simoncini je opozoril na nevarnost, da se konferenca spremeni v «pobudo korporativi-stičnega in paternalističnega tipa« in postavil zahtevo po organskem načrtu razvoja ter poudaril, da je treba opustiti ((fragmentarne in nerazčlenje-ne posege, kakor so to načrt za šolstvo, «zeleni načrt«, načrt avtomobilskih cest itd.«. Konferenca se bo nadaljevala jutri, ko bodo obravnavali splošna vprašanja. Na področju krajevnih u-prav ni nič novega. Nadaljujejo se pogajanja v Milanu in Firencah. V pričakovanju zaključka pogajanj so v Milanu odložili za teden dni sklicanje občinskega sveta na prvo zasedanje. Levica PLI, ki izdaja svojo revijo »Democrazia liberalen, je danes zborovala v Rimu. V sporočilu, ki so ga izdali po zaključku zasedanja, se poudarja, da je levica PLI naklonjena sedanji vladi in da ji je treba omogočiti uresničenje predvidenega programa; podčrtava nujnost ((demokratičnega razvoja italijanske politike in potrebo po razširitvi 'demokratičnega področja’ do socialistov v krajevnih upravah« ter «neizbežnost preloma z MSI« na Siciliji. Med bonnsko in italijansko vlado so v teku razgovori, da bi se obisk predsednika vlade Fanfanija v Bonnu mogel vršiti v drugi polivici marca. Sindikalni spor delavcev v elektromehanični industriji v milanski pokrajini je skoro v celoti rešen, ker so na sporazum pristala tudi podjetja ((Siemens Electra«, «Triplex» in «CEA Perego«. A. P. Ameriška letala pomagajo upornikom v Laosu VIENTIAN, 12. — Drugi dan zaporedoma so štiri ameriška letala, ki so jih ZDA nedavno izročile uporniški vladi v Laosu, bombardirala čete Patet Laosa. Letala so metala proti vladnim položajem raketne izstrelke in bombe. V Washingtonu je predstavnik ameriškega državnega departmaja izjavil, da ima «lao-ška vlada« pravico uporabljati ameriška letala za borbo ((proti upornikom«. To je odgovori] na tiskovni konferenci na pripombo, ali uporabljenje teh letal ne pomeni kršitev ženevskih sporazumov. Predstavnik je dalje izjavil, da je ameriška vlada dobavila tudi raketne izstrelke, s katerimi so orne-njena letala opremljena. Indijsko poslaništvo v Wa-shingtonu je poslalo včeraj Ei-senhowerju odgovor Nehruja Vsebina odgovora ni znana. Lahko se pa domneva, da je Nehru potrdil svoje že znano stališče glede Laosa. Italijanska raketa RIM, 12. — Vsedržavni svet za raziskovanja je danes sporočil, da so izstrelili dvostopenjsko raketo, težko 700 kilogramov, ki je dosegla višino 170 kilometrov. Druga stopnja rakete je sprostila oblak natrijeve pare, visok približno 90 kilometrov, ki ga je bilo videti zelo daleč. Poizkus spada v okvir vesoljskih raziskovanj izključno znanstvenega značaja ob sode. lovanju vsedržavnega sveta za raziskovanja, glavnega štaba za obrambo, italijanske vojaške aeronavtike in ameriške vesoljske ustanove NASA. Uradno poročilo pravi dalje, da bodo dobljene podatke sedaj proučili in jih sporočili znanstvenikom vseh držav. Med svojim letenjem so raketi sledili z radarjem. Odhod rakete so tudi filmali. «»---------------- VIDEM, 12. — Nenadno je umrl Antonio Mattioni, ki je iznašel in zgradil prvo letalo na reakcijski pogon. Imel je 80 let. Njegove iznajdbe niso hoteli priznati, kljub temu, da je njegovo letalo, ki ga je vodil znani pilot Magrini, prestalo preizkušnjo v Firencah le- ta 1923, po priznanju najbolj-na pismo v zvezi z Laosom. Iših letalskih tehnikov. ga molka in prvih ukrepov v Alžiriji pa je pariški tisk danes skoraj soglasen, da u-pravna reforma v Alžiriji ne bi smela ovirati obnovitve stikov z alžirsko osvobodilno fronto. Medtem pa se vedno bolj utrjuje prepričanje, da se misli de Gaulle rajši posluževati «tajnega postopka«. Predstavnik vladne delegacije v Alžiru Coup de Frejac je nocoj izjavil, da bo prva stopnja de Gaullovega načrta v Alžiriji verjetno izvedena v treh mesecih. V tem času bodo začeli delovati deželni sve. ti in krajevne skupščine. Kar se tiče ustanovitve ((alžirske vlade« pa ni nobenih načrtov za bližnjo prihodnost. Tunizijski predsednik Burgi-ba je po svojem današnjem govoru izjavil časnikarjem, da alžirsko vprašanje «ni še dozorelo«. Čeprav so bili storjeni veliki koraki, je še daleč do rešitve. Na vprašanje o njegovem morebitnem posredovanju je Burgiba izjavil, da je za tako posredovanje potrebno, da ga nekdo_ za to vpraša in da se to načelo sprejme. Danes popoldne je neka tuja agencija razširila v Tunisu novico, da bo v kratkem prišel v Tunis «predstavnik» francoskih ultrasov v Alžiru Rene Reygasse. Predstavnik alžirske vlade je na zadevno vprašanje izjavil, da Reygasse predstavlja le samega sebe in da so nameni, ki mu jih pripisujejo, da bi začel pogajanja z alžirskimi predstavniki, samo plod fantazije. Medtem se zasedanje alžirske vlade nadaljuje. Minister za informacije Jazid je izjavil, da bi se alžirska vlada v primeru nadaljevanja vojne obrnila na SZ in Kitajsko, naj bi poslali prostovoljce. Po sinočnji seji vlade je Fer. hat Abas podal izjavo, ki pravi med drugim: «Do zadnjega trenutka so Alžirci pokazali svojo voljo z vihranjem narodne zastave pred svojimi mučitelji. Francoska vojska je reagirala s streljanjem na množico. Ogenj iz pušk in strojnic, nameščenih na helikopterjih je posebno v Tiaretu, povzročil na stotine mrtvih, dočim je bilo drugih več sto Alžircev ranjenih.« Ferhat Abas je dalje izjavil; «Jaz, Ferhat Abas, predsednik začasne vlade alžirske republike, obsojam atlantski pakt kot orodje kolonializma, ki je sedaj še posebno uperjeno proti alžirskemu ljudstvu.« Ferhat Abas je nato podrobno dokumentiral pomoč, ki jo države NATO dajejo Franciji za njeno vojno proti Alžircem. Najvidnejši primeri vojaške pomoči Franciji, ki jo petnajd držav NATO daje, so: 1. Tri divizije, ki jih je bila Francija dala na razpolago NATO v Evropi za skupno obrambo«, so bile opremljene z atlantskim materialom in poslane v Alžirijo. 2. Skoraj ves francoski material v Alžiriji vključno oprema in sanitetni material, ,e atlantska last. Inštruktorji NATO (še posebno ameriški) bivajo v Mer-El-Kebiru, v Ar-tiquesu, v Bufariku in v Bou-gie. Večina francoskih pilotov, ki deluje v Alžiriji, je bila iz-vežbana v nemških taboriščih na letalih «T-33-43». 3. Ce francosko letalstvo izvrši v Alžiriji vsak dan dva tisoč ur operativnih poletov in imiiiiiuHiMiiiimmiiiiiiHiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiniimiiiimiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiimiitniiiiiiiimmiimiiiiiimiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiitviiiiiiii Stavka v Belgiji se nadaljuje tisoč dve sto ur izvidniških poletov, je to mogoče zaradi tega, ker mu NATO dobavlja gorivo in letala, zlasti pa letala «B-26», «B-29», «D-28» in nadomestne dele. 4. Francija je dobila od NATO helikopterje vrste »Sikor-sky» (to je bilo soglasno sklenjeno na atlantski skupščini in francoski predlog so še posebno podpirali italijanski delegati, ki so tudi odobrili, naj se Franciji izročijo helikopterji na dva motorja imenovani »leteče banane«), 5. Samo ameriška pomoč v orožju znaša nad 700 milijonov dolarjev. 6. Nedavno je NATO dala na razpolago Franciji drugih 60 letal in 25 velikih helikopterjev, da omogoči kolonialistični vojski akcije tudi pozimi. 7. Mornarica držav članic NATO v Sredozemlju daje stalno na razpolago Francozom svoj radarski sistem. 8. Francija je s privolitvijo NATO dobila dve enajsttisoč-tenski letalonosilki vrste »La Fayette». 9. Večina francoske lahke oborožitve prihaja iz evropskih držav NATO. 10. štirideset odstotkov fran. coskih parnikov, ki so namenjeni v Alžirijo, se ustavlja v evropskih sredozemskih pristaniščih. 11. Skupščina NATO prouči vsako leto operativne načrte vsake države članice. Zato so atlantske države točno poznale količino in kvalitetno važ-nost francoske intervencije v Alžiriji. Vsako opravičevanj« je sedaj nemogoče. Ferhat Abas je zatem obraz, ložil, kolikšna je finančna po. moč, ki jo Francija dobiva ca petnajstih držav NATO v obliki »razrešenja obveznosti plačil za skupno obrambo« ali pa v obliki raznih kreditov. Gre za nepretrgano finančno pomoč. Zadnjo finančno pomoč 655 milijonov dolarjev je Francija dobila od ZDA in od drugih atlantskih držav, med katerimi od Italije in Zahod-ne Nemčije. Nepretrgana je tudi diplomatska pomoč v OZN. »Na podlagi obrazloženih vzrokov, je izjavil dalje Fer-hat Abas, alžirska vlada odločno obsoja, bolj kakor vklju. čitev Alžirije v NATO, ta pakt sam bolj kot orodje ko-lonializma«. Obsodbo alžirske, ga predsednika so podpisali tudi predstavniki drugih arab. skih držav. it n iiiiiiii mm iitiiiiiiii 11111111111111111111 hm mi n iiiiiiiiniiiiiii >n iiiiiiiiiitiiitiiiiiuiiiiiti m itiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiifitiniiiiii umil Razprava v OZN v zvezi z Ruando Urundi Belgijsko «opravičilo» potrjuje sodelovanje z Mobutujevimi tolpami Zorin zahteva takojšnjo neodvisnost za Ruando Urundi - Combe je začel z ameriškimi letali napade na vladne čete - Vojska zakonite vlade pripravlja ofenzivo proti Ekvatorski pokrajini NEW YORK, 12. — Varnost-iv Severno Katango. V posebni svet je začel davi razpra- ni izjavi, ki jo je izročil ti- Danes zborovanje socialističnih predstavnikov v Namuru ■ Vladni zakon sprejet v poslanski zbornici ■ Eyskensu je bilo slabo med debato BRUSELJ, 12. — Belgijska vlada je danes sporočila, da se je položaj ((normaliziral«, tako da ne bodo več potrebne dnevne tiskovne konference o stavkah. Vendar pa že sami' podatki, ki jih je predstavnik vlade podal na tiskovni konferenci, jasno kažejo, da se stavke nadaljujejo zlasti na metalurškem sektorju v velikih centrih Valonske in v Ant-verpnu. Celo zveza katoliških sindir katov priznava nocoj v svojem poročilu, da se stavka nadaljuje v vseh centrih težke industrije, in trdi, da je stavka ((izginila« v Bruslju in okolici in tudi na Flamskem, če st izvzamejo štiri mesta, med katerimi Antverpen in Gsnd«. Danes sc se ponovili incidenti v Charleroiu, kjer so bile nove demonstracije. Manjši incidenti so bili tudi v drugih krajih. Na plenarni pokrajinski skupščini poklicnih centrov na nodročju Borinage so danes soglasno odobrili načelo zapustitve tovarn in pogašenja visokih peči. Skupščina je dalje izrekla upanje, da bodo valonski socialistični predstavniki, ki se bodo sestali jutri v Namuru, sprejeli vse sklepe, ki jih sedanje stanje nalaga. Koordinacijski odbor regio- nalnih federacij Splošne zveze dela za Valonsko je po svoji današnji seji skupno z delegati socialistične stranke sporočil, da se stavka nadaljuje. Zadevna izjava pravi, da se enotni zakon ne da spremeniti in da je edini smoter stavke umik tega zakona. Poročilo izreka željo, naj bi se izjave socialistične stranke čimprej spremenile v konkretne solidarnostne akcije. Predsednik vlade Eyskens se je davi razgovarjal s predsednikom krščansko-socialne stranke, s predsednikom liberalne stranke, z notranjim ministrom ter z ministrskim podpredsednikom o poteku debate v poslanski zbornici ter o sedanjem političnem položaju. Med debato v poslanski zbornici je Eyskensu popoldne nenadoma prišlo slabo in so ga odpeljali v bolniški oddelek, kjer so ga zdravniki pregledali. Ti so izjavili, da je Eyskens samo zelo truden in se je zato vrnil domov. Poslanska zbornica je odobrila vseh 133 členov enotnega zakona, jutri popoldne pa bo glasovala o celotnem zakonu. Pred glasovanjem bo predsednik socialistične stranke Collard podal izjavo. V od, sotnosti Eyskensa mu bo od- govoril podpredsednik vlade in notranji minister. V Londonu pa je predsednik Foreign Officea izjavil, da ni res, da se Velika Bri-tanija misli odreči svojemu predlogu za obnovitev delovanja mednarodne nadzorstvene komisije. Pripomnil je, da je to najbolj nagla in najpri-mernejša pot za rešitev krize v Laosu. Izjavil je tudi, da Velika Britanija proučuje »veliko število predlogov«, od ka. terih ni nobenega zavrnila. Eden od teh predlogov je, naj bi ustanovili nevtralno komisijo, v kateri bi bile zastopa, ne Indija, Indonezija in Bur-ma. Težava pa je v tem, da Ir.dija in Poljska, ki sta v nadzorstveni komisiji, ter dru. ge države, odklanjajo prizna, nje uporniške vlade. Pripomnil je, da bi zadevo lahko rešil: na dva načina: 1. Nadzor, stvena komisija bi bila akre. ditirana pri laoškemu kralju. 2. Ta komisija bi delovala poluradno v pričakovanju novih navodil druge mednarod-ne konference o Laosu. V Parizu je francoski zuna-nji minister potrdil, da je Hruščev poslal de Gaullu pismo v zvezi z Laosom 10. januarja. To pismo potrjuje sovjetsko stališče, ki je bilo že piej sporočeno. vo o sovjetskem protestu pro. ti belgijski pomoči za napad Mobutujevih tolp z ozemlja Ruanda Urundi na kong iško pekrajino Kivu. Predsednik je povabil tudi belgijske predstavnike, naj se udeležijo debate. Stalni belgijski predstavnik Loridan je razdelil prepise note, ki jo je izročil Hammir-skjoeldu. Nota trdi; da belgij. ska vlada ni nikoli imela namena uporabljati belgijske če-te v Ruandi Urundi za operacije izven meja tega ozemlja. Dodal je, da te čete ne bodo v nobenem primeru nastopile izven ozemlja Ruanda Uiundi. Dalje pravi nota, da so oblasti Ruande Urundi dobile navodila, naj se uprejo »vsakemu nepooblaščenemu tranzitu« kongoških čet po Ruandi Urundi. Takoj nato pravi nota, da je 30. decembra kontingent Mobutujevih vojakov pristal na letališču v Lusumburi. Belgijske oblasti'so korektno ravnate s temi vojaki, »toda« ...»pripeljale so jih takoj na mejo republike Konga«. Nota dodaja, da bi vsako drugačno ravnanje imelo resne posledice in da bi »za belgijske obla. sti bila alternativa razorožiti in aretirali »redne čete« kon-goške vojske v Lusumburi, po potrebi tudi s silo«. Kakor se vidi, potrjuje o-menjena nota sodelovanje belgijskih oblasti pri omenjenem napadu in ne izključuje nove. ga sodelovanja, ker omenja, da morajo oblasti nastopiti proti vsakemu »nepooblaščenemu« tranzitu. Prvi govornik je bil danes sevjetski delegat Zorin, ki je obtožil Belgijo novega napada na Kongo in je poudaril, da je ta napad toliko nevarnejši, ker je bil izvršen z o-zemlja Ruanda Urundi, ki je pod skrbništvom. Obtožil je Belgijo, da je poslala belgijske čete iz Ruande Urundi na pomoč Mobutuju proti kongoški vojski v pokrajini Kivu. Dalje je obtožil Belgijo, da je dala Mobutuju na raz. polago sredstva za napad na omenjeno pokrajino z ozemlja Ruanda Urundi. Zorin je poudaril, da je Belgija zlorabljala svoje pravice države upraviteljice na omenjenem ozemlju in zato ni več vredna upravljati to ozemlje. Poudaril je tudi, da mora Varnostni svet upoštevati sklepe afriških držav na nedavni konferenci v Casablanci, in je dodal, da sovjetska vlada v celoti podpira resolucijo te konference o Kongu. Dalje je pozval Varnostni svet, naj obsodi belgijski napad na Kongo ter naj pozove Belgijo, da umakne iz Konga vse svoje vojaško, polvo-jaško in civilno osebje. Pozval je dalje Varnostni svet,_ naj piiporoča glavni skupščini, da Belgiji odvzame pravico do upravljanja Ruande Urundi, te. naj izjavi, da mora ljud. stvo tega ozemlja dobiti takoj popolno svobodo in neodvisnost. Odgovoril mu je belgijski delegat Loridan. ki je dejal, da je belgijska vlada na zadnjem zasedanju skupščine OZN sporočila svoje namene glede postopne ukinitve skrb, ništva v Ruandi Urundi »na podlagi zakonitega postopka« Dodal je, da je prvo polletje 1962 predvideno za neodvisnost Ruande Urundi, in je tr- oil, da je Belgija vedno izpolnila obveznosti, ki jih ima kot država upraviteljica. Po govoru belgijskega delegata je bila seja prekinjena in se bo nadaljevala jutri popoldne. Iz Elisabet.hvilla poročajo da je Combe začel napad ra vladne čete, ki so prišle sku, pravi Combe med drugim: »Katanška vlada je ugo, trvila nesposobnost OZN, da razoroži in internira Lumum-bove sile, ki so prišle na nevtralno področje severne Ka-tsnge in zaradi tega je mnenja, da je sporazum od 17. oktobra 1960 razveljavljen. Zato je prevzela znova svobode vojaške akcije na vsem ozemlju od polnoči 11. januarja. ko je potekel rok, ki je bi! dan OZN za nastop«. Combe je odredil vojaške operacije po kopnem in po zraku in njegove sile so že začele napadati področje, ki so jo zasedle redne kongoške čete. Z letali, ki so jih dale ra razpolago nedavno ZDA, so Combejeve čete obstreljevale omenjene položaje. Com-bejevo uradno poročilo pravi, or so bili letalski napadi »uspešni« ter da so njegove kopenske čete »izvršile ukre-j e za nevtraliziranje grožnje, ki jo predstavljajo Lumum-bove čete«. Ni znano, ali so Combejeva letala obstreljevala tudi Ma-neno. Med obstreljevanjem položajev vladnih čet je bilo zadeto eno Combejevo leta- ’in njegov poveljnik je bil ubit. Gre za belgijskega majorja. Predstavnik OZN je izjavil, da je okoli 600 maroških vo-jiikov odkorakalo v Manono, da se pridruži tamkajšnjim dve sto nigerijskim vojakom. Dodal je, da je položaj v tem mestu »nespremenjen«. V Leopoldvillu se govori v poučenih krogih, da Lumum-bove čete pripravljajo iz Stanleyvilla ofenzivo proti Ekvatorski pokrajini. Davi je Mobutu poslal z letali ojače. i:j& iz Leopoldvilla v Lisalo v Ekvatorski pokrajini. V Li. sali so padalci ZAR so sklopu varnostnih sil OZN. Predstavnik OZN je izjavil, da po vesteh, ki so jih dobili iz Leopoldvilla, so opazili na meji Ekvatorske pokrajine zbiranje čet, ki prihajajo iz Stanlcyvi!la. Dru^i trdijo, da s-, oddelki teh cet prekora. čili mejo omenjene pokrajine. Predstavnik OZN v Elisa-bethvillu je izjavil, da Combejeve čete niso do sedaj izvršile nobenega napada na Manono. Pripomnil pa je, da je stanje zelo napeto. Delovanje upornikov proti Combeju se je razširilo na številne kraje Katange. Lue-n.i, kjer so najvažnejši rudniki premoga v Katangi, je od včeraj popoldne v rokah upor. nikov. Na letališče so posta, vili sode bencina, da bi pre. prečili pristajanje Combeje. vili letal. Combejeve čete so napadle upornike na področju med Kamino in Bukamo. Poveljstvo OZN pa je spet začelo pogajanja s čombejem, d,t bi prepustilo letalsko opo. r šče v Kamini njegovim oblastem. Kot izgovor navajajo, dr so stroški preveliki za vzdrževanje tega oporišča v primerjavi z njegovo korist, nostjo. Ce bo poveljstvo OZN res prepustilo to oporišče Combeju, bo to novo dejanje v podporo uporniški vladi in nova kršitev sklepov OZN. flllMllilillllllillllllllllllillltillllllllllliiiiillilliiililllliiiiiiilllinillitlltlllllilllllllllliillillllllllll Vsebina razgovorov dr. Subandria v FLRJ Danes obišče Jugoslavijo predsednik Pakistana Tretja protestna nota albanski vladi (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 12. — Po tridnevnem obisku v Jugoslaviji je danes zjutraj odpotoval iz Beograda zunanji minister In. donezije dr. Subandrio. V razgovorih Subandria z jugoslovanskimi voditelji, ki so potekali v ozračju prisrčnosti in prijateljstva in medsebojnega razumevanja, je bila potrjena enakost pogledov v raznih mednarodnih vprašanjih in iz. raženo zadovoljstvo, zaradi na. daljevanja krepitve medseboj. nega sodelovanja. Jugoslovanska vlada je ponovno dala svojo podporo v borbi Indonezije za priključitev Zahodnega Iriana Indoneziji. Med razgovori je bilo ugotovljeno, da se je mednarodni položaj v zadnjem času poslabšal zaradi poskusa kolonialnih sil, da bi preprečile popolno likvidacijo kolonializma in zaradi njihovega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav, kar potrjujejo dogodki v Kongu in Laosu. Obe strani sta izrazili polno podporo pravični borbi alžirskega ljudstva in izrazili svojo zaskrbljenost zaradi razvoja odnosov med Kubo in ZDA. Zastopniki Jugoslavije in Indonezije so pozdravili napore držav v Afriki, ki so prišli do izraza na konferenci v Casablanci, da se zoperstavijo tujim vmešavanjem v Afriki in da z medsebojnim sodelovanjem prispevajo k utrditvi ne. odvisnosti in hitrejšemu razvoju in osvoboditvi vseh nesvobodnih dežel Afrike. V skladu s potrebami današnjega položaja na svetu in z načeli miroljubne aktivne koeksistence je bila izražena skupna pripravljenost, da se nadaljujejo napori za zboljšanje mednarodnega ozračja in razumevanja. Obe strani sta ugotovili, da je bil obisk indonezijskega zunanjega ministra — čeprav kratek — zelo koristen in ploden. Na tiskovni konferenci pred odhodom iz Beograda je zu-nanji minister Indonezije dr, Subandrio med drugim pouda. ril, da je imel zelo koristne razgovore s Kardeljem in Via. hovičem tudi o gradnji socializma. Jutri bo Beograd pozdravil drugega gosta predsednika re. publike predsednika Pakistana feldmaršala Mohameda A-jub Kana. Pakistanskega pred, sednika bodo na beograjskem letališču pozdravili predsednik Tito in drugi jugoslovanski državni in politični voditelji. Medtem je bil odpravnik poslov albanskega poslaništva v Beogradu danes ponovno po. klican v državno tajništvo za zunanje zadeve, kjer so mu izročili novo, tretjo, protestno noto zaradi nadaljevanja prevratnega delovanja albanskih oblasti proti Jugoslaviji, ki je bila ponovno dokazana na sod. nem procesu albanskemu vohunu Mustafi Leniju 10. tega meseca v Ohridu. Odpravnik poslov je prebral noto, toda je — kot običajno — ni hotel sprejeti, B. B. Vreme včeraj: najv-išja temperatura 8.5, najniižja 6.8, ob 19. uri 7, zračni tlak 1023.7, narašča, veter 44 km severovzhodnik, s posameznimi sunki 70 km, vlage 56 odst., nebo oblačno, morje razburkano, dežja 16.6 mm, tempe-r at ura morja 10.5 stopinje. Tržaški <1 n e v n i k Danes, PETEK, 13. Januarja Veronika Sonce vzide ob 7.43 in zatone ob 16.45. Dolžina dneva 9.02. Luna vzide ob 3.36 in zatone ob 13.43 Jutri, SOBOTA, 14. januarja Srečko Iz sindikalne dejavnosti Zaskrbljenost delavcev čistilnice petroleja «Esso za obstoj Standard» Nobenega uspeha pri pogajanjih o sporu v AFA Skupini delavcev Acegat priznali posebno doklado V rafineriji Esso Standard so delavci že dolgo časa zaskrbljeni, ker kaže, da misli ravnateljstvo čimbolj skrčiti njeno dejavnost. Pomisliti je namreč treba, da je bilo takoj po vojni zaposlenih v tej rafineriji kakih 500 delavcev in uradnikov, sedaj pa jih je komaj 168. Ce pojde tako naprej, bo postala rafinerija s časom samo nekako obmorsko skladišče pogonskih goriv. Zaradi tega je sindikat petrolejskih delavcev CGIL pi. sal ministrstvoma za delo in trgovino pismo, v katerem zahteva pojasnila, zakaj niso povečali v Trstu naprav podjetja, kot je bilo prvotno v načrtu, marveč gradijo novo čistilnico v Paviji. O tem vprašanju in o poteku pogajanj med sindikati in petrolejskimi delodajalci v Rimu glede izboljšanja delovnih in mezdnih pogojev so poročali delavcem predstavniki notranje komisije na enotni skupščini delavcev in uradnikov. Glede ohranitve rafineri-je vsaj v sedanjem obsegu se bc sindikat petrolejskih delavcev CGIL še nadalje boril in potegoval pri pristojnih oblasteh. Ne sme se namreč več dogajati, da bi podjetje še v naprej premeščalo po kapljah delavce in uradnike, tako da bi se nihče ne zavedal, krko se polagoma krči. Na uradu za delo so se včeraj pričela pogajanja za uieditev novega akordnega sporazuma v podjetju AFA. Kot smo že pisali, je prišlo dc spora, ker noče podjetje priznati delavcem nobene u-godnosti od povečane proizvodnosti, čeprav morajo po rumestitvi novih naprav bolj trdo delati. Sestanek na uradu za delo je bil brez haska, ker so delodajalci vztrajali na istem stališču, ki so ga zagovarjali že na sedežu zveze industrij-cev. Seveda tudi sindikati niso mogli popustiti in ni bilo zato sploh govora o možnosti kakega sporazuma. Podjetje Čitujle in sirile PRIMORSKI DNEVNIK na njih politično prepričanje ter ima kot tako po zakonu pravico, da je v komisiji zastopano. Ni povsem razumljivo stališče predsednika trgovinske zbornice dr. Caidassija, ki je sejo prekinil, saj imenovanje in sestava komisije ne spada v njegovo pristojnost, še manj pa v pristojnost katerega koli člana. To je po zakonu v pristojnosti prefekture, ki edina lahko odloča, koga bo imenovala. V bistvu gre pri tem vprašanju za ponovni poskus, da se onemogoči pravično zastopstvo Slovencev v kakršni koli ustanovi ali predstavniškem organizmu. Gre tudi za dokaj prozoren poskus izigravanja ustave in sprejetih mednarodnih obveznosti, pri čemer se skuša na vse mogoče načine obnoviti šovinistično in nestrpno ozračje. Slovenska javnost upravičeno pričakuje, da prefektura ne bo podlegla pritisku vedno bolj osamljenih šovinističnih krogov in da bo ostala pri svojem lastnem sklepu, za katerega se pač ne more dvomiti, da je bil temeljito premišljen in proučen. liiiiiviiiitiiBiiiiiiittiiiiiAiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii i bi ■ timi 11 ii mi m imiiii i nit ■ rn imati mini iti umi i it umni mini vimii 11 ii m i m im ii ii it i mini ii mil i mini kiiiii im ii iiiimifli i ii m iiiiiiiiim m m umi] um Slovesna otvoritev sodnega leta v novi dvorani porotnega sodišča Ceremoniji so prisostvovali najvišji predstavniki oblasti - Govor glavnega državnega pravdnika dr. Grieba o delovanju sodnih organov v preteklem letu namreč ni hotelo pristati na akordne tarife ki jih imajo delavci za minimalne, da se vsaj nekoliko poplača njihov trud in napor. Predstavnik delodajalcev je dejal, da bodo proučili zadnje delavske zahteve, pri čemer se bodo posvetovali z glavnim ravnateljstvom v Milanu. Popoldne so sindikalni predstavniki poročali delavcem o razgovorih na uradu za delo. Delavci so zatem sklenili, da bodo počakali na odgovor ravnateljstva do sobote, sicer pa bodo pričeli s stavkovno akcijo. Sindikalni predstavniki delavcev Acegata in predstavniki podjetja so po daljših pogajanjih sklenili sporazum, ki se tiče okrog 40 delavcev, kateri so dodeljeni popravljanju okvar na raznih napeljavah. Podjetje namreč ni hotelo prej uveljaviti sporazuma iz septembra 1959 o izrednih dokladah tudi za te delavce. Po novem sporazumu dobe doklado tudi šoferji vozil, s katerimi se vozijo ti delavci na delo. Ce pojdejo ti delavci do 15-krat na mesec popravljat napeljave, jim bodo plačali 1.500 lir na mesec, če pojdejo več kot 15 dni v mesecu pa dobe 2.500 lir doklade. Poleg tega pa jim bodo izplačali 27.000 lir doklade «una tan-tum« za preteklo delo. 2.146 ladij lani v luki Lansko leto je priplulo v naše pristanišče skupno 2146 ladij, v to število niso prištete ladje, ki opravljajo izključno obalno plovbo po Jadranu. «»-------- O Jutri in pojutrišnjem bo skupščina tržaške federacije liberalne stranke. Na skupščini bodo izvolili tudi nov od-boi in preglednike računov. Nov poskus šovinističnih nestrpnežev Včeraj bi moralo biti ustanovno zasedanje pokrajinske komisje za ugotavljanje in sestavljanje seznamov trgovcev, ki so upravičeni do obveznega bolniškega zavarovanja. Predsednik te komisije dr. Caidassj je zasedanje prekinil na zahtevo člana de Rossija, ki je protestiral, češ da naj ne bi bil pravilno imenovan za člana komisije pred-siavnik Slovenskega gospodarskega združenja. To je skušal utemeljevati s sumljivo formalističnimi trditvami, da naj ne bi Slovensko gospod? rsko združenje zastopalo v pokrajinskem okviru trgovcev. Proti takim trditvam je takoj nastopil predsednik Slovenskega gospodarskega združenja Svagelj, ki je podčrtal, da je prefektura, ki ima po členu 5 zakona o obveznem bolniškem zavarovanju trgovcev nalogo imenovati pokrajinsko komisijo, predhodno združenje vprašala za predloge in ga tudi na osnovi tega predloga imenovala za člana pokrajinske komisije, kot trgovca — pripadnika kategorije, Slovensko gospodarsko združenje zastopa na stotine trgovcev na drobno in to ne oziraje se Včeraj zjutraj ob 10.30 je bila v sodni palači slovesna otvoritev novega sodnega leta. Slovesnosti so prisostvovali predstavniki najvišjih civilnih in vojaških oblasti, poslanci, konzularni predstavniki, sodniki vseh sodišč tržaškega sodnega okrcžja in drugi povabljenci. Slovesnost se je začela s sprevodom, ki je odšel izpred velike dvorane v sodni palači. V prvi skupini so bili glavni državni pravdnik dr. Tommaso Grieb in njegovi namestniki, za njimi so trije sodni uslužbenci nesli znake pravice. Sledili so jim vršilec dolžnosti prvega predsednika prizivnega sodišča dr. Palermo in drugi sodniki. Sprevod je prišel skozi giavna vrata v dvorano porotnega sodišča, kjer so vsi zasedli določena jim mesta. Načelnik kanclistov dr. Ac-concia je prečital novi razpored prizivnega sodišča ter aiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiimniimiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiumiiif iiiiim Za obravnavanje številnih upravnih vprašanj Dve izredni seji trž. občinskega sveta Pred zadnjo sejo občinskega sveta so se sestali vodje skupin svetovalcev in se sporazumeli, da bosta poleg rednih sej 16, 23. in 30. januarja tudi z-redni seji 19- >n 26. t. m. Na teh dveh izrednih sejah bodo obravnavali samo upravne zadeve ter ne pridejo na vrsto vprašanja svetovalcev in resolucije. To so sklenili, da bi izčrpali obširni dnevni red. Dosedanjemu dnevnemu redu so dodali še naslednje točke: Imenovanje dveh članov nadzornega odbora IACP, imenovanje namestnika v nadzornem odboru IACP, zgraditev dela ceste nad Ulico Čampo Marzio, zgraditev kript za navadne pokope na XIII. polju občinskega pokopališča pri Sv. Ani za 85.440.000 lir, razširitev prostora za žare v kostnici za 10.633.750 lir. Nova proga Po poskusnih vožnjah je Splšna plovba iz Pirana dokončno uvedla krožno pomor- 'primorski DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FI.RJ: v tednu 10 din, nedeljska 40 din, mesečno 300 din — Nedeljska: letno 1920 din, polletno 960, četrtletno 480 din — Poitnl tekoči račun- Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ui. 3-1., tel. 21-928, tekoči lačuii pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT, Trst J sko progo okrog sveta za prevoz blaga. Prvo redno vožnjo bo opravila motorna ladja ((Slavonija«, ki ima 12.000 ton in ki so jo pred kratkim zgradili v Pulju. Ladja bo plula okrog sveta okrog 3 mesece. Ker bo plulo na progi več ladij, bodo odhajale iz matičnega pristanišča vsakih 30-40 dni. Vse *e ladje bodo nove. V našem pristanišču se je zasidralo pet jugoslovanskih .-(-dij, ki so menjale zastavo, ker so jih prodali Vietnamu. Te ladje so ((Korana«, «Krka», ((Mura«, «Kupa» in «Vrbas,>. Jugoslavija je prodala že pred tem sedem podobnih ladij isti državi. Vse so bile zgrajene med leti 1950 in 1954, imajo po 607 ton in so služile samo za plovbo po Jadranskem morju. Sedaj so jih nadomestili z večjimi. «»-------- Neroden padec na mokri cesti Včeraj dopoldne je 70-letni Ljubomir Comasi od Sp. Magdalene 583 šel po drva oziroma suhljad v bližnji vinograd. Ko se je vračal domov je imel smolo, ker se mu je na mokri poti zdrsnilo in je nerodno padel. Pri tem si je zlomil gleženj desne noge. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Pravijo, da bo okreval v dobrem mesecu, če ne bodo nastopile komplikacije. Ob 9.45 so sprejeli na opazovalni oddelek 72-letnega Ro. mea Malinija s Trga Sansovi-no 2, ki se bo moral zdraviti 10 dni zaradi zastrupitve s plinom. vseh sodišč v tržaškem okrožju za leto 1961. Po prečitanju razporeda pa je dobil besedo glavni državni pravdnik dr. Tcmmaso Grieb, ki je podal poročilo o delovanju sodnih organov v preteklem letu. (Naj omenimo mimo grede, da bo dr. Grieb zapustil Trst ter se preselil v Benetke.) V svojem poročilu je glavni državni pravdnik najprej o-tnenlf; d« ie IRM leta 1960 v tržaškem okrožju 8603 civilnih razprav. Kazenskih pa je bilo 8181, t.j. 1691 več kot leta 1959. Čeprav so sodni organi napravili veliko več dela kot prej, vendar niso kos vedno ncvim in novim potrebam. Morebitno zvišanje števila sodnikov za 1400 enot v vsej republiki v prihodnjih petih letih bo sicer nekoliko izboljšalo pogoje, v katerih delajo sodišča, a bo treba kljub temu uvesti vrsto reform v sodnem postopku, da bi se pospe. šilo njegovo delovanje. Med drugim je govornik predlagal, naj bi v kazenski zakonik u-vedli kot olajševalno okolišči. no priznanje krivde. V nadaljevanju svojega govora je glavni državni pravdnih obravnaval razna vprašanja, ki se tičejo sodnega zbora, ter je nato prešel na konkretna vprašanja, ki so dvignila precej prahu v tisku in v javnosti. Predvsem je govo-ril o neki nedavni odločitvi ustavnega sodišča glede pravice industrijcev do zapore svojih tovarn. Ustavno sodišče je namreč odločilo, da imajo industrijci pravico do zapore, teko kot imajo delavci pravice do stavke. Pri tem je govornik omenil, da je ustavodajna skupščina priznala de-lavcem pravico do stavke, medtem ko se ni hotela izraziti glede zapore. S stališča ab-stiaktnih načel svobode pravice in enakosti je sedaj u-stavno sodišče priznalo indu-strijcem pravico do zapore. S to odločitvijo se je včeraj tudi dr. Grieb strinjal. Jasno pa je. da je nemogoče presojati ta vprašanja s stališča abstraktnih načel in pojmov. Nemogoče je primerjati milijone delavcev, katerih življenje je odvisno od vsakdanjega za. služka, z delodajalci. Zasebna lastnina, kjer še obstaja, mo-ra imeti določeno socialno vlogo. Zakon ne more in ne sme dopustiti, da bi delodajal. ci po svoji mili volji lahko zapirali tovarne ter tako obsojali tisoče in tisoče družin na lakoto in na revščino. Drugo važno vprašanje, s katerim se je ukvarjal govor, nik, je bilo vprašanje umetne, ga oplojevanja. Tudi v tem pcgledu je kasacijsko sodišče pred kratkim razsojalo. Ni pa še znano, kakšno stališče je zavzelo. Primer je znan: padovanski pretor je oprostil r.eko učiteljico, ki je rodila otroka, za katerega je trdila, da je bil spočet z umetno oploditvijo. Padovansko sodišče je razveljavilo prejšnjo razsodbo. Kasacijsko sodišče je potrdilo razsodbo druge stopnje. Tu se odpirata dve možnosti: ali je bilo naj višje sedišče mnenja, da niso bili podani zadostni dokazi glede umetne oploditve, ali pa je petrdilo razsodbo sodišča, ki je menilo, da je omenjena 'l-čiteljica zagrešila zakonolom-stvo. Po Griebovem mnenju je možna samo prva hipoteza, ker pri umetnem oplojevanju ne gre za prekršek zakono-lomstva. Ce se hoče kaznovati umetno oplojevanje, je potrebno izdati nov zakon. G!l(W!fl "Blžavni pravdrtjk je grvoril nato delj časa o enakopravnosti med moškim in žensko v družini, in sicer v zvezi z nedavnim kongresom žensk pravnic. Glede tega vprašanja pa je dr. Grieb zastopal tradicionalna načela nadvlade moškega v družini. Končno je govornik omenil tudi vprašanje cenzure filmov in nedavni poseg državnega pravdnika v Milanu na to področje. V tej zvezi je citiral neko resolucijo, ki so jo podpisali člani milanske sekcije vsedržavnega združenja sodnikov, ki so odločno poudarili, da poedinec ne more govoriti v imenu celotne kategorije, temveč samo v svojem imenu. Po Griebovem mr.enju bi bilo sicer treba še vedno uveljaviti preventivno cenzuro filmov in drugih predstav, vendar se mu pa zdi da za to delo niso naj- primernješe sedanje komisije, • ki izvirajo iz vladajoče politične stranke ter so zato podvržene sumu, da niso absolutno objektivne«. V nadaljevanju svojega govora je dr. Grieb omenil, da so lansko leto cerkvena sodišča proglasila za neveljavne enajst zakonov. Legalnih ločitev pa je bilo 248. Pripomniti je treba, da se družinski odnosi ne zboljšujejo in da imajo kvesture veliko opravka zaradi družinskih prete- pov. Zelo se je spremenil tudi socialni odnos ločenih žensk. «Casi se spreminjajo — je dejal dr. Grieb — niti veri Se ne posreči več, da bi brzdala današnji hedonizem. Opozorila, pridige, grožnje izobčenj nimajo več nobenega učinka. Poglejte! Cerkev obsoja nošenje hlač s strani žensk, a te sledijo modi, ki predpisuje, da se morajo vedno bolj prilegati telesu. Cerkev obsoja uporabo kopalnih oblek bikini, toda na oba. lab in na trgih se vedno bolj časti golota. Cerkev obsoja marksizem, a komunistične in socialistične sile se vedno bolj krepijo. Zelo malo uspeha imajo grožnje z večnim ognjem in izobčenjem«. Med drugimi vprašanji je nato državni pravdnik omenil predvsem vprašanje cestnega zakonika, ki po njegovem mnenju ne ustreza potrebam. Med drugim bi bilo potrebno opozoriti s cestnimi znaki na križiščih prednostna cestišča. Število stečajev je ustaljeno, veča pa se število meničnih protestov. Stalno se slabša položaj na področju tatvin in kar je še slabše, viša se število neznanih storilcev. V veliki večini primerov gre za tatvine avtomobilov, avtomatskih aparatov za prodajanje žvečilnega gumija, a-meriških lešnikov, steklenic vina in likerjev, sira ter raznih mesnih izdelkov. Po Griebovem mnenju je tieba spraviti tatvine avtomobilov vsaj delno v zvezo z ukinitvijo javnih hiš. K sreči pa je bilo v tržaškem okrožju samo nekaj primerov tatvin avtomobilov, ki so služili najprej ljubezenskim sestankom, ter so se končali z ropom. . Tudi vprašanje mladinske kriminalitete je pritegnilo pozornost državnega pravdnika, ki pa je poudaril, da bo mogoče rešiti to vprašanje z ustrezno vzgojo mladine. V zvezi s kaznovanjem raznih prekrškov je dr. Grieb omenil vprašanje zaporov ter njihovo humanizacijo. Ni pa se strinjal z načrti, po katerih na; bi zapori postali nekakšni hoteli. Glede tržaških koro-nejskih zaporov je dejal, da bo to vprašanje kmalu načelne rešeno, čeprav bo treba čakati še precej časa, da se bodo novi zapori zgradili. V nadaljevanju svojega govora je dr. Grieb omenil, da raste število procesov zaradi nenamernih umorov ter hudih telesnih poškodb, ki se dogajajo pri cestnih nesrečah. Procesi zaradi namernih stečajev pa so_ ustaljeni. V tej zvezi jo državni pravdnik omenil neki primer stečaja, kjer je bilo državno pravdništvo psi-silieno .vložiti priziv na višje sodišče, ker je menda neki odvetnik svetoval svoji stranki naj napravi neko nezakonito dejanje. Lanskega leta je bilo 9 namernih umorov t-r 38 ropov. Skoraj vsakodnevni so tudi procesi zaradi tihotapstva. Dr. Grieb je zaključil svoj govor s poročilom o stanju policijskih enot, ki pripadajo sodišču, ter je takoj nato zaprosil predsedni. ka sodišča, naj proglasi novo sedno leto. Z uradno formulo je dr. Palermo to storil ter tako zaključil slovesnost. Na pobudo ustanove ENPI Tečaj za industrijsko vzgojo za šolnike Na tečajih bodo obravnavali predvsem vprašanja o zaščiti na delu Številne nesreče na delu so tragična stran sedanje dobe. Delovni človek je stalno izpostavljen nevarnosti, ki mu pre. ti v tovarni in v raznih obratih, kjer si z delom služi vsakdanji kruh. Posledice so včasih hude za prizadetega in za njegove svojce. Zaradi tega je tako pereče vprašanje varnosti na delu. Zaščita delovnega človeka je plemenita, globoko človeška in socialna naloga, V tovarnah in na raznih delovnih mestih so zaščitne naprave, ponekod zadostne, v več krajih pa še neprimerne in pomanjkljive. Razne ustanove in organizacije se borijo, da bi imel delovni človek zadovoljivo zaščito, da bi se preprečile nesreče na delu, da bi delavec dobil primerno vzgojo, da bi se v nevarnosti znal zaščititi in da bi se znal pravočasno izogniti nesreči. Zaščita na delu pa je problem, ki se ne tiče samo odraslih delavcev. Zadevna vzgo. ja ni stvar, ki mora zanimati samo družinskega očeta, starejšega delavca ali vajenca, ki si je začel služiti kruh. Ze šolskega otroka je treba vzgajati, da mu bo prišel v kri čut odgovornosti do samega sebe in do drugih, da bo vsaj nekoliko pripravljen, ko si bo začel sam s svojim delom služili kruh. Zaradi tega je ustanova EN Pl pripravila tečaj za industrijsko vzgojo, ki je namenjen šolnikom. Zaščita na delu sicer ni obvezni predmet pouka v šolah, šolniki pa ima. jo važno nalogo, da ob raznih priložnostih, kakor na primer pri pouku računstva, zemljepisa, pri pismenih nalogah itd., nudijo otroku osnovne pojme o zaščiti na delu, o prvi pomoči itd. Ob koncu januarja se bo začel ta tečaj za šolnike. Med 60 predavanji bodo strokovnjaki govorili o zelo važnih vprašanjih in zadevah, ki bodo prav gotovo zanimale šolnike. Po končanem tečaju bodo tečajniki dobili diplomo, ki bo predstavljala dobro točko pri raznih natečajih in ocenah šolnikov. Interesenti naj pošljejo proš. njo na navadnem papirju do 23. t. m. na vodstvo ustanove ENPI — Ul. Genova 8, kjer bodo tudi dobili razna pojasnila. V prošnji je treba navesti točen naslov in rojstne po. datke. Vsem našim šolnikom priporočamo, da se udeležijo tega zanimivega, koristnega in važnega tečaja. Zanimivo predavanje profesorja A. Marussija Včeraj zvečer je v kulturnem centru USIS v Ul. Ga-latti 1 profesor Antonio Ma-russi predaval o temi: »Človek in prostor«. Čeprav , je bila vsebina tega predavanja matematično - fizičnega značaja, vendar je priklicala števil, ne poslušalce, ki so z zanimanjem sledili predavateljevim izvaj anjem. V prvem delu predavanja se je prof. Marussi zadržal dalj časa na vprašanju Evkli-dove geometrije ter Evklido-vega prostora. Po izčrpnem orisu temeljnih izsledkov zna. nega grškega matematika in geometra je govornik prikazal pcmen in vlogo novejših matematikov, ki so odprli pot neevklidovski geometriji, se pravi hiperbolični in eliptični geometriji, ki so postale odločilnega pomena prav v trenutku, ko je stara matematična veda začela prehajati s področja čiste razumske spekulacije na področje neposrednih izkušenj fizičnega sveta, v katerem živimo. Začetki tega preporoda gredo že v pr. va stoletja novega veka in od iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiniiiiiiiiiiniimmimiinmin Smrtne posledice nesreče na delu v ILVfl Silvester Batič je podlegel poškodbam Danes bodo pokojnika odpeljali iz mrtvašnice glavne bolnišnice najprej na dom v Lonjer in nato na katinarsko pokopališče . slavnostne otvoritve sodnega leta Zaradi hudih poškodb, ki jih je dobil med delom v železarni ILVA predvčerajšnjim popoldne je včeraj ob 1,20 umrl 52-letni Silvester Batič iz Lonjerja št. 308, po domače »Kovačev«. Pogreb bo danes ob 15. uri izpred mrtvašnice glavne bolnišnice, od koder bodo pokojnika odpeljali najprej na dom in nato na Ka-tinaro, kjer ga bodo pokopali na domačem pokopališču. Kakor smo že včeraj poročali, se je Batič smrtno ponesrečil ko je v valjarni železarne ILVA varil kovinasio ploščo z varilnim aparatom, pa je nenadoma eksplodiral velik zaboj za orodje, ki je bil blizu njega. Orodje in železni drobci so s tako silo prileteli in poškodovali Batiča, da je bila vsa zdravniška pomoč zaman. Pri eksploziji mu | je zlomilo obe nogi in mu raz. mesarilo mečo na obeh nogah. Razen tega je dobil veliko in globoko rano na hrbtu in je imel poškodovano drobovje, kar je bilo zanj usodno. Pokojnik, ki zapušča ženo in dva sinova, je bil marljiv delavec, naprednega duha m se je že iz mladih let udejstvoval pri vaškem prosvetnem življenju. Hudo prizadeti družini izrekamo naše sožalje. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniititiii OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMHT1 IN POROKE Dne 12. januarja se je rodilo v Trstu 12 otrok, umrlo je 11 o-seb, RODILI 90 9E: Flavto Fabi, Carlo Cimino, Fabrizio Paoli, Giordano Zerovaz, Lici a Ma-drus-sani, Ugo Simčič, Oinzia Ruggie-ru. Luciana Bertolino, Siro Can-narella, Mamuela Sega, Alfrede Gortan in Claudiio Vittori. UMRLI SO: 68-letni Francesco Versa, 75-letna Giorgina Rasen vd. Ban, 89-letni Vittorio Boschmi, 82-letni Giuseppe Šegu lin, 74-let-mi Francesco Tinta, 79-letna Lul-gia Sedmak vd. Boschini, 80-1 etri a Maria Pikec vd. Lampe 47-letnj Vito Lavopa, 44-letni Mario Danese, 51-letni Silvester Batič in 37-letni Angelo Bersan. NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 1. do 15. januarja) Cipolla. Ul. Belpoggio 4. Godina Enea, Ul. Glnnastlca 6; Piz-zul-Cignola. Korzo 14; Croce Az-zurra, Ul. Commerciale 26, tedaj se je razvoj znanosti nenehno stopnjeval. Novi izsledki v fiziki, v astronomiji in v drugih znanostih v 18. ir. 19. stoletju so bili v tem pogledu odločilne važnosti. Človek je začel vedno bolj prodirati v vesoljstvo ter začel spoznavati njegove zakone. Einstein je rešil teoretično vprašanje štiridimenzijske-ga prostora, drugi učenjaki so rešili druga vprašanja, a nekatera ostajajo odprta še danes. Tako je na primer z vprašanjem hitrosti gravitacije. Ne ve se še, ali je ta hitrost omejena ali neskončna. Učenjaki upajo, da bodo lahko odgovorili na to vprašanje cb priliki prihodnjega popolnega sončnega mrka, ki bo 15 februarja letos. Prof. Maruš si_ je povedal, da bo šel proučevat ta pojav v Toskano s skupino znanstvenikov ameriške univerze v Kaliforniji. PREMIERA v K VERDIJU« «Soprog v ko!egiju» (Komična skupina Bramieri-Volonghi) Radi priznamo vnemo in prizadevnost komični igralski skupini Bramieri-Volonghi, ki se je včeraj zvečer predstavila v gledališču «Verdi» z glasbeno komedijo «Soprog v kolegiju». Bili bi pa neiskreni^ če bi rekli, da smo odhajali iz gledališča zelo zadovoljni. Besedilo komedije je vse premedlo, preveč prazno in dolgovezno in s končno poanto ne more zadostiti za vse, česar je bilo prej premalo. Kljub vsemu so imeli igralci priložnost pokazati svoje kvalitete, ki bi gotovo kje di ug j e prišle še bolj do izraza Gino Bramieri in Lina V olonghi rta znana komika, vendar je to pot prišel bolj do veljave Bramieri. Simpatična pojava je Grazia Mana Spina (Carlotta), pa tudi ostale igralke so se po svoje uveljavile: Genny Folchi, Livia Grazioli, Carla Agostini, Irene Michele in Jolanda Pitschil-ler Med moškimi sta imela vidnejše vloge še Mario Pisu in Renato De Carmine, potem pa še Mario Maranzana, Mico Cundari, Sandro Pelle-grinim Enrico Ardizzone, Gian-*ti Toloni. Med plesalci, od katerih so nekateri večkrat zamenjali glavne igralce, bi zlasti omenili Argentinko Violetto Mon-tenegro, Victorja Ferrarija tei Paola Gozlina. Režiser Daniele D’Anza je napravil, kar se je dalo iz dela narediti, da je bilo ves čas živahno, kar je še omogočala zelo hitra menjava scen. Delo bodo ponovili še danes in jutri zvečer ter v nedeljo popoldne. Avto povozil žensko pri prečkanju ceste Z avtom je včeraj dopoldne Paolo Schiraldi iz Ul. Commerciale £0 povozil 57-letno Anno Buftoraz por. Ottochian iz Ul. D’Alviano 7, ki je prečkala cesto blizu svojega doma. Zenska se je nekoliko pobila po levi roki in stegnih, zaradi česar so jo sprejeli na opazovalni oddelek. Zdraviti se bo morala dober teden. Plemen pri varovalkah povzrcčll delavcu opekline Ko je včeraj dopoldne 18-letni Silvano Palumbo s Trga Giarizzole 20 v uradih ladjedelnice Felszegy v Miljah pre. gledoval električno napravo in popravljal varovalke, je nastal kratek stik in je švignil plamen, ki je povzročil delavcu na obrazu opekline I. in II. stopnje. Takoj so mu priskočili na pomoč in so ga z zasebnim avtom odpeljali v bol. nišnico, kjer so ga sprejeli na dermatološki oddelek. Zdraviti se bo moral 20 dni. Slovensko gledališče v Trstu V nedeljo 15. t. m. ob 16. uri v dvorani na stadionu «Prvi maj«, Vrdelska cesta 7 ALEJANDRO CASONA DREVESA UMIRAJO STOJE Prevedel: JARO DOLAR Režiser: BALBINA BARANO-VIC - BATTELINO Scenograf: arh. SVETA JOVANOVIČ V vlogi gospe Eugenie nastopa tržaška rojakinja, članica ljubljanske Drame Elvira Kraljeva NA TO PREDSTAVO OPOZARJAMO PREBIVALCE O-KOLIŠKIH VASI, KI NIMAJO PRIMERNIH DVORAN. Veljajo izkaznice «Z» Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni dvorane. [ oledaliSča"] TEATRO NUOVO V soboto ob 21. uri bo premiera predstave Pvanajsta noč« Williama Shakespeara. Režija Giovanni Poli. Rezerviranja in prodaja vstopnic pri gledališki blagajni in v Pasaži Protti. Cene: 1.100, 650 in 300 lir. PROSVETNO DRUŠTVO k SLOVENEC« V BORŠTU vljudno vabi na kulturni prireditvi ki bosta v torek 17. t. m. ob 20.30 in v nedeljo 22. t. m. ob 16. uri v Prosvetni dvorani v Borštu IZLETI Prosvetna društva «Prosek-Kon-tovel«, »Albert Sirk« iz Križa, «Igo Gruden« iz Nabrežine in »Zarja v svobodi« iz Sempolaja priredijo 22. I. 1961 iz'et na sneg v Lokve. Vpisovanje do 18. t.m. v prostorih prosvetnih društev, v Sempolaju pa pri Albertu Periču, Sempolaj 44. Vabljeni! SPD-Trst sporoča, da je bil smučarski izlet v Kranjsko goro preložen na nedeljo 22. t.m. Vpisovanje se nadaljuje na sedežu v Ul, Geppa 9-11. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO ! KONCERTI Danes ob 21. uri bo v A' aitoriju drugi simfonični kolt cert Tržaškega filharmonik; ga orkestra, ki ga bo vo* dirigent Paolo Peloso; so.ik' va’ bo pianist Vittorio setta- Program: Rossini: Pepel«’; Simfonija; De Angelis-Valet tini: Ekloga. (Prva izvedba1 Trstu); Liszt: Koncert št. 1 11 klavir in orkester; Rims) sukov: šeherazada. Simfos^ na suita. KINO Fenice 16.00 ((Najbolj razkosJ«' ladja armade«, eastmancolUj Jack Lemmon, Ricky Nelson. Excelsior 15.15 ((Polnočna čipk^J Doris Day, Rex Harrison, tK1 niicolor. Filodrammatico 16.00 «Cirkusstrt hot«, eastroaneolor. Prepove* no mladini. Grattacielo 16.00 ((Tajnost P* lyan-ne», technicolor Jane man, Richard Egan, Nancy ®r san. Walt Disneyev film. j Arcobaleno 16.15 ((Francozinja* ljubezen«, Martine Carol, J«* Paul Belmondo. Prepoveda* mladini. Supercinema 16.00 ((Jaguar dl* gle», VVait Dismeyev velefilfl*' technicoilorju. Alabarda 16.00 »Domov po ne* ju«, Eleonor Parker in Rob*1* Mitchum. Technicolor. AurOra 16.30 ((Strategija ropa». Capitol 16.00 «S terase«, tecM7 color. Paul Nevvman, Mil* Loy. Prepovedano mladini. I*' nje predstave. Četrti teden. Garibaldi 16.30 ((Usoda človek*' Sergej Bombaraeiuk, Pavlik riskin. Film nagrajen na skovskem festivalu. Cristallo 16.00 »Delfini«, M * Ferrero, C. Cardinale. Prepo*’ dano mladini. Impero 16.00 «Toby Tiller«. Italia 16.00 ((Stražnik«. Zadnji speh Alberta Sordija. Massimo 15.30 «Stalingrajski */ (Norm andie-Ni em e n)». JunaM* francoskih pilotov na ruski ff* ti. Moderno 16.00 «Messalina», tet* niicolor, Belinaa Lee, Piros cas. Prepovedano mladim. Astra 16.30 «Car odra«. Astoria 16.00 ((Ognjena baroni** Dawn Adams, Joachim Ft** berger. Vittorio Veneto 16.00 «Grešni ^ zel«, Alec Guinness. Marconi 16.00 «Petrograjske no®*-technicolor, Ivan Desny, Joha1* na Koczian. Ideale 16.00 ((Kraljica Tatarod technicolor. Savona 16,00 ((Nezgode Pip* Pluta in Paperina«, VValt Df neyeve risanke v technicolori1* Odeon 16 00 «Grešno dekle«, ? Bardot. Prepovedano mladik Skedenj 16.00 ((Tatvina dveh ffl'*’ jard«, technicolor, Franco^ Arnoul. Prepovedano mladini- | ( MALI OGLASI « - ■ ■ ■ - - PODI IZ FURNIRJA po 330 kv. m — se prodajo v Ulici G«* bini 3. SOŽALJE Prosvetno društvo «Lon.i,ef Katinara« izreka ob tragi^ smrti Silvestra Batiča hud: prizadeti družini svoje glob* ko sožalje. Vsem sorodnikom prijateljem in znancem sporočamo, da nas je zaradi krute usode za vedno zapustil naš dragi 52-letni SILVESTER BATIČ žalostno vest sporočajo užaloščeni žena, sinova Miran in Sergij, snaha, mala Marisa, sesira in ostalo sorodstvo. Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes iz glavne bolnišnice v Lonjer obl5. uri in nato na katinarsko pokopališče. Trst-Lonjer, 13. anuarja '961. NAROČNIKI PRIMORSKEGA DNEVNIKA ki poravnajo celoletno naročnino za leto 1961 vnaprej, prejmejo v dar še lepo slovensko knjigo. Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA Danes v SUPERCINEMA PRINCIPE» NEPOZABNA PREDSTAVA Film I predstavlja st »IIIlHi I TECHNICOLOR Izpopolni program Paperino v kraljestvu «matema$ke» NAGRADA NA FESTIVALU V BERGAMU 1960 Ozadje krize v Belgiji Kdo bo plačal? Odraz poglabljanja krize sistema in družbenih odnosov Ne glede na to, kako se bo zaključilo gibanje belgijskih Delavcev in ne glede na to, Da se je zaradi neenotnosti aelavskega razreda ostali del Delavstva ob strani, obstaja Dejstvo, da se v Belgiji odigrava velik spopad med de- lom m kapitalom in da je ta spopad postavil na dnevn red nova vprašanja, ki bodo ^ Družbeno-politični dinamiki Dežele stalno prisotna. , Neposredni povod spopada le tako imenovani .(Enotni z®aDn», načrt socialno-ekonom-akih reform zaradi štednje in stimulacije gospodarske ekspanzije, ki ga je katoliško-li-peralna vladna koalicija v za-eetku novembra predložila Parlamentu. Po uradnem pojasnilu so vzroki zakona dvo-atranski. Prvič se ima v vidu Potrebo, da se belgijsko gospodarstvo čim hitreje prilagodi strukturi ostalih dežel Pripadnic Evropske ekonomske skupnosti, katere član je tudi ■Belgija; da se ojača konkurenčna moč belgijske industri. Je, posebno v odnosu na za-Padnonemško industrijo, da se struktura belgijske industrije Prilagodi zahtevam današnje mednarodne trgovine; in drugo. da se na neki način nadoknadijo «izgube», ki jih bo Belgijsko gospodarstvo utrpe- lo z izgubo Konga. Bistvo oredloženega zakona •. v široki reformi državnih mane; v prizadevanju, da se naaV?0vesi Proračun, prepreči t« 5 ve kopičenje državnega dolga m zajamči povoijna ilanca plačevanja v novih i' Brez dohodkov Ijal vta- Zakon je predstav- žavni vese manever, da se dr- - proračun očisti števil-h subvencij in da se te isto-nw° zameujajo s stimulafiv-mi elementi razvoja, oziroma a Se nadaljnje dajanje kapi-ro . kamuflira s «politiko z^0Ja>>. Tako je za letos {"[DDvideno zmanjšanje držav-fr , izdatkov za 11 milijard f aDkov na račun manjšanja ndov za pomoč brezposelni, pokojnine in socialnih ajatev nasploh. Na drugi ie Predvideno povečanje Pihodov za 6.6 milijard fran-°v> od česar odpade samo ,na petina na neposredne dav-br’ 0sta!° Pa na posredne, ki emenijo množično potrošnjo iara ?rometui davek 5.7 mili-, D. in na komunalne takse 2 v .Bardi). Predvideno je po-aanje prometnega davka .a 20 odst., toda istočasno zaradi podpiranja ekspan-Je industrija oproščena pro-( e“nega davka na gorivo, o-. dal’^1 e^e^Brično energijo. Na-Ub a so predvidene davčne godnosti za kapital, ki je pripravljen da se skupno z dr-avnim kapitalom investira v el le Panoge (plastične mase, trna*r°nlka itd.), kakor tudi ; aljšanje zakona o razvo-; industrijskih investicij, ki tem sPrejet junija 1959. S m zakonom je država pre-ve]a.nase del obresti za in-t v mijske kredite in jamstvo krit kreditov, tako domačemu m(i--*uiemu kapitalu. Fond 6 ‘“jard frankov, ki je bil . tanovljen s tem zakonom, moral povečati na 12 mi- ^ ^lede «izgube» Konga je vla. bel '•■e do nedavna trdila, da jjj gijsko gospodarstvo zara-iu.j ga ne bo utrpelo velike kle ie delala vse do- Us r s° obstajali izgledi za adv intervencijo proti ne- t jsnosti Konga. Ker pa je g0 latervencija spravila Kon-v m njegovo gospodarstvo trio! * °ko krizo, ki ji še ni be ®°ce videti konca, so izgu-Za Belgijo postale očitne, Se l,DBi stroški intervencije tlpuj aj° s polno paro. To bo Iz moral plačati. BgjgDba Konga pa pomeni za akti prenehanje naj- pi vnejše postavke v njeni tolik Bilanci. Za Belgijo ni brez važno, ker bo ostala sV(L nekaterih surovin pod liko kontrolo in niti ni to- kot P°membna izguba Konga odst . **ča, saj gre samo 4 ksemuizvoza Belgije in Lu-vSen, rga v Kongo. Gre pred. vat) za številne, tako imeno-gijsk ''nevidne« dohodke bel-(od ?®a finančnega kapitala Zračnlnvestic'j. pomorskega in itd j prometa, zavarovanj ■Ji stvu daie še večjo jasnost' bi-prgds.^^ootnega zakona«, ki men= ia Poskus, da se bre- --- sov v ^ kritje izgube intere-je, Nongu in rekonstrukci-gijsk . sno usposabljanja bel-cq ne industrije za konkuren-Vseit? Svetovnem tržišču, pred. r°Psk V ok'Y‘ru Enotnega ev-Šir0. ega tržišča prevržejo na razreH tnnnkiDD. na delavski Denno *n to je obenem tudi do , reDen povod za spopad, katerega je prišlo. ePizodaŠnB dogodki so bolj Polit;*8 globokega družbeno- Pol tazito razvBa v drobovju iz- dičnega procesa, ki se po stva p sklerotičnega gospodar-Vse " u° apodarstvo Belgije ima ltančn ti gospodarstva fi-kontrnr3 kapitala. Ta kapital De lraJo tri močne skupi- jonov dolarjev v letu 1958 padle na 1.219 milijonov dolarjev ob koncu tretjega tromesečja 1960. Kronična .brezposelnost zajema okrog 4.5 odst. delavcev. Najtežji je položaj v ekonomsko zaostali Valonski, kjer so tudi spopadi najtežji. Taka struktura belgijske industrije, čemur je treba dodati tudi poljedelstvo, se je mogla obdržati samo na osnovi velikih subvencij. Tudi v pogledu subvencioniranja gospodarstva zavzema Belgija eno prvih mest na Zapadu. To je dober razlog za kopičenje državnih dolgov, ki so samo v zadnjem letu narasli od 359 na 389 milijard frankov in predstavljajo sedaj vrednost skoraj enoletne brutoproizvod-nje države. Politika subvencioniranja je dejansko favorizirala strukturalno in tehnično zaostajanje gospodarstva. Belgija je postala tipičen primer rentniške države; perspektiva njenega gospodarske, ga razvoja v takih pogojih se vse bolj zapira in postavlja problem nujnega zdravljenja, hitrih strukturalnih sprememb, razčlembe industrije v skladu z zahtevami svetovnega tržišča in razvitosti njenih konkurentov v okviru Enotnega evropskega tržišča. Kom. pleks vprašanj, ki jih je postavil «Enotni zakon« in pokazal na metode njihovega reševanja je mogoče takole povzeti; kako nadomestiti izgube finančnega kapitala v Kongu; kako nadomestiti kapitale, plasirane v nerentabilna čeprav že davno amortizirana podjetja, predvsem v premogovnike, katerim je treba letos izplačati 550 milijonov frankov; kako stroške rekonstrukcije domače industrije in razvijanja potencialne konkurenčne moči prenesti na široke potrošniške množice; kako čimprej usposobiti strukturo gospodarstva za večji izvoz, ki naj pokrije izgube v plačilni bilanci itd. Socialistični delavski sindikati so na vse to odgovorili s postavitvijo zahtev po nacionalizaciji ključnih gospodarskih vej, za vpeljavo nadzorstva nad bankami in tru-sti, za uvedbo sistema planiranja in usmerjanja razvoja gospodarstva vodeč račun o sodobni strukturi gospodarstva in o potrebi hitrejšega razvijanja gospodarstva nerazvitih področij, predvsem rudarskih. Na ta način je gibanje dobilo dvojni cilj: preprečiti sprejem »Enotnega zakona« in postaviti na dnevni red vprašanja dolgoročne politike, ki zadevajo spremembe v sistemu. V. MILENKOVIČ ©ral - Te dni je odprl v Parizu osebno razstavo svojih del slovenski slikar-samouk J. Horvat — J aki. Gornja risba predstavlja artikle Kot po navadi, povsem nepričakovano E. Hemingway že nad 40 dni v neki newyorški kliniki Zagotavljajo pa, da ni nič hudega, pač pa gre kvečjemu za neko kuro dezintoksikacije - Značilna pisateljeva «previdnost» Znano je, da je veliki pisatelj Hemingway na svoj način čudak. Zato je tembolj zanimivo, da se je mogel ta človek, ki mu publicistika šteje vsak korak, meri vsako gesto ter beleži vsako besedo, za obilnih štirideset dni u-makniti svoji popularnosti in se skriti v neko bolnišnico, ne da bi do pred dvemi ali tremi dnevi nihče vedel zanj, razen njegovih najožjih sodelavcev ali poslovnih prijateljev, ki pa so molčali kot ribe. Da bi ne bilo preuranjenih tolmačenj, bomo takoj rekli, da se je Hemingway sicer umaknil v bolnišnico, ven. dar pa da ni hudo bolan. Tako vsaj pravijo oni, ki o njegovem zdravstvenem stanju kaj več vedo, ki pa hkrati niso ali točneje nočejo biti zgovorni. nutno zdravi Hemingway, je zares nedostopna. Tudi telefon, ki ga ima Hemingway v svojem bolniškem apartma-nu, odgovori le tistemu, kateremu hoče odgovoriti He-mingway. Odgovarja, seveda, le svojim poslovnim prijateljem. Kaj pa se je dalo zvedeti o njegovi bolezni in o njem drugje? Hemingway je prišel v bol nišnico 30. novembra Njegova bolezen ni resna. Niso bili in ne bodo potrebni nobeni kirurški posegi, pač pa je tre■ nutno podvržen le aklinične-mu zdravljenju«. Verjetno bo mogel že čez 15 dni spet iz bolnišnice, toda že sedaj ni primoran biti stalno v postelji. Toliko neposredno o njegovi bolezni, toda tudi z dru- In klinika, v kateri se tre- \ ge strani se ve, da je He- iiuiiiuiniiiiniiiiiiiuiiiiiiiiNiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiMiiiiiiiiiiiinnriHHiuiiiiiiiiMiiiiiinimiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiKiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinminniiniiiiiiiiiiiiiii Ob zibelki novorojenčka - amebe v Kopru Prvi Tomosov avto «Citroea 2 CV» uspešno prestal poskusno vožnjo Namesto humoreske: test «velikega malčka» - Zagonetka okrog cene Fanfare, godba na pihala... Menda je bilo S-Z (strogo zaupno!) kar mi je ondan povedal umetnik — fotograf, sicer pa šef Fotoslužbe TOMO. SA, Jože Kološa; «Veste, da grem jutri na železniško postajo Kozina?« (Ne, nisem vedel. Toda kaj, hudiča, mi to pripoveduje v pritajenem molku take zaupljivosti?!) Potem; »Prvi Citroeni so prispeli, v zabojih.« (2e v redu, si mislim. Toda: ali je to tak ritual, da je treba celo zaboje fotografirati?) Verjetno jih je preslikal: na vagonu, poleg vagona, na kamionu, pred kamionom, pred totrarno, v tovarni. In tako naprej. Potem je bilo nekaj dni tiho. Menil sem, da se je TOMOS zaprl. Kakor mediteranska školjka z biserom. (Simbolizem: ta biser naj bi bil prvi montirani Citroen 2 CV). Ljudje so šepetali, kar tjavdan: da je TOMOS zdaj konč- Prvi Kspačekn 2 C V v koprskem zalivu (Foto Kološa) | no vendar začel, da je na ' mizi komercialnega direktorja že čez šestnajst tisoč prošenj za «spačka», da so... in tako naprej. V resnici je šlo vse bolj tiho, brez hrupa in reklamnih poniglavosti. Ce se ne motim, je prišlo za kakih dvajset prvih spačkov sestavnih delov in da -so drugi na poti. Da jih zdaj torej montirajo, da krog tovarne prežijo novinarji in fotoreporterji. Veliki malček (Poskus ((literarne kraje«) Najredkejši eksemplar v zvrsti avtomobilske favne; Citroen 2 CV. Vesela, malo pa tudi zabavna preizkušnja na 3000 kilometrov. P. Giovanni pripoveduje: «Ko sem pred testom prejel voz, so mi naročili: Razbijte in uničite ga, če vam uspe! Po prevoženih 3000 km sem predal 2 CV celega lastnikom. Ker pa me je bilo le nekoliko sram (saj nisem izpolnil naročila ob prevzemu voza), sem v opravičilo pojasnil: Vra^ čam vam voz cel, saj nisem hotel uporabiti kladiva.« Neki Rarižan je bil zapleten v proces zaradi razžaljenja časti. Njegov zagovornik je takole podal svoj pledoaje v korist svojega klienta; »Visoko sodišče! Moj man-dant je, kot vidite, skromen človek in po svojem značaju nima nič skupnega z nespodobnostjo našega časa, zato tudi nima namena, da bi u-spaval prisotne z zlaganimi dejstvi. Torej; vozil je, čeprav so mu dohodki dopuščali dražje in bolj razkošno vozilo, le Citroen 2 CV. Gospodje! Pet let ste ga lahko videli v enem in istem tipu voza. Cemu naj torej, kar zahteva tudi pravica, govori S Wšk -S0 Povezane z meta-LttksimL kapital! Francije in liit« ■ , urga in ki imajo ve-tiost erese v Kongu. Poseh-ihrtnei -^a .kapitala je težka ževac *n klasično oboro-Vli v'ie,.V sami državi je raz-klo Slavnem štiri veje; je-stii’ T>remoS. cement in tekle ’„ 21:18> Košuta A. Milič 2:1 (15:21, 22:20, 22:20) Tomšič - Ukmar 2:0 (21:15, 21:12), Zborovanje koprskih nogometnih sodnikov V nedeljo je bila prva letna skupščina lani ustanovljen* podzveze nogometnih sodnikih koprskega okraja. Ta organizacija je doživela v zadnjih letih precejšen razmah, saj Je imel koprski okraj pred štiri- mi leti le tri nogometne so1 nike, zdaj pa jih ima že 22, od tega sedem republiških. Poskrbeli so tudi za nove kadre, saj imajo registriranih kar 25 kandidatov. Precejšen napredek lahko zabeležimo tudi v kvaliteti soje; nja. Lani so koprski sodniki sodili 134 tekem, protestov p* je bilo le pet in še od tega štirje neupravičeni. Sodniki so v lanski sezoni izključUi 1“ igralcev, 37 igralcem pa so t*" rekli opomin. Disciplina na griščih se je sicer nekoliko izboljšala, nikakor pa še ni zadovoljiva. Klubskim vodstvoin so priporočili intenzivnejše delo na tem področju. miiimiiiiiiiiiiaiilimiiii,lima„miimniimiiM,iuiimiHi(m,iiiillMliiiiiiliiilii,l><,iiiii>i„l|,a" Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu Tekmovalo se bo v dveh kategorijah Prvenstvo A in B kategorije ho od 2. do 12. marca v Švici BERN, 12. — Izvršni odbor mednarodne zveze hokeja na ledu je snoči dokončal proučitev pravilnika organizacije sve- : tovnega prvenstva v hokeju na ledu za kategorijo A. Prvenstvo bo od 2. do 12. marca v Ženevi in Lausannu: Istočasno bo tudi mednarodno prvenstvo kategorije B, v kateri ie tudi Italija. Približni razpored za prvenstvo B kategorije je naslednji: 3. marca v Ženevi: Vzhodna Nemčija - Švica ali Zahodna Nemčija. 4. marca v Lausannu: Velika Britanija ali Belgija proti Romuniji ali Avstriji, Italija Poljska. 5. marca v Ženevi: Italija proti Romuniji ali. Avstriji. 6. marca v Ženevi: Italija prot; Veliki Britaniji ali Belgiji ;n Vzhodna Nemčija ali Norveška proti Poljski. V Lausannu: Švica ali Zahodna Nemčija proti Poljski. 9. marca v Ženevi: Poljska proti Veliki Britaniji ali Belgiji. V Lausannu: Vzh. Nem. čija ali Norveška proti Romuniji ali Avstriji. 10. marca v Ženevi: Poljska protj Romuniji ali Avstriji. * Lausannu: Vzh. Nemčija at* Norveška proti Italiji, švic* ali Zah. Nemčija proti Veli*1 Britaniji alj Belgiji. 11. marca v Ženevi: Švica Zahodna Nemčija proti Italije 12. marca v Lausannu: Vzhod; na Nemčija ali Norveška prod Veliki Britaniji ali Belgiji. Zaradi neuspehov Barcelone Bročič razrešen dolžnosti trenerja BARCELONA, 12. — Jug* siovan Bročič, ki je trenir*1 nogometno moštvo Barceloni je bil razrešen dolžnosti. Bračič je prevzel trenerske posl* septembra lani za Herrero, h1 sedaj trenira Inter. Tudi Her' lero so tedaj odslovili kot s* naj Bročiča zaradi neuspehu* nogometne enajstorice. Jugoslovana bo zamenjal drug* trener istega moštva Enriqd* Orizaola. BORIS PAHOR: Onkraj pekla so ljudje Roman «Toliko, da si bila zoprna, kot sva že prej po poti ugotovila.« »Ne reci tega, Igor.« Slama je zašumela in ustnice so prišle iz teme nad njim, kakor obraz otroka, ki z ljubkovanjem skuša storiti silo materi, ki je legla in ga pustila brez poljuba in v temi molči. Hkrati, ko da sta obadva otroka v koči sredi gozda. Obenem je njeno mehko nedrje na njegovih prsih in tak6 je ta mehkoba tudi v poljubu, v njem vlaga trave pod krotkimi kanci. In brez konca bi hotel, da bi bil zmeraj znova njen, zmeraj bolj del nje, zmeraj bolj sestavni del nje same. «Zdaj bo drugače. Boš videl, da ti bo pri meni všeč.« «Prav gotovo mi bo.» (cTi bo, kajne?« «Ze zdaj mi je.» «Tako bi rada zadremala ob tebi « «Moje otroče,« je rekel. «Moje čudežno otroče.« «Saj bom lahko, Igor, kaj?« Ko se je zganila, mu je slama spet prinesla podobo brezmejnega zla; a samo za bežen trenutek; ker na strehi brbotajo debeli kanci, medkem ko pred vrati narava v dežju Šumija kot široka reka. XXXIV. «Kakšen časnik je to?« »Dnevnik iz mojega mesta.« «Tudi jaz ga dobivam iz Aten,« je rekel Charles. »Mala sestra mi ga pošilja.« «A pri tebi je drugače.« Charles se je ustavil samo "na pol, z nogo že pripravljeno za naslednji korak; zdaj se vsa njegova - postava zaveda, da je razpoloženje priložno za kratek pogovor. »To je popolna tema,« je rekel Igor Suban. «Mrk opoldne.« «Kaj pri nas ni bil prepovedan levičarski tisk?« In Charles ga posmehljivo opazuje. «Dosti huje je, ko je sam jezik obsojen na smrt.« «Niste imeli nobenega časnika?« «Ne.» »Niti fašističnega?« «Ce bi bil pisan v našem jeziku, bi bil že s tem dokaz, da smo. Mi pa nismo smeli biti.« «Dvajseto stoletje.« «Da. In to dva koraka od Benetk.« »Od imperialistov tako ni pričakovati pomoči,« je rekel Charles. «Razen če gre za njihove koristi.« «Zraven vsega pa je bila marsikomu še strašansko všeč Mussolinijeva trda pest.« Charles je zaničljivo skremžil ustnice #Ker sta bila fašizem in nacizem dober blok proti Sovjetski zvezi.« Igor Suban se je vzdignil z ležalnega stola in stopil k ograji. Ozrl se je na vzporedne rumene njive v soncu. Van Gogh, je pomislil in se naslonil z ledji na debelo cev ograje. ((Obrambni zid pred komunizmom. Pri nas pa so streljali na duhovnika, ko je na prižnici govoril po slovensko.« «V Trstu?« »V glavni cerkvi sredi mesta.« Charlesu se je rodil nasmešek, ko da se je prikazal sam od sebe, ne da bi on vedel zanj. »Protiboljševiška trdnjava,« je rekel in se porogljivo namuznil. Za hip sta oba molčala, kakor da na tihem spoštujeta obsončene njive, ki se spokojno grejejo na dopoldanskem soncu in ne morejo čutiti izkaženosti človeškega plemena. «Kup slovenskih knjig pa je nekega dne zgorelo celo pred Verdijevim spomenikom.« »To se sliši kakor pravljica,« je rekel Charles. «Imeli ste opraviti s fašizmom dosti prej ko druga Evropa.« In sta molčala, ko da se zavedata, da je naštevanje nesreč docela neodrešilno početje, «Moram po znamke,« je potem rekel Charles. Terasa je oblita s soncem in pod platni je utesnjena gosta toplota kakor poleti. Vse je nepremično kakor v zatišju prisojne luke v avgustu. Rekel je Charlesu, da bo bral, ko pa ve, da ga ne mika. Ali je res treba najti opravičilo za zadovoljstvo, da je človek sam s svojimi mislimi? Kakor da je sramota, če molči in pusti, da se čustvo in misel spojita s tihim ždenjem stvari. Menda zato, ker nas misel dela vse plašljive, kakor je zapisano v Hamletu, in bi najbrž res morali najti pravi odstotek dejanja, da bi držal ravnotežje. Dejanje? A zdaj je predvsem živa skušnjava podoba velikega mesta, Pariza, in življenja v njem kot bitje brez preteklosti. To pravzaprav skoraj kakor potreba. Ko da je sploh nesmiselno, začeti oblikovati svojo podobo ali svojo osebnost, kakor se temu pravi. Imeti Arlette in biti sam s svojimi knjigami in z njeno ljubeznijo. In naj nihče ne prihaja s fašizmom in taborišči. Seve, to bi še zmeraj bila njegova vsakdanja skrb, a tako kakor grebe krt pod travnikom nevidne predore v svojo temo. «Ste brali, da sodijo tiste zveri, to je moralo biti grozno tam, kajne monsieur?« »O prav gotovo, madame, prav gotovo je moralo biti 'grozno’.« Tako. In bi bil spet kateri koli človek s ceste, na Montmartru, Montparnassu ali kjerkoli. Na trgu Pi-galle. Seve, sodijo zveri; a tisti, ki jih je on znosil v peč, ne bodo imeli prav nič od tega. Njihovi udje so se zvili, ko jih je objel plamen, potem so postali pepel. In amen. Za zveri jim ni zdaj več mar. Jih namreč ne morejo mučiti več. In njemu tudi nič več mar. Ganz egal. Morali bi bili misliti prej, ko ste jim dajali potuho in denar, da so se lahko pripravili za napad. Takrat bi bili odrezali zverem kremplje in jim obrusili zobe, ali jim jih zelo izdrli. Ce bi jih izdrli, še najbolj prav. A vse to so samo sanje, ko se zdaj vendar vse ponavlja kakor po prvi svetovni vojski. Da, in tako bi šel po ulici in bi bil skriti poslanec tistih, ki bodo na veke odsotni, in čeprav ne bi niti to nikomur nič ne koristilo, bi bilo v tem vendar kakor zadoščenje. In obenem tih, strupen posmeh. A to bi moralo biti v velikem mestu, ne v provincialnem kotu, kjer bi v majhnosti in brezpjmembnosti posmeh klavrno razpadel. XXXV. »Da, vonj po osmojenem lesu.« «0 čem govoriš?« «0 tvoji koži.« «A!» »Ni prav?« «Menda ne, če dišim po pogorišču.« «Nisem rekel tega.« »Kaj pa?« ((Mislim na rjav in žlahten les, ki se je rešil sk nevarnosti stoletij.« »Muzejski predmet torej.« «Ne Čakaj. Drevo, da, vonj drevesa, ki bi ga osi dila strela.« «Saj me je morda res osmodila.« A v njenih igrivih besedah je zmeraj tudi resni možnost žalostne resnice, si misli. Kakor so temni t zvesta spremljava veseli skladbi. In prav kakor je skl ba zaradi temnega ozadja še bolj prikupno vedra, t je otroški zven njenega glasu skoraj nezaščiten in : ljiv ob zavesti nedoločenega zla. Tako je tudi vonj moči in zrelosti, ki se je vsesal v njeno kožo, v nasp ju z vitkim telesom, ki leži ob njem skoraj nedoraslo ljubezen. Skoraj nedolžno, zaradi svoje nedolžnosti hkrati mikavno spretno. «Ne», je rekel, «noben udarec ti ne more dosti ali dolgo škodovati.« «Kaj ti veš.« «0 tebi? Skoraj nič. Samo ugibam.« «Saj nimaš kaj.« ((Kakšen krat mislim res, da nimam kaj. A potem za vsem temno ozadje, ki ga ni moč razbrati.# »Ob vsakem človeku je menda isto.« Njena dlan je poiskala njegovo roko na rjuhi in se je oprijela. Njena roka odgovarja po svoje, si misli. Se nadaljuj