Anno Domini 1943. Na škofijskem vrtu
v Sombotelu se sprehajata dr. Gyula Géfin,
ravnatelj bogoslovja ter Karol Ficko, `upnik
iz Dolenec (Dolenci v Prekmurju). Slednji
reèe meni, bogoslovcu: “Sic itur ad astra!” Da-
nes, po toliko letih sem se spomnil teh be-
sed. Navajal je rimskega pesnika Publija Ver-
gila Marona, njegov verz iz Eneide, ki se v
celoti glasi takole:
“Apolon na oblaku sedeè Jula zmagovalca
spodbuja:
z novo moèjo napreduj deèko: TAKO SE
GRE K ZVEZDAM,
iz bogov si porojen in bogove rojevaš …”1
Seneka (ok. 5 pr. Kr. do 65 po Kr.) Ver-
gilov izrek TAKO SE GRE K ZVEZDAM
razèlenjuje takole: “Non est ad astra mollis e
terris via”, slovenim: “Pot z zemlje k zvezdam
ni lahka.”2
Od tod pregovor: Per atra ad astra (Po te-
mini k nebes sinjini).
Kaj je pravilno: Vergil ali Virgil? O tem
je bila v 17. stoletju velika debata. Stari pi-
satelji so veèkrat pisali “Deana” namesto
“Diana”, “Menerva” namesto “Minerva”,
“magester” namesto “magister”, tako tudi
“Vergilius” namesto “Virgilius”. So tudi, ki
ime “Virgilius” izvajajo iz besede “virgo”, de-
vica, zaradi Vergilove “virginalis verecundia”,
deviške srame`ljivosti. V Neaplju so Vergila
imenovali “Parthenias”, “Deviški”, zato naj-
demo v nekaterih starih izdajah njegovih
knjig naslov: P. PARTHENIATIS VIRGILII
MARONIS LIBER, se pravi KNJIGA P.
DEVIŠKEGA VIRGILA MARONA.
Publij Vergil Maro se je rodil leta 70 pr.
Kr. v vasi Andes pri Mantovi, umrl pa je leta
19 pr. Kr.
V prvih èasih kršèanstva so ga šteli za neke
vrste preroka, ki naj bi napovedal Odreše-
nikovo rojstvo.
@e omenjeni ravnatelj bogoslovja, profe-
sor dogmatike, dr. Géfin, nam je med pre-
davanjem O ostankih razodete resnice v pogans-
tvu leta 1943 navedel Vergilovo Èetrto eklogo.
S svinènikom sem si to zapisal v teološki uè-
benik F. Egger, Enchiridion theologiae dog-
maticae generalis, Brixen 1932, 59:
Ultima Cumaei venit iam carminis aetas:
Magnus ab integro saeclorum nascitur ordo.
Iam redit et Virgo, redeunt Saturnia regna:
Iam nova progenies coelo demittitur alto.
Tu modo nascenti puero, quo ferrea primum
Desinet, ac toto surget gens aurea mundo,
Casta fave Lucina: tuus iam regnat Apollo
(Bucolica, Ecl. IV, 4-10).
To kitico prevajam takole:
Poslednji ̀ e èas prišel je kumenske prerokbe:
Poraja se scelega dolga vrsta stoletij.
@e vraèa Devica se, vraèa Saturnova vlada:
Z neba se visokega spušèa `e zarod se nov.
Deèku, ki kmalu bo rojen, naklonjena bodi
èista Lucina: tvoj `e zavlada Apolo,
ko rod bo dobe `elezne minil
in zlat zasijal po širnem bo svetu.3
Vergil je bil Danteju najljubši pesnik in
vzornik. Izbral si ga je za vodnika v svoji Bo-
`anski komediji.
“Si ti tisti Vergil, tisti studenec,
èigar beseda razliva se kot reka široka?
Uèitelj si moj, avtor si moj,
edini zares, od katerega vzel
prelepi sem slog, ki slavo mi je prinesel”
(Inf. I., 79-80. 85-87).
Rimski pesnik Stacij (r. ok. 40 v Neap-
lju, u. ok. 96) v Bo`anski komediji hvali Ver-
@C6)
&***
 #

gila, da je v Èetrti eklogi napovedal novo
dobo in Odrešenika. Zaradi te napovedi je
Stacij postal — tako pravi sam — ne samo pe-
snik, ampak tudi kristjan:
“Ko rekel si (Vergil): ‘Vek prenovi se,
vraèa pravica, vraèa èloveštva prvi se èas
in zarod se nov spušèa z neba.’
Po tebi sem pesnik postal, po tebi tudi
kristjan”
(Purg. XXII, 70-73).
Stacij je sprva servilno laskal cesarju Do-
micijanu, ki je preganjal kristjane. V srednjem
veku so Stacija zelo cenili in ga poviševali. Pri-
pisovali so mu spreobrnitev h kršèanstvu. Imeli
so ga za vrednega, da se je zvelièal.
Lucius Caelius Firmianus qui et Lactantius
(Lucij Celij Firmian, ki se imenuje tudi Lak-
tancij), kršèanski pisatelj, rojen ok. 250 v Afri-
ki, umrl ok. 325 v Galiji. Cesar Dioklecijan
ga je poklical v Nikomedijo v Bitiniji, kjer
Gustave Doré: Dante sledi Vergilu v skalno gorovje.
Ilustracija k Bo`anski komediji (Vice), jedkanica, ok. 1861.

		



se je spreobrnil h kršèanstvu. Ko je Diokle-
cijan ok. leta 303 zaèel preganjati kristjane,
se je Laktancij postavil v obrambo kršèans-
tva. Med drugim je napisal 7 knjig Divinae
institutiones in jih posvetil cesarju Konstan-
tinu Velikemu. Èetrto Vergilovo Eklogo je
znal tako rekoè na pamet, saj jo prosto na-
vaja. Vergila ima za preroka. Takole piše: “Ko
bodo moralno oporekana verstva unièena in
hudodelstvo zatrto, bo zemlja podvr`ena
Bogu, kar je napovedal pesnik v smislu pe-
smi kumejske Sibile.”
In vmes navaja še 13 vrstic iz Vergilove Èe-
trte ekloge.4
Bolj kot o Èetrti eklogi dvomi sv. Hiero-
nim o tistih, ki menijo, da je Vergil napovedal
besede nebeškega Oèeta Sinu in besede Bo`-
jega Sina na kri`u.5 Hieronim dobesedno na-
vaja 6. in 7. vrstico Vergilove Èetrte ekloge.6
Sv. Avguštin spodbuja otroke k branju
Vergilovih pesnitev: “Deèki naj berejo Ver-
gila, da ta veliki in od vseh najslavnejši ter
najboljši pesnik, èe se z njim napojijo v ne`-
nih letih, ne bi bil zlahka s pozabo izbrisan.”7
Glede Vergila piše sv. Avguštin še: “Za-
radi mno`ice èloveškega rodu je prišel Kri-
stus, da bi jo rešil oblasti hudobnih duhov
(…). O njem (o Kristusu — op. J. S.) pravi za-
krito, kot da govori o drugi osebi, poetièno
sicer, a resnièno, èe to obrnemo nanj (na Kri-
stusa — op. J. S.):
Èe kaki sledovi ostali zloèina so našega,
po tebi, Vodnik, unièeni svet rešili strahu
bodo veènega
(Vergil. Eclog. 4, vers. 13, 14).
Sledove zloèinov ozdravlja le Odrešenik,
ki o njem govori pravkar navedeni verz. Tega
namreè Virgil (sic) ni rekel sam od sebe, ko
v 4. vrstici svoje Èetrte ekloge pravi:
Poslednji ̀ e èas prišel je kumenske prerokbe.”8
Notranji razlogi, da bi lahko Vergil imel
v mislih rojstvo nad vse velikega èloveka:
1. Slovesni, nad vse slovesni uvod v ome-
njeno skrivnostno napoved:
Sicelides Musae, paullo maiora canamus …
To vrstico prevaja Alojz Rebula zares pe-
sniško:
O modrice pastirske, zanosnejšo pesem za-
pojmo!9
2. Ko Vergil govori o skrivnem rojstvu
Aventina, ki ga je spoèela sveèenica Rea (Rhea
Sacerdos, sic!) od Herkula, Zeusovega sina,
še zdaleè ne naredi tako slovesnega uvoda kot
v 2. vrstici svoje Èetrte ekloge.10
3. Zaradi èistega ̀ ivljenja bi bil lahko Vergil
zaslu`il, da bi bil od pravega in edinega Boga
razsvetljen kot “prerok”. Rekli smo `e, da so
ga imenovali “parthenias”, “deviški”. Vzgo-
jo za èistost je dobil `e v domaèi hiši, kot sam
pravi: “Interea dulces pendent circum oscula nati:
/ Casta pudicitiam servat domus” (Georgica,
Lib. II., 523-524). Verz slovenim takole: “Ne`ni
otroci kar visijo na ustih oèetovih: svetoèista
pa hiša varuha nedol`nosti je.”11
V uvodu k Vergilovim Eklogam Hans
Dütschke med drugim pravi: “Vergila so ved-
no bolj in bolj spoznavali v luèi kršèanstva.
Njegov ljubeznivo ljubki in èisti znaèaj po-
polnoma ustreza temu pojmovanju. Èetrta
ekloga, v kateri pesnik na tako skrivnosten
naèin govori o vrnitvi bolj èistih èasov, o de-
vici in o rojstvu njenega sina, je bila preveè
vabljiva, da je ne bi umevali v kršèanskem
smislu. In tako so pesnika umevali kot Kri-
stusovega preroka.12
4. Vergilova poni`nost in bratska ljube-
zen. Vergilova knji`nica je bila odprta vsem.
Èesto je imel bolj v srcu kakor na ustih Evri-
pidovo reèenico: ta twn filwn koina
ali v latinskem prevodu: communia esse ami-
corum omnia. Bil je daleè proè od slavohlepja.
Èe je kdo kak njegov verz pripisal sebi, potem
tega ni samo mirno prenašal, ampak se je tega
celo veselil.13
Vergila z velikim spoštovanjem omenjajo
tudi sodobne knjige. Alojza Rebulo smo `e
omenili. Gilbert Keith Chesterton piše: “Zdi
se, da je bil prvi italijanski pesnik (sv. Fran-
	 #

èišek — op. J. S.) edini èlovek, ki ni nikdar
niti slišal za Vergilija (…) Toda ali si resnièno
`elimo, da bi Dante nikdar ne smel slišati za
Vergilija?”14
Theodor Haecker pravi: “Srednji vek je
te verze (Èetrte ekloge — op. J. S.) najveèjega
latinskega pesnika Vergilija brez vsakega obo-
tavljanja povezal z Odrešenikovim rojstvom
(…). Potem ko je dolgo èasa prevladovalo
neko subalterno mnenje filologov, èeš da je
vzvišeni pesnik svoje vzvišene verze posvetil
kot prilizovalno pesem sinu nekega rimskega
konzula z imenom Pollio, so se danes bolj-
ši filologi vrnili k neizogibnosti teze, da je
bil tu predmet veèji kakor pa najveèji pesnik
sam (…). Vergilij ni bil prerok kakor Izaija
(…), a oblikoval je mitsko snov, ki je imela
odnos do veène resnice angelov, oèakov in
prerokov, v trenutku, ki ga ni doloèil on,
temveè Previdnost sama (…), ker je bil na emi-
nenten naèin pred Kristusom anima natu-
raliter christiana, ker je bil kakor nobeden
od poganov, niti Platon niti Aristotel, izbra-
nec za Kristusa.”15
Sklep: V fundamentalno ali splošno teo-
logijo v poglavje “De reliquiis veritatis in
Paganismo” (“O ostankih resnice v pogans-
tvu”) sodi tudi Èetrta ekloga Publija Ver-
gila Marona.
1. P. Virgilis Maro, Aeneis: “Apollo (…)
Nube sedens: atque his victorem affatur Iulum:
Macte nova virtute, puer: SIC ITUR AD
ASTRA;
Diis genite, et geniture Deos …” (IX. 641 sl.).
Iulus je Enejev sin.
2. Lucius Annaeus Seneca, v: Hercules furens,
verz 437.
3. Bukólika (od gr. pridevnika “boukolikoz”,
pastirski, selski) je pesem, ki prikazuje
idealizirano pastirsko `ivljenje. Ekloga (od gr.
glagola “eklegw” “izbiram”) je idilièna pesnitev,
izbrana izmed veè pesnitev, ki jih avtor ni štel
vredne za objavo.
Kumenska prerokba se nanaša na Sibilo,
prerokinjo v Kumah.
Saturnova vlada. Saturn, bog setve; Saturnova leta
so veljala za sreèna.
Lucina (od lat. “lux, lucis”, luè), porodna
boginja, navzoèa ob porodih.
Apolo, sonèni bog.
4. Lactantius, Lib. VII. De vita beata, Cap. 24: PL
6, 810.
5. Prim. F. K. Lukman, Svetega Hieronima izbrani
spisi, I., Celje 1941, 216.
6. St. Hier. Epistula ad Paul. 53: PL 22, 545.
7. “Virgilium pueri legant, ut poeta magnus
omniumque praeclarissimus atque optimus,
teneris imbibitus annis, non facile oblivione
possit aboleri” (De Civ. Dei lib. 1, C. 3, navaja G.
P. E. Wagner, Publius Virgilius Maro, Lipsiae,
1830, 136).
8. St. Aug. De Civitate Dei, Lib. X. Cap. 27: PL
41, 305.
9. Alojz Rebula, Skozi prvo zagrinjalo, Celje 1994,
160. Tako Rebula prevede 2. vrstico Èetrte
ekloge, potem ko malo prej pravi: “V njej (v
Èetrti eklogi — op. J. S.) Vergil `e štirideset let
pred rojstvom v Betlehemu napoveduje zlati vek,
prerojenje sveta, rojstvo deèka, ki bo odvzel grehe
èloveštva.”
10. “… satus Hercule pulchro / Pulcher Aventinus: (…).
collis Aventini Sylva quem Rhea Sacerdos /
Furtivum partu sub luminis edidit auras / Mixta
Deo mulier (…).”
Prevajam: “Od lepšega lepši Aventin, Herkulov
sin, ki ga je v gozdu Aventinskega grièa skrivaj
porodila Rea sveèenica, potem ko se zdru`ila je z
bogom (…)” (Aeneis, VII, 656-661).
11. “… circa oscula”: “osculum” tu ni “basium”, to je
“poljub”. Pri Vergilu pomeni “osculum” (mn.
“oscula”) “usta”. Npr.: “Olli subridens hominum
sator atque Deorum, / Vultu, quo coelum
tempestatesque serenat, / Oscula libavit natae:
dehinc talia fatur: / Parce metu Cytherea …”
Prevajam: “Nasmehne se blago ji oèe ljudi in
bogov. Z obrazom, ki razjasni nebo, lahno
dotakne se hèerinih ust in pravi tako: Ne boj se,
Citerea …” (Aeneis, I, 258-261).
“Oèe ljudi in bogov” je Jupiter. “Citerea” je
“Venus” boginja lepote in ljubezni, Jupitrova hèi
in Enejeva mati.
12. H. Dütschke, Vergils Werke, I, Eklogen und
Georgika, Stuttgart (brez letnice), 17.
13. Prim. Carolus Ruaenus, P. Virgilii opera, Venetis
1713, poglavje z naslovom Vita incerto autore,
predzadnja neoštevilèena stran pred stranjo s
številko 1 in z naslovom: P. Virgilii Maronis
Bucolica.
14. G. K. Chesterton, Sveti Franèišek Asiški,
Ljubljana 2001, 162.
15. Th. Haecker, Èlovekov duh in resnica, Celje 2002,
103-104.