IK Iz Vrema. Pri učiteljskem ahoda postonjskega okraja 27. pr. m. je bilo 30 učileljev; le tiije niso prišli v zbor, in med temi je bil g. aolski oglednik planinskega okraja. Djal je menda, da njemu ni treba hoditi v domač zbor, ker ima svojega (v Planini). Mi pa srno (eh miali, da (ako ni poatavno, in je še celii pohujšljivo, kajti ravno ti, ki jih je vlada poslavila, da gledajo na druge, bi mogli bifi pervi pri učiteljskib zborih in povaod, kjer velja za učiteljstvo in šolstvo. *) — Veaelo je bilo videti in ališali, kako smo bili učitelji vsi enih misli in razmer; le pri perjem vprašanji so nekteri govorili za diugo in drugi za tretje učilo pri Branji. Naj bolj živo pa se je govorilo pri treljem vprašanji: Koliko pripomore aoli učiteljeva vcljava? To vprašanje se je že mnogokrat pretresovalo, pa naj več so bili vsi odgovori in dolnčila na to vprašanje zaatonj. Vsak si lahko misli, da, dokler bodo učitelji imeli tako malo veljave, kakor sedaj , šola ne moie napredovati. Večkrat se zgodi, da mladi zmožni učitelji, ko vidijo, kako malo jih čiala Ijudstvo, zapuščajo ta stan in si drugam pornagaju. Da si bode pa učitclj sploh veljavo pridobil, je naj pred treba, da se izobražuje in v vaeh vednoatih napreduje. Učilelj raora več vedeti, kakor ve proato ljudatvo, in tadi za drugimi omikanimi stanovi ne sme zaostajati. Ni ravno vae na tem, koliko časa učitelj šola, ali koliko študira, temuč več je na tem, da se vedno aam izobražuje in posebej za avoj etan pripravlja. Čas in treba je, da se učitelju že poboljaa plača in tako vredi, da mu ne bode treba beračiti od hiše do hiše. Kako li morejo otroci učitelja spoštovati, če še niina toliko, da bi se mogel apodobno obleči ("da morda še na komolcu platen kaže)? Vsak delavec je vreden svojega plačila. Učitelju pa ae večkrat taka godi, da še ne dobi tega raalega, kar je terdo zaslužil, (er mora verh tega pri pobiranju še požirati zbadljive beeede in pri vsetn tem še ne dobi vsega, kar bi mogel dobiti. Tudi cerkvenikova služba se ne vjema popolnoma z učiteljako službo, ker cerkvenik mora (ii pa *) Tudi ,,Dan." nam je že povedala, da je neki ninšpektor" našemu nTov." vošil ,,lahko noč!" Počakajmo, znabiti da o n spravi na dan kak šolski list! Vredn. tam streči, zvoniti, pometati i. t. d. Pri tožbah naj se ne posluša samo tožnika, temuč tudi zatoženca, kajti ,,pravo ae apozna, če ae eujeta oba zvona". Ako se je učitelj kakema prevzetnemu srenjčanu ali kaki svetohlinski osebi po nedolžnem zameril, je bil kar hitro preatavljen, in še povedalo ae mu ni, kaj in kako ae je pregrešil, da bi se bil za naprej vedel varovati. Taki iju^HftS1''1 se Potem bahajo: ,,Ce mi učitelj ne bode po volji, pa ga bodeitt prestavil". Lepo spoštovanje je tako! Ni ga človeka na svetu, da bi ne imel kakib slabosti in pogreškov, tedaj tudi učitelj ni brez njih. Kedar se učitelj kaj pregreši, naj ga predniki naj pred na tihem posvare, in naj mu povedo, pri čeni da je, ne pa ga koj poditi iz alužbe v drugo slabao i. t. d. Tudi naj se učitelji, če ni sile, ne prestavljajo med šolskim letom. Prestavljanje akoduje učencem obeh šol, in tudi ueilcljema, ker imata nenadne atroške (poaebno, če se pečata s kmetijo, sadjerejo, s čebelarstvora i. t. d., ker se take reči ne morejo vaelej dobro v denar spraviti), pa tudi učitelj, ki si je na prejsnjem mestu morda z maraikteriini težavami pridobil apoštovanje, ei raora v novi službi zopet na vso moč prizadevati, da mu Ijudje kaj zaupajo, ker ga še ne poznajo. — Kar ae tiče šolskih zamud pri nčencih, naj se postava na tanko spolnujc. Večkrat ae prigodi, da učitelj zanikernim staraem in učencem žuga, da bodo kaznovani, če ne bodo apolnovali svojih dolžnoati; napovcdane kaziii pa ni, učiteljeve besede ao prazne — pravica in veljava ae mu tedaj krali. Učenci hodijo ueredno v aolo, in ee ve da, tudi kaj prida ne znajo; pa kdo je potem vaega kriv? očitelj, to se ve. — Daljc je treba, da tudi predniki učitelja priraorno apoatujejo, ali mu saj očitno veljave ne jemljejo. Ljudje gledajo, kako se vikši obnašajo do učilelja; kakor vidijo, tako posnemajo. Ako se bode vse to apolnilo, si bodo ueitelji s poatenim in modrim obnaaanjem, s pridnoatjo in z dobro odgojo solske mladine brez velike težave pridobivali potrebne veljave pri starših in učencih in aploh povsod drugod. Avgu.vt Praprotnik. Iz Vipavskega. +) V zadnjem listu si, ,,Tovars", nazuariil, da smo imeli učitelji iz poatonjskega okraja in iz Vipavakcga pervi uč. zbor 27. sept. v Postojni; prav bi bilo, da pa tudi kej poveš, kako smo ae tam o zadnjih treh vpraaanjih pogovarjali. Pervo vprašanje pretreaovalo se je precej na dolgo iu široko. Velika večina izrekla se je bila, da je naj pripravnise in vapCHiicje podučcvati brati in pisati ob enem, a tudi določilc so ac velike prcdnosti, ki jih ima to učilo od drngili. »Sli.šali smo ugovarjati, da učiti brati in pisati ob cnem ne gre v mali soli na deželi, kjer otroci ncredno hodijo v šolo, pa, da bo učilna sredstva dražja i. dr.; toda dokazalo se je prav teraeljito, da taki in enaki razlogi so prazni, da sc na ta način otroci naj hitreje nauče brati in piaati, in da imajo otroci pri tetn, ko čerke piaejo, dokaj prijetnega opravila, med tem, ko učitelj večje podučuje. Se ve, da učitelj mora biti popolnoma kos temu učilu, zato se jc elednjič živo priporočala Vernalekenova pomočna knjiga: ,,Hilfsbuch zum eraten Sprach- und Lesebuch", koja bi se ne imela pri nobeucm učitelju pogrešati. *) BTovars" podaja tukaj vse dopise, ker v vsakera je kaj zanimivega. Vredn. Pri drngem vpraaanji bili smo nekako teh misli: Solsko berilo ni zato, da bi ga otroci le mebanično od kraja do konca prebirali, temuč ima vae kaj važneji namen. Ta namen pa je, da ac otroci veliko lepega in koriatnega, ki je v berilu, atalno nauče za živijenje, da si um biatrijo in serca žlahnijo. Samo branjc nima hc nobene cene, če ne umemo tega, kar beremo. Bcrilo v aoli ima bi(i — kakor Vernaleken pravi — eredišče, ki obsega vcs alovnični in rečni poduk v ljudaki šoli. Naae ,,Drugo berilo" je tako vredjeno, da obsega naj koristnejše vednoati za življenje na kmetih. Da pa berilo rea svoj namen doseže, je pa naj več na tem, kako da ga učitelj obdeluje. Za tega del ae pa tirja pred vsem od učitelja, da sam obairno ve, kar je v berilu; zakaj diugače se ne rnore otrokom koriatuo razlagati, ker je treba marsikaj pojasnovati in dostavljati. Kdor pa sam nima, tudi ne more drugim dati. — Da pa otroci dobe pravi zapopadck od tega, kar se v aoli uče, je pa ncobhodno potreben kazavni poduk. Vsc, kar se razlaga iz rasllinatva in rudatva, naj ae, če je le mogoče, v ie*»ci pokaže. Tu dubro alu/.i zbirka naj navadniših zelišč, gob, mahov, strupenih zelišč in rud. Ce ae pa ktera reč ne more pokazali, naj bi ae pa saj dubrc slikc kazale. Za zemljepisje pa naj bi bila zemljina obla, zemljevidi Evropc, Avalrije in Kranjake dcžele. Poleg tega naj pa učitelj vplcta pn bcrilu tudi slovnične in pravopisne vaje. Tudi naj ae tirja, da otroci pismcne naloge izdclujejo, da se primernih vaj kaj na pamet naučc, in da učitelj to večkrat ž njimi ponarlja. Če tedaj nčitelj zna prav podučevati in ima tudi potrebna učilna aredatva pri rokali, bo bcrilo svoj namen doaeglo, da si bodo otroci koriatnih vcdnoat za življcnjc priHvojili, vraže raed narodom se vedno bolj zatirale, omika pa Mirila. Pri tretjem vprašanji ae je pa vertil razgovor, kakor drugod, tako tudi tu s tem, da učitelj dotlej ne bo imel pravega spoštovanja pri občini, dokler se njegov materijalni stan ne zboljša. Slišali ali brali smo že doatokrat, kakaen da naj bo učitclj , da zadubi apošlovanje vsaj pri dobromislečih ljudeh, a sli.šali pa tudi, in kar ae bolj skušnja uči, kako da to ovira ravno slaba in neredna plača, zato dovelj o tem. Potem pa smo se napredlogg. okrajuega poglavarja, kot prcdeednika, združili za učiteljsko bukvarnico v Postojni in Vipavi in precej za vsako izvolili izmed seboj oakerbnike. Vaaki ud bodc plačcval 10 kr. na meaec. Po zboru pa smo še šli vkup v g. Lovrcnčičevo goslilnico, kjer smo se nekoliko pokrepčali in amo tudi vmea riapili a 1 o g i u č iteljki, g. šolakema nadzorniku, g. okr. poglavarju, ter smo ae razsli z veaelo nado, da bi se zopet knu^li videli na drugem učileljakem zbora. J- Gantar. Iz Planine. (Učiteljaki zbor.) Tudi pri nas amo imeli 6. okt. učiteljaki zbor. Soalo se je kakih 13 učiteljev logaškega okrajnega glavarstva, torej vai, le idiijski učitelji ne, ki so pa drugi dan imeli zbor v Idriji. — G. okrajni šolski oglednik, kot prcdscdnik, naj pred ogovori nazoče učitelje in priporoča, da bi zedinjimi delali za povzdige šolstva in da naj bi ee tudi v prihodnje po tem ravnali, kar se bode v tein zboru skleuilo. — Po ogovoru g. ^olskega oglednika smo odgovarjali na znana vprašanja pismeno, naj več precej obširno. — Na pervo vpraaanje odgovarja g. Kra.šovic iz Cerknice. On našteva različnosti med 3 metodami in poslednjič dokaže, da se otroci naj ložeje in naj hitreje uče brati in pisati ob enem; torej sino vsi enoglaano apoznali in sklenili, da je to učilo naj bolje za naše šole. Pristavljali pa smo, da inorajo biti otroci z vsem potrebnim orodjem preskerbljeni; kjer tega ni, ondi ima učitelj na deželi pri podučevanji mnogo zaprek. — Pri drugem vprašanji pa se zelo obširno in na dolgo razgovarjamo. •— G. Jan. Treven iz Hotederšice bere pervi svoj ,,elaborat". — Potera nam g. šolski oglednik pokaže, kako on z berilnimi vajami in episi združuje še druge nauke, namreč: zemljepiaje, naravopisje itd. Priporoča nam ,,Bilder-Atlaa", ki se dobiva pri g. Giontini-tu po 2 gl. 60 kr. — Obžalujemo, da ae v naših šolah pogreša že veliko šolskih pomockov, n. pr. atlaa v podobah, zemljevid, Hartingerjeve in Hermanove podobe. Učiteljem in arenjam pa navadno denarja manjka, da bi si te koristne in za vsako šolo potrebne učilne pripomočke omisliti niogli. »Znano pa je vsakteremu zmed nas, da brez nagledovanja ni napredka in oatane vsc prazno in mertvo. O tretjem vprašanji sva g. P a p a iz Starega terga pri Ložu in jaz naatevala mnogo razlogov, kako naj se učitelj olinaša in ravna, da si bo apoštovanje pridobil in ohranil, da bode mogel vapešno delati v fioli. ¦—• Enoglaano pa smo vai priterdili, da pičla plača učiteljeva jc večkrat glavni vzrok, da učitelj pri srenji nima tistega spoatovanja, kterega mu je treba pri srenjčanih. O tem se je mnogo govorilo, kar pa ni moj namen tukaj obširno popiaovati, acj naše ,,nadloge in težave" so že povaod znane. Konečno nam ae g. šolaki oglednik priporoča, da naj v lepem porazumljenji in edinoati a časL duhovačino delamo za blagor ljudake šole. Po zboru, ki je od 10. ure dopoldne do '/2 2 ure popoldne Irajal, aiuo pa akupno obedovali in se še maraikaj prav po bratovako pomenkovali. Leop. Bo&ič. Iz Idrije. Pri nas se je 1. oktobra 8 slovesno sv. mašo aola zopet pričela. Nabralo se je ludi lclos obilo učencev; vae šolske izbe so napolnjene z živo mladino, na ktero stavijo atarši avojo nado, a učitelj svoj trud. Učencev je po poaameanih razredih na 80 in 90; učenk je nekaj manj. Učitelj 4. razrcda bo imel naj (ežavnejao nalogo; kajti ubijati se bode moral s 101 učeucem. Da je ravno v tem razreda več mladine, temu je vzrok atara, zavoljo pomankanja aob in učiteljev vpeljana navada, da ae namrcč v 4. razredu dečki iri dekleta vkup podučujejo, med tem, ko ae dekleta v pervih razredih poaebej podutujejo. Da ao preiiapolnjcne šolake sobe šoli na skodo, je MTov." že govoiil. Omeniti pa morem, da bi se moralo v nravnem oziru mar.sikaj pomisliti, preden bi se dopuščalo, da bi ae oba apola ekupno podučevala, posebno v viajem razredu. Zeleti bi bilo, da bi naai nepoaredni in posredni šolski oblastniki, ki vcdno dobro skerbe za naao šolo, to reč boljše prcnaredili. Sredatva so že pri rokab, lc urno na delo; vspch bo gotov! Povedali ti tudi moram, dragi ,,Tovara", da je bil pri nas 7. preteč. m. zbor ^koufercncija) tukajšnjili učiteljev (z vodjeiu vrcdj iu učiteljic pod vodstvom g. okrajnega aolakega oglednika. Zbrali ao se bili oraenjeni odgojitelji inladine v treljem razredu naše glavne šole. Zborovanje se je začelo kmali po deseti uri in je trajalo do ene ure popoldne. NTa znana zaatavljena vprašanja so učitelji nekoliko iz svojih spisov odgovore brali, naj več pa so brez apiaov naznanjali svoje mnenje. Razgovarjalo se je v obeh navadnih jezikih. Zivahna je bila razprava že pri pervem vprašanji, kjer so ee vsi pričujoči zedinili za nictodo, da se nanireč učenci piaati in brati ob enem uče. Tucli ao učitelji edcn drugemu razlagalisvoje nuienje in skusnje o poeetnem nauku v apodnjem razredu. Staro učilo, po kterem se čerke štejejo ali čerka, naj bi se popolnoma zaverglo. Dolgi in prav zanimivi za tukajšnjo učilnico ao bili razgovori o drugem vprašanji. Prav podučljivo je govoril učitelj 4. razrcda ; jasno in določno je razkladal, kako naj se ravna z berilom v zgornjem razredu. Okrajni solski oglednik, ki je tudi pri zboru povedal veliko praktičnih vodil iz avojih sknšenj, zlasti glede kazavnega poduka, je pripoznaval tako hvalevredno ravnanje in prizadetje; kajti pri (akem berilu ae berilni spisi ne rabijo le v mchanično vajo v branji ali v suho slovnično obravnavo, temuč tii si učenci nabirajo mnog-o bcrilne tvarine, in to naj bi bil namen branja povsod po viših razredih ljudskih šol. Zategadelj naj bi bilo branje na tej stopnji le bolj kazavni iiauk, kteri naj bi se zopet delil v naravoslovje, zemljepisje in zgodovino. Na deželi pa naj bi ae na gospodarstvo oziralo; zlaati, dokler nam atrokovnih hoI primanjkoje, naj bi se v Ijudskih šolab akerbelo kaj za kmetijstvo in obertnijstvo. Da ae pa na 4 stopnjah (po 4 razredih namreč) pri tem pičlera času in pri znani obilici drugih koriatnih predmetov in velikcm številu učencev ne da toliko atoriti, kar je (reba, je žalibo«; istina; pri teh okoliščinah ostanc še marsikaj le pobožno voščilo? Da bi se pa pri nas o tej reči kinali poinagalo in da bi aola ljudatvo vodila do veče omike, naavetuje se od šolske atrani kakor tudi v drugih veljavnih krogih, da naj se tukajšnji glavni šoli v smislu nove šolske postave pridene še 5. razred. Res veča potrcba za razširjenje učnih razredov nikjer se na Kranjskem očitnejša ne kaže, kakor ravno v našem mcatu; kajti mladine je -sleherno leto od 700—800 glav, in ako bodo učenci (kakor tirja solska postava) rcdno in bolj v šolo hodili, bode to število gotovo naraslo. V nano šolo pa ne hodijo aamo meščanski otroci, tudi tujcev iz bljižnje idrijske okolice, kakor tudi iz dalnjih krajev, jc leto za letom dovelj, kar priča o dobrem imenu naše šole. Govorim o teh zadcvah zaatraii tega, ker ae je tudi o takih in enakih raznierah pri zboru govorilo. G. šolski oglcdnik je pri tej skupačini poaebuo to željo povdarjal, da bi se v 3. in 4. razredu naravoslovje prav skerbno iu precej obširno obravnavalo in sicer ali kakor samostalen predraet ali pa z branjem v zvezi. On meni, da bi se učitelji tako razdelili v poduku naravoznanakem, da bi cden prevzel živalstvo, drugi rastlinatvo in tretji rudninatvo. Ker je pri (cm nauka kazavno podučevati treba in otrokom, kolikor mogoče, atvaii samc, ali pa modelc in podobe kazati, da jih opazujejo, priporočalo se jc tudi, da bi ai učitelji napravili različnc zbirke žival, raatlin in rudnin, uli pa bi proeili pn dotičui šolski oblagti takih učiluih pomočkov. G. šolaki vodja opomni, da ae je v tej rcči že dozdaj veliko storilo in obljubi, da se bode vae učiteljatvo potrudilo, deliti mladini, če bo mogoče, ae več koriatnega v kazavnem poduku. Govorilo se je tudi o zaprekah, ki ovirajo, da se ne niore naša šola ae bolj na praktične znanoati ozirati. Mnra ae namreč še veliko več, nego druge glavne aole, z nemčaino ukvarjati; kajti tukajanje okoliščine so take, da otroci morajo znati tudi kaj nemško, kedar zapuate glavno aolo, Učenje drugega jezika pa jemljc dovolj časa. Omenjam le , da ao ae slišali tudi pri tretjem vprašanji krcpki razlogi, zakaj občine ue spoštujejo učileljev tako, kakor njih atan zahteva, in navedeli ao se pametna izpotja, po kterih bi bilo učiteljem mogoče doapeti do zaalužene veljave. Ker je pa ,,Tovara" že večkrat enake razprave prinesel, nočem več ali manj znanih reči ponavljati. X. Hf. Iz Goreiiskega. ("Šolaki ogled.) Niaem ae nadjal, da me bode alavna c. k. vlada volila za aolskega podzornika in mi naložila težavno akeib, ogledovati in voditi učiteljstvo na Gorenskem. Kar pa človeka zadcnc nepričakovano, ga bolj zanimiva in nckako bolj ae priine čutja in spomina, kakor reči, ki jih že naprcj vemo in jih radi višje cenimo od tistih, ki v resnici dojdejo. Naj rai torej ,,Tovarsevi" čitatelji ne zamerijo, ako jih nadlegovam s svojo osebnostjo. — Svest avojega poala roraal aem pretečeno šolsko leto dvakrat po Gorenskem. Že Bog je rekel, da ni dobro eloveku aamemu biti; poiakal aem ai torej tovaraa! Ti je bil gosp. Z . . ., ki je aam želel navzeti ae kraaote gorenakih pokrajin. Popotovanje bilo je v začetku živahno, pa kinali pokazalo ae je, da sva s tovarsem zclu navkrižnih niisli in potov. Ljubil je namreč moj tovars bolj zajčja pota. Noben grič mu ni bil predalječ, nobene skalovje previsoko; silil je v gorc, da bi videl, kak.šno kamenjc krije tu raati zemlja in kukšna zelišča poganjajo iz nevkretnih stermin. Obhajal je šolo, ktero vatanovil je stvarnik aam v prid človeštvu, da jo ogleduje, premišljuje in spoznava, da je zemlja res mati človeku, ki ga vodi in redi na mnogotero načinov; da se pa tudi apominja Tistega , ki jo obdeižuje in vreduje. Mene peljala je bolj zložna pot po ravnih poljih in zelenih travnikih v mične vasice, kteiili prebivalci zamaknjeni so v poljedelstvo; vendar pa tudi svoje mladine ne pozabijo, kcr poatavili so ji tii pa tam lepa poalopja, kjer ai inladina uri tudi duževnc moči in pribaja umniša, pripravnejaa in modrejša za aplošno družinako živijenje. Naj lepaa šolska poslopja v radoliškem okraju so: v Kranjaki gori, na Koroiki Beli, v Gorjab (škoda da nezdelano žc daij časa stojf in čaka bolj marljivega oskerbnika), v Ljubnem, v Radolici, tudi v Giadu, v, Begnah, v Kamnigorici in drugod zadoatujcjo šolska poslopja razun majhnih poprav. Kjer koli sem videl tako novo poslopje, vrival ae mi je pomenljivi naslov Bveri in omiki", dasiravno ga niaem povaod napieanega videl. Slava vam, biatroumni Gorenci! dobro ate unieli, da je vera in omika naj blagejši zaklad narodov, ker zidali ate nove šole. Vaai otroci in se pozni vnuki bodo ponoano kazali na vas, da bili ste vi, ki ste raztergali gtarc kovi in vpcljali mlajai rod v dobo napredovanja. Želeti in upati je, da bodo tudi srenje v Srednji vaai v Bohinja, v Zaaipu, na Jeaenicah, v Zabreznici, na Dolgem, v Ratečah, v Leacah in tudi drugod, kjer ae nimajo primernih aolskih hiš, poatavile ai take spomenike, sej zidali bodo za avoje otroke. Mladoat na Gorenakem, kakor ueljiva in marljiva je, bo raji piiliajala v lepe in proatorne aobe, in bolj živo se bo urila kot v majhnih, nizkih, natlačenrh izbah. Pa tudi učitelju je treba zračnega in zdravega stanovanja, da niu jc mogoče z veaeljem podučevati in da ne pride z bolno glavo v učilnico. Naj lepši in naj blagejši namen je pač: za tnladoat skerbeti in za nje odgojo darovati. Šolako poalopje pa ni vse, kar odgoja mladoati zahteva; da bode šola mladoati koriatila, morajo otroci zaporedotna prihajati v šolo. Kjer otroci zclu izoatajajo, gre žaloatno a podakom in z odgojo; skušnja od davnih časov nas to uči. Da pa otroci redno dohajajo v šolo, so pervi starši, ki imajo to na svoji volji. Učitelji pripomorejo jim s teni, da lepo ravnajo z otroci, jih vapešno in koriatno podnčujejo, ter jih ne oblagajo čez njih mladostne moči. Trcba pa je tudi, da ae odloči za šolo tiati čas, kedar atarai naj ložeje pogreaajo avoje otroke. To bi mogel določiti krajni šolaki svet. (Da bi ae že kmali aoatavil!) Naj bi vaaki, ki mu je mar za blagor doraovine, usmilil ae zapuščene mladine in kakor more pomagal, da se napravijo potrebne učilnice in da mladina hodi vanje in se potrebno izobražuje; naj več zaalug za narod si bo s tem pridobil. To in drugo mialeč prehodil sein radoliški okraj in prepričal ae, da tudi učitelji delajo, kar se da na avoji strani; kar pa je še aim in tje pomankljivega, poravnali bodo eaaoma učiteljaki zbori in druge podučljive naprave; — da bi ae le tudi za njih kruhek kaj bolj skerbclo, kot do sedaj! Ko aem jaz obhodil šole, obhodil je bil tudi goap. Z. Bled in nabral si različuega karaenja. Le še obpotje čez Kamnogorico in Kropo bi bila rada videla; ali človek obrača, Bog pa oberne. Perva nezgoda je bila, da sva zgubiia kladvo, ki je edini pripomoček silovi(o segati v oscrčje terdovratnemu kamenju, druga pa, da je nemilo lilo iz podnebja, in dragi tovarš inoj, kakor nerad, peljal ae je zraano vred v Kianj, kjcr imel je z iiabraiiini gradivam opravhi; jeat pa napravijal aem se na drugo popotovanje. C. Iz Predoselj nad Kranjem. Pisal bi ti, Ijnbi ,,Tovarš", o naukib, ki amo sc jih učili v goapodaraki aoli na Dunaju, pa prcpuščnin to delo bolj aprctncaiu pereau, kakor sc nam jc tudi obljubilo. Danes le povem ti dve novici eno žalosdio, drugo veselo. — 20. preteč. mcsca smo pokopaii g. Himona Jenko-ta, znanega slovenskega peanika. Na grobu so mu pevci prepcvali niile žalostinke; sedaj počivata v domači zemlji skup s pesniškim očetom njegovem dr. Fr. Prešernom. Naj počivata v miru 1 — Pri tej priliki me g. P. Ccbin, oglednik radoliškega aolakega okraja, povabi, naj grem ž njim na Gorensko k ondašnjemu učiteljakemu zboru. Kdo raji, kakor jaz, se vdam tej prijazni besedi. Drugi dan dospeva ob ^/^, ure zjutraj v Grad pri blejakem jezeru, kjer je bilo že več učiteljev zbranih , mcd njinii tudi čast. g. Leopold Klinar, duhoveu in učitelj v Ra- dolici, kteri je imel tudi ob 8. uri pred zborom peto sv. mašo, pri kteri ao zbrani učitelji lepo peli. Po maši ae začne zborovanje. Kratko pa jedernato ogovori pričnjoče g. oglednik; spodbada nčitelje, da bi vzajemno in z zedinjenimi močini delali na šolskem polju i. t. d. Polein pridejo na vereto znana vprašanja. Več učiteljev bere svoje pismeno izdelane odgovore, v kterih povdarjajo , da vsa tri učila peljejo k namenu, toda učitelj naj si zbira vaelej tisto učilo, po kterem ae ueenci naj gotovae in naj hitreje uče brati in piaati ob ene m. Med pervim vprašanjem pride k zboru c. k. okrajni glavar iz Radolice. pl. goapod Wurzbach. Po kratkem pozdravu in odzdravu ae zboruje dalje. Med drugem g. Cebin pokaže učiteljem uapravo (maaino), po kteri se učenci uče hitro brati. Čerke ao nainreč aoatavljene v predalkih v abecednem redu, učitelj jih potem, kakor atavec v tiakarnici, jemlje iz predalčkov in jih na tabli sostavlja, da se tako učenci uče poznati čerke , ob enem tudi glaakovati in brati. Otroci si tndi sami soatavljajo beaede in si tako v apomln vtiakujejo podobo raznih čerk. — Pri drugem vprašanji so ae vai odgovori vjemali tako, da naj se učitelj na tanko prepriča, če učenci razumejo vse, kar berejo. Več vaj je v ^Drugem berilu", ki segajo v zemljepisje, v domačn zgodovino, naravoalovje i. t. d. Učitelj naj tu uaj pred obdeluje to, kar je učencem bližje, potem še Ie drugo, kar je v tem ali unem kraju bolj nezuano. Učitelj naj pri bcrila obdeluje tudi slovnico, pravopisje itd. Xaatevalo se je (udi več učiluih oddelkov, n. pr.: alovnica, pravopisje, poveatuica, zemljepieje, živalstvo, čebelaratvo, sadjereja, sviloreja, rudninatvo, ribštvo, gojzdnarstvo i. t. d. Vae te reči naj se poočitujejo; zatega voljo naj bi imela vsaka šola potrcbne učilne pomočke, p.: zemljevide, podobe ([atlaa v podobah) itd. Učitelji pa se pritožujejo, da jim tii pa tam aolaki oskerbniki še naj potrebniaih reči za aolo ne pripravijo. Svetuje se, da naj učitelji vsako leto v pr"o— račun zapiaejo tiste reei, kterih jim je v soli treba; gospod okrajni glavar obljubi, da bode to stvar zelo podpiral. — Tretje vprašanje se je nekako naj bolj vzajemno reševalo, namreč, da naj se učitelj naj pred aam tako obnaša, kakor ve, da se mora vesti zavoljo svojega dobrega imcna. Učitelj naj ne opravlja cerkvenikove alužbe itd. Dalje ae izreče, da dokler učitclj po vredbi in plači ne bode tako poatavljen, da bi mogel v avojem atanu primerno živeti, pri arenji in družinah, ne bode imel tiate veljave, ktere niu je (reba. Gibajmo se! terkajmo tako dolgo, da bodemo kaj dobili! Nazadnje bere g. oglcdnik nekaj iz življenja imeuitnega pedagoga Pes taloci-ja, kako je bil za svoj trud tudi slabo plačan itd. Goap. okrajni glavar učitclje še spodbuja, da naj bodo stanovitni in naj le proaijo, čeaar jim je treba. S slavoklicem na Njih Veličanstvo in s cesarako peamijo ae je aklenilo zborovanje, pri kterem je bilo 17 domačih učiteljev in 3 vnanji. Potem Bino koaili pri Malnarju, in amo ae z naj lepšim upanjem v boljao prihodnoat poslovili od lepega Bleda. Iz Černomlja. (J)a\}e in konec.) 19. avgasta dopoldne bilo je spraševanje v Preloki. Tu je naj lepaa šolaka hiša v vai Beli Krajni. 3toji na visokem hribu, kjer je lep razgled na Hervaako; še celo turške gore učitelj lahko vidi skozi okuo. Učencev je bilo v pervern razredu 27, učcuk 24, v drugcm raziedu učcncev 25, učeuk 29 iu v tretjcm razrcdu učencev 21, ueenk 16, skupaj 142. Ljudje iinajo tukaj vesclje do šole, kajti nekteri starši pošiljajo še svoje otroke v solo, akoravuo so že šoli odrastli. Veliko pa pripomore k teinu ondašnji marljivi učitelj, ker ne uči učencev le brati, pisati iu številiti, ampak tudi zemljepisja, povestnice, unuicga kmetovanja sploh in še celo kemije itd. »Škoda, da tudi on ni šel na Duuaj v kmctijsko šolo, ker ima toliko veselja do tako-snili uaukov! Popoldne 19. avgusta je bilo spraševanje v Adl cši čah. Učencev je bilo v pervem razredu 75, učenk 70, iu v diugem razredu učencev 23, učenk 12, skupaj 180. Tudi tukaj je učitelj pokazal, da med Ietom ni imel rok navskrižem. Posebno izverstno je pa ondašnji gOBpod župuik (adi keiščanski nauk izpraševal. 24. avgusta je bilo sprašcvanje v Starem Tergu v Poljanah. V tej šoli je res življenje. Otroci tako veselo iu bistro gledajo, kakor da bi z očmi poslušali in odgovarjali. Branje jim je tako šlo, kakor bi rczal, pa nc le pri vclikih, ampak tudi pri inalili; .sploh je ta (lola hvale vredna. Posebno ini je dopadlo, da so otroci pisali prav djanska pisma, n. pr. o sadjereji, o živinoreji in sploh o gospodarstvu in gospodinjstvu i. t. d. Učenci so te spise tudi pripovodovali pri skušnji, in Poljanci so slišali marsiktero, ktera jim ni bila po volji, in verh tega jim jih pa še tudi g. ueitulj Miklavž ni zamolčeval; priložnosti je imel dovolj, ker poslušavcev je bila šola uailačcna. Nikjer jih (oliko ni bilo. H koncu so učenke in učenci se zapeli nekaj uarodnih pesem, ki so bile popred že pozabljene. V tej šoli je bilo učencev iu učenk 189, in sicer v pervem razredu dečkov 55 in deklet 49, v drugetn razredu dečkov 44, in deklic 41. 25. avgusta je bilo spraševanje na Verhu. Ta verh se pravi po nemški ,,Scluveinberg". Od kod to ime pride, ni mi znaiio, kinali bi rekcl, da od šol»<kega poslopja. Ko sein se ltiimo peljal, inislil sem, da je to kaka zapuščena hiša, v kteri že petdeset let nihče ne stanuje. V tej slabi hiši se pa vendar lepo podučuje. Otroci so znali prav prav lepo brati, pisati, številiti itd.; g. grof ni rna Schweinbergu* kaj takega pričakoval. Posebno se lu veliko stori za sadjerejo. Veiii učitelj spreminja zapuščene pašnike v Iepa sadna verta; po sto in sto cepljenih drevesic je že nasadil po pašnikih. S tem Ijudstvu kaže, kako naj bi delalo, da bi si svoj revni stan kaj zboljsalo. Ker ta g. učitelj nikakoršnega darila za svoj hvalevredni trud ne dobi, priporočam ga tedaj sl. c. k. kmetijski družbi, da bi mu ona dala kako darilice za njegov trud, ker toliko za blagor kmetijstva stori, in da bi veselja ne zgubil in da bi še za naprej ktnetom sadil in cepil drevesica. Učencev je imel v pervem razredu 24 in učenk 19, v drugem razredu učencev 32 in učenk 25, skupaj 90. Podučeval je vse skupaj dopoldne in popoldne. 26. avgusta je bila skušnja v Podzemelju. Učenci niso mogli tako izverstni biti, kakor drugod, ker učitelj je bil dolgo časa bolan. 8ole ni bilo tedaj več časa, učenci so veliko pozabili, in pri skuaiiji tudi sain ni mogel izprašcvati, ampak »cm ga moial jaz nadomeslovati, tedaj tudi vaak lahko priznava, da so otroci radi razmiHljeni, ako vidijo toliko poalušavcev, in verh tega jih še tuji učitelj izprašuje. Vendar ni alo tako alabo, kakor bi si kdo mialil, kajti otroci ao iz obeh razredov prav dobro brali in tudi na vpraaanja dobro odgovarjali, le številjenje ni dobro alo. Bilo je tii 182 učencev in učenk, in sicer v pervem razredu 60 dečkov in 54 deklet in v drugem razredu 44 dečkov in 54 deklet. O dragatuški in viniaki šoli je ,,Tov." že nekaj piaal; jaz le še povem število učencev in učenk. Dragatuška aola je imela 300 učencev in aicer v pervem razredu 76 učencev in 53 učenk, v drugem razredu 46 učencev in 31 učenk invtretjem razredu 52 učencev in 42 učenk. Vpraaam: Ali je to atevilo za enega učitelja? Ako tedaj v taki prenapolnjeni šoli učenci tako izverstno ne znajo, kakor po mestih, tega učitelj ni kriv, in ae mu tudi ne more nič očitati, še manj se pa mora očitati preglaanoat učencev pri škušnji. Ako je 300 otrok različnih razredov na enkrat v aoli in aicer pet ur vkup, ne morejo biti tako tiho, da bi se mia aliaala. Kar zadeva farovško dreveanico, je rea lepa, pa ljudatvu ne koristi toliko, kakor učiteljeva, kjer ae otroci uče peake sejali, dreveaa izrejati, jih cepiti itd. V viniaki šoli je bilo 233 učencev, v pervem razredu 83 učencev in 58 učenk in v drugem in tretjem razredu 61 učencev in 31 učeuk. Tudi vse preveč za enega učitelja. Spraaevanje je bilo izverstno. G. učitelj zaaluži še za to poaebno hvalo, ker še ob četertikih ni počival, ampak zmirom učil v šoli. Pa morda bo kdo rekel, da preveč hvalim te šole, a ni tako; kdor ne verjame, se o tem lahko sam prepriča. Povem še, da se je po vseh teh šolah kolikor toliko podučevalo v sadjereji in tudi v zemljepiaju, ker vae šole imajo ^VolkaAtlaa", ki le 50 kr. velja. V kratkem pride tudi ,,Spezial-Atlas von Oesterreich" na svetlo. Veljal bo tudi le 50 kr. *) Razun v Preloki, Podzenielju, Adlešičah in Dragatuai se jc učil tudi nekaj nemški jezik, ker ao županatva to tirjala. Goapodje kateheti ao pri akuanjah tudi povaod keračanaki nauk izpraševali; le dva ne. Kaj vendar imata od tega? Učitelji ao bili kaj ginjeni, ko se jim je g. grof tako priserčno za njih trud zahvaljeval, jim roko podajal, in jih proail, da bi mu še tttdi za naprej tako veaclje pripravljali. *) Volks-Atlas obscga tc-le zemljevide: 1. Brdkarte, 2. Oestliche Erdhalfte, 3. Westliche Erdhiilfte, 4, Europa, 5. Uebersichtskarte von Dcutschland, 6. Nordivestlicbes Deutschland, 7. Nordostliches Deiitschland, 8. Siidwest]iches Deutschland, 9. Oesterreicb, 10. Die Schvveiz, 11. Portugal und Spanien, 12. Frankreich, 13. Italien, 14. Grossbritanien und Ireland, 15. Scandinavien und Dilnemark, 16. Russland, 17. Europaische Tiirkei nnd Griechenland, 18. Asien, 19. Nordamerika, 20. Sudamerika. 21. Vereinigtc Staaten von Nordamerika. 22. Afrika, 23. Australien, 34. Palastina. . Ta natlas" je prav lepo izdelan, tedaj mislim, da je vreden 50 kr. med bratoma. Izdal ga je \Vilhelm Issleib. Dobiva se na Dunaju pri Karlu Czermaku, Schottengasse 6. Spezial-Atlas bo obsegal: 1. Ueberslchtskarte iiber die Staaten Oesterreichs, 2. Tirol und Voralberg, 3. Salzburg, 4. Karnthen und Krain, 5. Steiermark, 6. Istrien und Dalmatien, 7. Oberosterreich, Njegova bvala pa ni bila hinavska. Pri ncki piilo/.nosti aem inu rekel, zakaj ae 011 tako učiteljem zabvaljaje, kakor bi njegove otroke podučevali, in ori mi odgovoii: ,,Ako vidim tako napolnjcnc šole, otroci se le po dve uri na dan podučnjejo, in vendar ae v kratkem čaau tako veliko nauee, moram vendar priznavati, da ae je učitelj na veo moč trudil, ker jih je toliko naučil; ni Ie tedaj hvale vreden? Nehvaležnik tisti, ki bi mu še tega ne privoačil!!* — Jaz sem si pa mialil: Kdo je nek ae učitelja hvalil? Se grajali in zmirjali so ga tu pa tam konec šolakega lc(a". Iz vaega tega se vidi, da je naacmu g. poglavarja izobraženost Ijudatva na sercu, in da ve, da bodo učitelji toliko več o tein atorili, ako so zadovoljni iu da k zadovoljnosti veliko prijaznoat prednikov pripomore , da se kažejo kot učiteljevi prijatelji, ne pa le kot zapovedovavci in Bog ve ae kaj. Zavoljo šolstva tedaj upamo in (irjamo še zauaprej take prijaznoati od vaeh svojih prednikov. Poaebno naj m to tudi naši okrajni inšpeklorji dobro zapomnijo. Zložuost veliko k dobri aoli pripomore, to vidiino tukaj. Prav velikokrat ee anidimo, pogovarjamo se o aolakih rečeh in si veselje do šol delajmo, da ne obnemagamo. Veliko bi ae lahko o naših učiteljskih zadevah piaal, a sedaj naj bo dovolj; prosim pa, da bi mi v prihodnje ,,Tovara" še kak proatorček prepuatil. #) Konečno moram še v imenu vseh učiteljev, kakor mi je naročeno, otitno zahvalo izreči na.šeinu blagorodnemu g. grofu Chori naky-tu, in našemu okrajnemu inapektorju g. J. Raktelj-u za njuno prijaznoat, ktera naa do šol zelo navdušuje, in jako nam bi bilo žal, ako bi tega ali unega utegnili zgabiti. J. J- Iz Ijubljanske okolice. (Zbor učiteljev ljubljanake okolice.) — 28. sept. imeli anio učitelji ljubljanske okolice, kakor je že zadnji ,,Tovara" povedal, učiteljski zbor. Zbialo se naa je 16 učiteljev (^en učitelj, in dva podučitelja ae nisla vdeleževala) v meatni dvorani. Ko se vsi uazoči nčitelji zapišejo v zapisnik, nagovoii v pričo okrajnega poglavarja preč. g. inšpcktor zbrane učitelje. — Prebravši pervo vprašanje: ,,ktera treh metod, čerkovanje, glaakovanje ali piaraoalovje je naj pripravniši za naae ljudake sole ? berejo redoma učitelji svoja piamena zdelovanja, povdarjaje važnoat dvcb zadnjih metod. Zadnji govori o tem vprašanji g. Govekar, ter na drobno in na tanko kaže mehanizem čerkovalne metode in važnoati in koristi dveh zadnjih metod, vendar je on v principu zoper vaako ailo , s ktero bi ae kaka metoda hotela v šolo priailiti, ter med drugim pravi: wda se ne more od nobene metode reči, da bi bila naj boljša , in s ktero bi se dalo povaodi enako vspeano shajati iu napredovati, zato ae tadi po njegovem mnenju iz pedagogičnega atališča ne raore zapovedovati nobena metoda, ktera bi zadoatovala vaem aolskim naukom, zrelosti in zmožnoati učencev, šolskim in krajnim razmeram i. t. d. Dalje pravi, da veatni 8. Niederosterreich, 9. Bohmen. 10. Miihren und osterr. Schlesien, 11. Galizien und Siebenbiirgen, 12. Ungarn, Kroatien und Slavonien. **) Iz serca rad! Vredn. in pridni učifelj že sam najde , kaj je njcgovi šoli naj boljši, zato pravi, da naj se mu v lem obziiu nikakoršiie sile nc dela; leni in brezvestui učitelj pa (ako tudi z najboljšo nietodo nič ne opravi, ter konea, da ae aploana metoda ne da do tega imena drugače povzdigniti, kakor da je učilni stroj ali mašina, kakor iniamo že sejavne, mlativne in drugc mašine. Na to g. inšpektor vpraša, kteri učiteljev je za to ali uno metodo. Po aplošnem razgovoru se učitelji za predlog g. inšpeklorja ,' flda bi se glaakovalna z piaalno združila" zedinijo, 8 pristavkoin, da ae to tain zgodi, kjer to dopuate okoliačine šole, lcr da 80 v principu v tem obziru zoper vsako ailo, in da ai zastrau izbire iii rabe popolnoma prostoat žele. Tako se kouča pervo vprašanje. — Drugo vprašanje: ,,Kako naj se berilo poaebno v visem razredu obdeluje, da se bo v njem kulikor mogoče vcliko učilnih prcdinelov združilo" — se je (o, kar je govoril g. Govekar za naj boljše, iu pravo apoznalo, zapiaalo v zapisuik, bilo je drago vprašanje končano. (Ves (a govor bode ,,Tovarš" a čaaoma riatianil.) (Konec pvih.) Iz Ljllbljane. Kranjski deželni zbor je bil 21. pr. m. v 19. acji iiagluma aklenjen. Med drugimi rečmi, ki jih je imel deželni zbor šc obravnavati, je tudi oatal na cedilo naj važnejši del aolske postave in sicer: 1) poročilo aolskega odbora o obertnijskih nadaljevalnih aolab; 2) sporočilo o poatavi, ki zadeva napravo, vzderževanje in obiakovanje očitnih ljudskih šol; 3) poročilo o vladinem predlogu, ki zadeva pravice (tedaj tudi plačoj ljudakih učiteljev. — «e bodemo peli: ,,Miserere inei Deus!" — — Hranilnica v Ljubljani je v občnem zboru sklenila, da bode v spomin SOletnega svojega obstoja prihodnje leto iz lastnega premoženja zidala veliko novo poslopje za realno šolo. Odločila je v ta namen 100.000 do 120.000 gld. Hiža oatane hranilnici v last; prepuatiti pa jo hoče deželi in mestu brez plačila za šolako rabo. Šlava takemu aklepu! — Njih Veličanstvo presvetli cesar ao zopet niiloatljivo dovolili, da naj se nakupi 40 Hartinger-jevih goapodavatvenih podob s slovenskim apisom za alovenake šole na Kranjskem, in goapod deželni poglavar ao jih podelili šolam: v Šmarji, Preaerju, Horjulu, na Igu, Predoalju, Sinlednika, Predvoru, na Trati, v Gradu, v Lescah, na Biatrici, v Bohinju, na Breznici, v Kerškern, Koatanjevici, Loškem potoku, Šentrupertu, Žužemberku, v Mirui peči, pri Beli cerkvi, v Dobernčah , Seraiču , Dragatašu , Adleaičah , Prcloki, Oblakah, Grahovem, Zireh, Begnah pri Cerknici, na Razdertem, v Šentvidu pri Vipavi, v Hrenovicah , Laačah, Dobropolju, Sodraaici , Dobu, Dolu , Vodicah, Zagorju , Višnjigori in na Kerki. Sflip- Odbor učiteljskega društva za Kranjsko bode imel v četertek, t. j. 4. t. jn., ob ll.uri dopoldne sejo v IV. razredu mestne glavne šole pri sv. Jakobu. Vse gg. odbornike vljudno vabim k tej seji. tl. Praprotniie.