Št. 
 54 
 Maribor, petek 
 24.11.2017 
 ISSN 1854-2409 / 2386-0448 
 Leto 
 XIII 
 

 
OBČINA CERKVENJAK  
 
1074. Sklep o sprejemu Elaborata o oblikovanju cene izvajanja storitev obveznih javnih služb odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter omrežnine za uporabo pripradajočih javnih infrastrukturnih objektov in naprav v Občini Cerkvenjak 
 
Na podlagi 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012, 109/2012) in 15. člena Statuta Občine Cerkvenjak (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 46/16), je Občinski svet Občine Cerkvenjak, na svoji 19. redni seji, dne 15. 11. 2017, sprejel naslednji 
 
SKLEP 
O SPREJEMU ELABORATA O OBLIKOVANJU CENE IZVAJANJA STORITEV OBVEZNIH JAVNIH SLUŽB ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNIH VODA TER OMREŽNINE ZA UPORABO PRIPRADAJOČIH JAVNIH INFRASTRUKTURNIH OBJEKTOV IN NAPRAV V OBČINI CERKVENJAK 
 
1. člen 
Občinski svet Občine Cerkvenjak, na predlog Režijskega obrata Občine Cerkvenjak, kot izvajalca lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v občini,  potrjuje sprejem Elaborata o oblikovanju cene izvajanja storitev obveznih javnih služb odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter omrežnine za uporabo javnih infrastrukturnih objektov in naprav v občini Cerkvenjak, katerega je pripravil Inštitut za raziskave, izobraževanje in svetovanje Maribor. 
 
2. člen 
Potrdi se ceno izvajanja storitev občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju: javna služba) v Občini Cerkvenjak (v nadaljevanju: občina). Cena je sestavljena iz cene storitve in omrežnine. 
 
3. člen 
(cena storitev odvajanja komunalne odpadne vode) 
Cena je sestavljena iz omrežnine, cene opravljanja storitev in okoljske dajatve (višina določena z državno Uredbo). Cena storitve gospodarske javne službe odvajanja komunalne odpadne vode je 0,3300 EUR na m3 odvedene vode (brez DDV). 
Omrežnina za odvajanje komunalnih odpadnih voda: 
 
 
 Enota mere 
Premer vodomera v DN 
 Cena v EUR na priključek na mesec (brez DDV): 
 
Omrežnina za odvajanje odpadnih voda 
 DN . 20 
 3,5623 
 
20 <DN<40 
 10,6868 
 
40 .DN<50 
 35,6226 
 
50 .DN<65 
 53,4338 
 
65 .DN<80 
 106,8677 
 
80 .DN<100 
 178,1128 
 
100 .DN<150 
 356,2256 
 
DN . 150 
 712,4512 
 

 
4. člen 
(cena čiščenja komunalne odpadne vode) 
Cena je sestavljena iz omrežnine in cene opravljanja storitev. Cena storitve gospodarske javne službe čiščenja komunalne odpadne vode je 0,6500 EUR na m3 odvedene vode (brez DDV): 
Omrežnina za čiščenje komunalnih odpadnih voda je: 
 
 
 Enota mere 
Premer vodomera v DN 
 Cena v EUR na priključek na mesec (brez DDV) 
 
Omrežnina za čiščenje odpadnih voda 
 DN . 20 
 5,7470 
 
20 <DN<40 
 17,2410 
 
40 .DN<50 
 57,4699 
 
50 .DN<65 
 86,2049 
 
65 .DN<80 
 172,4098 
 
80 .DN<100 
 287,3497 
 
100 .DN<150 
 574,6995 
 
DN . 150 
 1.149,3990 
 

 
5. člen 
(cena storitev, povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi čistilnimi napravami) 
Cene storitev, povezanih z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami so naslednje: 
 
Storitev  
 Cena (z DDV) 
 
Praznjenje greznic 
 17,00 eur/m3 
 
Odvoz mulja iz male ČN 
 22,00 eur/m3 
 
Čiščenje oljnega lovilca 
 45,00 eur/m3 
 
Čiščenje maščobnega lovilca 
 25,00 eur/m3 
 

 
6. člen 
(subvencije) 
Za cene storitev in omrežnine odvajanja in čiščenja odpadne vode iz 3. in 4. člena tega sklepa se določi splošna subvencija v višini 25 % cene. Cena storitve gospodarske javne službe odvajanja komunalne odpadne vode, upoštevaje subvencijo,  je 0,2475 EUR  na m3 odvedene vode (brez DDV). Omrežnina za odvajanje komunalnih odpadnih vod, upoštevaje subvencijo, znaša: 
 
Enota mere 
Premer vodomera v DN 
 Cena v EUR na vodovodni priključek na mesec (brez DDV) 
 
Omrežnina za odvajanje odpadnih voda 
 DN . 20 
 2,6717 
 
20 <DN<40 
 8,0151 
 
40 .DN<50 
 26,7169 
 
50 .DN<65 
 40,0754 
 
65 .DN<80 
 80,1508 
 
90 .DN<100 
 133,5846 
 
100 .DN<150 
 267,1692 
 
DN . 150 
 534,3384 
 

 
Cena storitve gospodarske javne službe čiščenja komunalne odpadne vode, upoštevaje subvencijo, je 0,4875 EUR na m3 odvedene vode (brez DDV). Omrežnina za čiščenje komunalnih odpadnih vod, upoštevaje subvencijo, je: 
 
Storitev 
 Enota mere 
Premer vodomera v DN 
 Cena v EUR na priključek na mesec (brez DDV) 
 
Omrežnina za čiščenje odpadnih voda 
 DN . 20 
 4,3102 
 
20 <DN<40 
 12,9307 
 
40 .DN<50 
 43,1025 
 
50 .DN<65 
 64,6537 
 
65 .DN<80 
 129,3074 
 
90 .DN<100 
 215,5123 
 
100 .DN<150 
 431,0246 
 
DN . 150 
 862,0492 
 

 
Subvencije iz prejšnjega odstavka tega člena se financirajo iz občinskega proračuna. 
 
7. člen 
(zavezanci in upravičenci do subvencij) 
Upravičenci do subvencij cen storitev javne službe so vsi Porabniki storitev javne službe, ki so gospodinjstva ali izvajalci nepridobitnih dejavnosti. 
 
Cene določene po 6. členu tega sklepa se zaračunavajo samo za vsa tista gospodinjstva oz. zavezance, ki so priključeni na javno kanalizacijsko omrežje.  
 
8. člen 
Ta sklep prične veljati 15 dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin (UGSO). Cene določene s tem sklepom se začnejo uporabljati s 1.1.2018. 
 
Številka: 35405-01/2011 
Datum: 15.11.2017 
 
 
 Občina Cerkvenjak 
 
 
 Marjan Žmavc, župan 
 

 
 
 

 
OBČINA MAKOLE 
 
1075. Zaključni račun Proračuna Občine Makole za leto 2016 
 
Na podlagi tretjega odstavka 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP in 96/15 – ZIPRS1617) ter 30. in 105. člena Statuta Občine Makole  (Uradno glasilo slovenskih občin št. 2/2007, 45/2014 in 64/2016) je Občinski svet Občine Makole na 18. redni seji dne 16.11.2017 sprejel 
 
ZAKLJUČNI RAČUN 
PRORAČUNA OBČINE MAKOLE ZA LETO 2016 
 
1. člen 
Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Makole za leto 2016. 
 
2. člen 
Zaključni račun proračuna Občine Makole za leto 2016 sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Makole za leto 2016. Sestavni del zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o načrtovanih vrednostih posameznih projektov, njihovih spremembah tekom leta 2016 ter o njihovi realizaciji v tem letu. 
 
3. člen 
Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki proračuna Občine Makole so v letu 2016 realizirani v naslednjih zneskih: 
 
 
Konto 
   
 O P I S 
 Realizacija 2016 
 
  
 A. 
 BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV 
   
 
  
 I. 
 S K U P A J   P R I H O D K I (70+71+72+73+74+78) 
 1.928.671 
 
  
   
 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 
 1.654.276 
 
70 
   
 DAVČNI PRIHODKI 
 1.561.694 
 
700 
   
 Davki na dohodek in dobiček 
 1.292.077 
 
703 
   
 Davki na premoženje 
 44.313 
 
704 
   
 Domači davki na blago in storitve 
 221.554 
 
71 
   
 NEDAVČNI PRIHODKI 
 92.583 
 
710 
   
 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 
 69.017 
 
711 
  
 Takse in pristojbine 
 2.359 
 
712 
  
 Globe in druge denarne kazni 
 2.772 
 
714 
   
 Drugi nedavčni prihodki 
 18.435 
 
72 
  
 KAPITALSKI PRIHODKI 
 23.133 
 
720 
  
 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 
 4.554 
 
722 
  
 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 
 18.580 
 
74 
   
 TRANSFERNI PRIHODKI 
 251.262 
 
740 
   
 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih  institucij 
 248.445 
 
741 
  
 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije 
 2.817 
 
  
 II. 
 S K U P A J   O D H O D K I  (40+41+42+43+45) 
 1.887.379 
 
40 
   
 TEKOČI ODHODKI  
 618.950 
 
400 
   
 Plače in drugi izdatki zaposlenim 
 139.230 
 
401 
   
 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 
 24.324 
 
402 
   
 Izdatki za blago in storitve 
 424.332 
 
403 
  
 Plačila domačih obresti 
 9.517 
 
409 
   
 Rezerve 
 21.548 
 
41 
   
 TEKOČI TRANSFERI  
 775.219 
 
410 
   
 Subvencije 
 7.162 
 
411 
   
 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 
 500.523 
 
412 
   
 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 
 57.733 
 
413 
   
 Drugi tekoči domači transferi 
 209.801 
 
42 
   
 INVESTICIJSKI ODHODKI  
 433.407 
 
420 
   
 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 
 433.407 
 
43 
   
 INVESTICIJSKI TRANSFERI  
 59.803 
 
431 
   
 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 
 26.028 
 
432 
   
 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom  
 33.775 
 
  
 III. 
 PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ)  (I. - II.) 
 41.292 
 
  
 B. 
 RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 
 0 
 
75 
 IV. 
 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 
 0 
 
750 
   
 Prejeta vračila danih posojil 
 0 
 
44 
 V. 
 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 
 0 
 
440 
   
 Dana posojila 
 0 
 
441 
   
 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 
 0 
 
  
 VI. 
 PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPIT. DELEŽEV (IV. - V.) 
 0 
 
  
 C. 
 R A Č U N  F I N A N C I R A N J A 
   
 
50 
 VII. 
 ZADOLŽEVANJE (500+501) 
 85.583 
 
500 
  
 Domače zadolževanje 
 85.583 
 
55 
 VIII. 
 ODPLAČILA DOLGA (550+551) 
 106.853 
 
550 
  
 Odplačila domačega dolga 
 106.853 
 
  
 IX. 
 SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) 
 20.022 
 
  
 X. 
 NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 
 -21.270 
 
  
 XI. 
 NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 
 -41.292 
 
  
 XII. 
 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH KONEC PRETEKLEGA LETA 
 216.924 
 

 
Priloge k zaključnemu računu so splošni del proračuna (bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb in račun financiranja) z obrazložitvami, posebni del proračuna z obrazložitvami na nivoju podskupine izdatkov po institucionalni klasifikaciji, poročilo o izvajanju načrta razvojnih programov, bilanca stanja z obrazložitvami ter poročilo o upravljanju denarnih sredstev sistema enotnega zakladniškega računa. 
 
4. člen 
Zaključni račun proračuna Občine Makole za leto 2016 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. 
 
Številka: 900-6/2017-17 
Datum: 16. 11. 2017 
 
 
 
 Občina Makole 
 
 
 Franc Majcen, župan 
 

 
 
 

 
OBČINA MARKOVCI 
 
1076. Odlok o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Markovci 
 
Na podlagi 62. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 76/16 – odl. US), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB1, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 
48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15 in 30/16), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), 3. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – UPB8, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16 in 15/17 – odl. US), Uredbe o odpadkih (Uradni list RS, št. 37/15 in 69/15) in 16. člena Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/06 in 26/09) je Občinski svet Občine Markovci na svoji 18. seji, dne, 20. 11. 2017,  sprejel 
 
ODLOK 
O NAČINU OPRAVLJANJA OBVEZNIH OBČINSKIH GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI V OBČINI MARKOVCI 
 
SPLOŠNE DOLOČBE 
 
1. člen 
(namen odloka) 
Ta odlok določa način opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb:  
• zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, 

• obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in  

• odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov  


(v nadaljevanju: javna služba) na območju Občine Markovci (v nadaljevanju: občina). 
 
2. člen 
(uporaba izrazov) 
V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. 
 
3. člen 
(vsebina odloka) 
S tem odlokom se določa način opravljanja javne službe, ki obsega: 
1. organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe, 
2. vrsto in obseg storitev javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev,  
3. pogoje za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe, 
4. pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe,  
5. vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja, 
6. vrsto objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so lastnina občine, 
7. način obračunavanja  storitev javne službe, 
8. javna pooblastila izvajalca gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki (v nadaljevanju: izvajalec javne službe), 
9. nadzor nad izvajanjem javne službe, 
10. kazenske določbe, 
11. druge elemente, pomembne za opravljanje in razvoj javne službe. 
 
4. člen 
(cilji ravnanja z odpadki) 
Cilji ravnanja z odpadki po tem odloku so: 
• zagotoviti učinkovito organiziranost za uspešno doseganje predpisanih standardov in ciljev ravnanja z odpadki v Evropski skupnosti (v nadaljevanju: ES) in Republiki Sloveniji (v nadaljevanju RS), 

• zagotoviti preprečevanje nastajanja in zmanjševanje količine odpadkov, ki se odlagajo in iz katerih so izločene ločeno zbrane frakcije, 

• uveljavitev načela »stroške plača povzročitelj komunalnih odpadkov«, 

• zagotoviti preprečevanje nenadzorovanega odlaganja odpadkov, 

• zagotoviti učinkovit zajem in ločeno zbiranje posameznih vrst odpadkov na izvoru nastanka po sistemu »od vrat do vrat«, 

• zagotoviti vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo (recikliranje), 

• zagotoviti izločanje nevarnih odpadkov in ustrezno ravnanje z njimi, 

• zagotoviti izločanje bioloških odpadkov, ter ustrezno ravnanje z njimi, 

• zagotoviti oddajo mešanih komunalnih odpadkov v obdelavo pred odlaganjem na odlagališču komunalnih odpadkov, 

• izboljšati dostop do storitev javne službe, 

• zagotoviti spremljanje količine in vrste odpadkov glede na vir nastajanja odpadkov, 

• osveščanje in obveščanje uporabnikov javne službe o učinkovitem ravnanju z odpadki.  


 
5. člen 
(uporaba predpisov) 
Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo predpisi s področja varstva okolja. 
 
6. člen 
(opredelitev pojmov) 
(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: 
1. Komunalni odpadek po tem odloku je odpadek iz gospodinjstva ali njemu po naravi ali sestavi podoben odpadek iz proizvodnje, trgovine, storitvene ali druge dejavnosti in je uvrščen v skupino odpadkov s številko 20 s seznama odpadkov in podskupino s številko 15 01 s seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki (v nadaljevanju tega odloka: odpadek). 
2. Povzročitelj komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: povzročitelj) je po tem odloku vsaka fizična ali pravna oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča  nastajanje komunalnih odpadkov. 
3. Imetnik odpadkov je povzročitelj odpadkov (pravna ali fizična oseba), ki ima odpadke v posesti. 
4. Drugi uporabnik je vsak uporabnik (samostojni podjetniki, družbe, pravne osebe), razen gospodinjstva. 
5. Uporabnik storitev javne službe je oseba, ki skladno s tem odlokom izpolnjuje pogoje za vključitev v sistem obveznega ravnanja s komunalnimi odpadki. 
6. Prepuščanje odpadkov po tem odloku je oddaja odpadkov v nadaljnje ravnanje izvajalcu javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, skladno s Tehničnim pravilnikom o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Markovci (v nadaljevanju: tehnični pravilnik). 
7. Zbiranje odpadkov je prevzemanje odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo izvajalcu javne službe, njihovo razvrščanje ter predhodno skladiščenje zaradi oddaje v obdelavo. 
8. Izvajalec javne službe je oseba, ki je s strani občine izbran izvajalec, ki opravlja dejavnost javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe ali zakonom, ki ureja javno zasebno partnerstvo.  
9. Prevzemno mesto je v naprej določen prostor, kjer povzročitelji odpadkov v predpisanih zabojnikih ali 
tipiziranih vrečah z logotipom izvajalca prepuščajo odpadke izvajalcu javne službe. 
10. Zbirno mesto je prostor, kjer imajo uporabniki nameščene predpisane zabojnike za zbiranje komunalnih odpadkov v času do prevzema odpadkov. 
11. Zbirni center je objekt za prevzemanje odpadkov, vključno z njihovim predhodnim sortiranjem in predhodnim skladiščenjem za namene prevoza do naprave za obdelavo odpadkov.  
12. Ločene frakcije komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: ločene frakcije) so nenevarne in nevarne frakcije, skladno s številko odpadka iz predpisa o ravnanju z odpadki, ki se ločeno zbirajo na mestu njihovega nastanka ali na za to določenih lokacijah po programu in urniku iz tehničnega pravilnika ter prepuščajo izvajalcu javne službe ločeno od mešanih komunalnih odpadkov. 
13. Nenevarne frakcije so ločeno zbrane frakcije, ki niso nevarni odpadki in so določene v predpisu o ravnanju z odpadki. 
14. Nevarne frakcije so ločeno zbrane frakcije, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki. Med nevarne frakcije se uvrščajo tudi nenevarne frakcije, ki so onesnažene z nevarnimi snovmi ali so jim primešani nevarni odpadki. 
15. Kosovni odpadki so komunalni odpadki s številko 20 03 07 iz seznama odpadkov, vključno s pohištvom in vzmetnicami, ki zaradi svoje velikosti, oblike ali teže niso primerni za prepuščanje v zabojnikih ali vrečah za druge komunalne odpadke. 
16. Prevzemno mesto kosovnih odpadkov je vnaprej določeno mesto za prevzem kosovnih odpadkov, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz objektov v neposredni okolici izvajalcu javne službe te odpadke prepuščajo.  
17. Odpadna električna in elektronska oprema (v nadaljnjem besedilu: OEEO)  je OEEO, ki prihaja iz gospodinjstev, in OEEO, ki prihaja iz trgovine, proizvodnih, poslovnih, storitvenih in drugih dejavnosti ter javnega sektorja, in je zaradi svoje narave in količine podobna OEEO iz gospodinjstev. OEEO, ki nastane iz EEO, katere uporaba je verjetna v gospodinjstvu, se v vsakem primeru šteje za OEEO iz gospodinjstev, tudi če to EEO uporabljajo uporabniki, ki niso gospodinjstvo. 
18. Ostanki komunalnih odpadkov so komunalni odpadki, iz katerih so izločene ločeno zbrane frakcije, ali ostanki iz predelave ločeno zbranih frakcij in kosovnih odpadkov, ki jih zaradi njihove sestave ali načina nastajanja praviloma ni možno razvrstiti v skupino »Ločeno zbrane frakcije« ali v druge skupine komunalnih odpadkov ali v skupino »Embalaža, vključno z ločeno zbrano embalažo, ki je komunalni odpadek« v seznamu odpadkov iz predpisa o ravnanju z odpadki. 
19. Biološki odpadki so odpadki, ki se uvrščajo na seznam odpadkov pod številko 20 02 01 (biorazgradljivi odpadki) v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki. 
20. Zeleni vrtni odpad so biološko razgradljivi odpadki z vrtov in parkov (npr. odpadne veje, trava in listje), razen odpadkov, ki nastanejo pri čiščenju površin ter žaganje in lesni odpadki, če les ni obdelan s premazi ali lepili, ki vsebujejo težke kovine ali organske spojine. 
21. Odpadna embalaža je odpadna prodajna ali sekundarna embalaža, ki je komunalni odpadek skladno s predpisom, ki ureja ravnanje z embalažo in odpadno embalažo.  
22. Embalaža iz sestavljenih materialov je embalaža iz materialov, ki so sestavljeni iz več slojev iz različnih materialov, ki jih ročno ni mogoče razstaviti ali drugače med seboj ločiti.  
23. Zbiralnica je prostor, na katerem so nameščeni zabojniki za prepuščanje določenih ločenih frakcij, ki so namenjeni vsem uporabnikom javne službe. 
24. Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tovorno vozilo, opremljeno za ločeno zbiranje nevarnih frakcij, ki s postanki po določenem urniku na naseljenih območjih omogoča, da povzročitelj komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije oddajo. Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tudi pokrit prostor ali ustrezni zabojnik, ki se ga za določen krajši čas začasno uredi in opremi za oddajanje in ločeno zbiranje teh frakcij. 
25. Hišni kompostnik je zabojnik za kompostiranje bioloških odpadkov rastlinskega izvora z vrtov in kuhinjskih odpadkov, ki pripada posameznemu gospodinjstvu ali več gospodinjstvom, če gre za večstanovanjski objekt z vrtom. Povzročitelj lahko kompostira v hišnem kompostniku kuhinjske odpadke, če ima za tako kompostiranje na razpolago vrt, katerega velikost zagotavlja postavitev kompostnika, kompostnik pa je zastrt ali tako izdelan, da se odpadkov, ki se v njem kompostirajo, neposredno iz stanovanjskih stavb ali javnih poti ne vidi. 
26. Posebne plastične vrečke so vrečke označene z logotipom izvajalca javne službe. 
(2) Drugi pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določeno v zakonih in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi. 
(3) V primeru, da ni mogoče ugotoviti ali določiti povzročitelja odpadkov po definiciji iz druge točke prvega odstavka tega člena, se za povzročitelja šteje lastnik zemljišča ali nepremičnine, kjer se odpadki nahajajo. 
(4) Za imetnika odpadkov na javnih površinah, vključno z javnimi potmi in lokalnimi cestami, se šteje občina oziroma upravljavec javnih površin, ki ga določi občina. 
 
7. člen 
(subjekti ravnanja z odpadki) 
Subjekti ravnanja z odpadki so: 
1. občina, 
2. izvajalec javne službe, 
3. povzročitelji odpadkov, vsaka pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ali posameznik, ki na območju občine povzroča komunalne odpadke s tem, da stalno, začasno ali občasno: 
• biva v svojih ali najetih nepremičninah, 

• je lastnik počitniške hiše, 

• opravlja poslovno dejavnost, 

• upravlja javne površine (npr. tržnice, sejmišča, igrišča, avtobusna postajališča, parke, parkirišča, ceste, ulice, trge, pločnike in podobno), 

• organizira kulturne, športne in druge javne prireditve ali uporablja javne ali zasebne površine in druge nepremičnine v namen, ki odstopa od njihove običajne javne ali zasebne rabe. 


4. Subjekti ravnanja z odpadki so tudi načrtovalci in projektanti, ki morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij upoštevati poleg splošnih normativov in standardov tudi določbe tega odloka ter obstoječo tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov ter opremo izvajalca. 
8. člen 
(strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge) 
(1) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge na področju opravljanja dejavnosti javne službe so naloge, ki se nanašajo zlasti na: 
• razvoj, načrtovanje in pospeševanje dejavnosti javne službe, 

• investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami potrebnimi za izvajanje dejavnosti javne službe, 

• strokovni nadzor nad izvajalcem javne službe, 

• opravljanje drugih nalog določenih z zakonom. 


(2) Naloge iz prvega odstavka tega člena opravlja pristojni organ občinske uprave. 
(3) Naloge iz prve, druge in četrte alineje prvega odstavka tega člena se lahko poveri izvajalcu javne službe. 
 
9. člen 
(subsidiarno ukrepanje) 
(1) Občina skrbi za odpravo posledic čezmerne obremenitve okolja zaradi ravnanja s komunalnimi odpadki in krije stroške odprave teh posledic, če jih ni mogoče naložiti določenim ali določljivim povzročiteljem ali ni pravne podlage za naložitev obveznosti povzročitelju obremenitve ali posledic ni mogoče drugače odpraviti. 
(2) Izvajalec javne službe je v primeru iz prejšnjega odstavka dolžan na račun občine zagotoviti zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, ki povzročajo čezmerno obremenitev okolja ter oddajo teh odpadkov v obdelavo, v skladu s predpisi. 
(3) Če se v primeru iz prvega odstavka tega člena povzročitelj ugotovi kasneje, ima občina pravico in dolžnost izterjati vračilo stroškov iz prejšnjih odstavkov. 
 
ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE 
 
10. člen 
(oblika izvajanja javne službe) 
Javna služba iz 1. člena tega odloka se izvaja s podelitvijo koncesije na celotnem območju občine, in sicer: 
• na podlagi javnega razpisa, pri čemer se javni razpis objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletni strani občine ali  

• brez javnega razpisa, če se koncesija podeli pravni osebi zasebnega ali javnega prava in so izpolnjeni vsi predpisani pogoji v skladu z veljavno zakonodajo. 


 
11. člen 
(tehnični pravilnik) 
(1) Občinski svet sprejme tehnični pravilnik, ki ga pripravi izvajalec javne službe skupaj z občinsko upravo občine. 
(2) Pravilnik iz prejšnjega odstavka tega člena obsega: 
1. Opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki  
2. Tehnologija, pogoji in način zbiranja odpadkov 
3. Frekvenca prevzemanja odpadkov 
4. Tipizacija predpisanih posod za odpadke in merila za določanje izhodiščne prostornine opreme za zbiranje odpadkov 
5. Minimalni standardi za določitev zbirnih mest, prevzemnih mest, začasnih prevzemnih mest in zbiralnic ločenih frakcij vključno s skupnimi prevzemnimi mesti za nedostopne kraje  
6. Podrobnejši pogoji prepuščanja komunalnih odpadkov v zbirnem centru 
7. Podrobnejša vsebina registra zbirnih in prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnih centrov 
8. Drugi pogoji glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za ravnanje z odpadki skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne službe 
9. Javne prireditve in čistilne akcije 
10. Letni program ravnanja s komunalnimi odpadki  
11. Obračun storitev ravnanja z odpadki 
12. Reklamacijski postopek 
13. Izterjava  
14. Nadzor na terenu 
15. Prehodne in končne določbe 
(3) Tehnični pravilnik se objavi v uradnem glasilu občine. 
 
12. člen 
(izvajalec javne službe) 
(1) Izvajalec javne službe zagotavlja izvajanje javne službe na celotnem območju občine, v skladu s predpisi RS in predpisi občine, ki urejajo področje javne službe, tako da so storitve javne službe dostopne vsem povzročiteljem odpadkov pod enakimi pogoji. 
(2) Določene storitve javne službe lahko v imenu in za račun izvajalca javne službe, s soglasjem občine, izvaja podizvajalec, ki je registriran v skladu s predpisi, ki urejajo področje ravnanja z odpadki in izpolnjuje pogoje za izvajanje javne službe. 
 
VRSTE KOMUNALNIH ODPADKOV 
 
13. člen 
(odpadki, ki so in niso predmet tega odloka) 
(1) Komunalni odpadki so odpadki iz gospodinjstev in njim podobni odpadki, ki nastajajo v bivalnem okolju, v proizvodnih in storitvenih dejavnostih ter na površinah in v objektih v javni rabi  ter so pretežno trdni in po svoji sestavi heterogeni. 
(2) Določbe tega odloka ne veljajo za greznične gošče. Prav tako ne veljajo za nevarne odpadke, ki nastajajo izven gospodinjstev, v industriji in obrti. Predmet odloka niso živalski odpadki, ki se predelujejo v kafileriji. Ravno tako niso predmet tega odloka gradbeni odpadki in ruševine, vključno z odpadnimi materiali pri gradnji cest, kot tudi vsi ostali odpadki, ki so v seznamu odpadkov iz priloge Odločbe Komisije z dne 3. 5. 2000 o nadomestitvi Odločbe 94/3/ES o oblikovanju seznama odpadkov skladno s členom 1(a) Direktive Sveta 75/442/EGS o odpadkih in Odločbe Sveta 94/904/ES o oblikovanju seznama nevarnih odpadkov skladno s členom 1(4) Direktive 91/689/EGS o nevarnih odpadkih (Uradni list EU, št. L 226 z dne  6. 9. 2000), zadnjič spremenjene s Sklepom komisije z dne 18. 12. 2014 o spremembi Odločbe Komisije 2000/532/ES o seznamu odpadkov v skaldu z Direktivo 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (Uradni list EU, št. L 370 z dne 30. 12. 2014). 
 
VRSTA IN OBSEG STORITEV JAVNE SLUŽBE TER NJIHOVA PROSTORSKA RAZPOREDITEV 
 
Vrsta in obseg storitev javne službe 
 
14. člen 
(vrsta in obseg storitev javne službe) 
(1) Javna služba po tem odloku obsega storitve zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo izvajalcu javne službe in sicer: 
• storitve prevzemanja določenih vrst komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih, zbiralnicah in zbirnih centrih; 

• storitve prevoza določenih vrst prevzetih komunalnih odpadkov do regijskega centra za ravnanje z odpadki; 

• storitve obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov; 

• storitve predhodnega skladiščenja komunalnih odpadkov zaradi oddaje odpadkov v nadaljnjo obdelavo ali odlaganje, vključno s prevozom preostankov odpadkov po obdelavi iz prejšnje alineje na odlagališče za nenevarne odpadke. 


(2) Izvajalec javne službe mora vse prevzete mešane komunalne odpadke, biološke odpadke, ločene frakcije (odpadni papir in karton; odpadno embalažo iz papirja in kartona; odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadno mešano embalažo s številko odpadka 15 01 06) stehtati pred predhodnim skladiščenjem v zbirnem centru ali pred oddajo v nadaljnje ravnanje. Do oddaje v nadaljnje ravnanje mora z njimi ravnati tako, da je mogoča njihova obdelava v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki.  
(3) Storitve iz prejšnjih odstavkov so v okviru opravljanja javne službe kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji. 
 
15. člen 
(uporabniki storitev javne službe) 
(1) Uporaba storitev iz prejšnjega člena tega odloka je obvezna za vse uporabnike storitev javne službe. 
(2) Uporabnik storitev javne službe je vsak imetnik komunalnih odpadkov, ki ima ne glede na pravni temelj: 
• pravico do uporabe stavbe ali dela stavbe, v kateri stalno ali začasno prebiva ena ali več oseb 

• pravico do uporabe objekta ali dela objekta, v ali na katerem se opravlja storitvena ali proizvodna dejavnost; 

• pravico do upravljanja objekta v javni rabi, v katerem se povzroča nastajanje komunalnih odpadkov. 


(3) Kot dokazilo, da ima imetnik odpadkov pravico do uporabe stavbe ali objekta, se šteje zlasti dokazilo o lastništvu, najemna in podjemna pogodba ali pisno soglasje lastnika oziroma upravljavca stavbe ali objekta. Povzročitelj odpadkov je dolžan obvestiti izvajalca javne službe o pridobitvi statusa uporabnika iz prejšnjega odstavka v roku osmih (8) dni od izpolnitve predpisanih pogojev. 
(4) Če je imetnikov pravice do uporabe nepremičnin iz prvega odstavka tega člena več, imajo skupaj solidarno pravice in obveznosti uporabnika storitev javne službe. 
(5) Če v skladu s prejšnjimi odstavki ni mogoče določiti uporabnika storitev javne službe, je uporabnik storitev javne službe lastnik stavbe ali dela stavbe oziroma objekta ali dela objekta, v kateri stalno ali začasno prebiva ena ali več oseb oziroma v ali na katerem se  opravlja storitvena ali proizvodnja dejavnost ali objekta v javni rabi, ki povzroča nastajanje odpadkov. Če je lastnikov nepremičnine več, imajo skupaj nerazdelno pravice in obveznosti uporabnika storitev javne službe. 
(6) Povzročitelji odpadkov, ki na podlagi prejšnjih odstavkov izpolnjujejo pogoje za pridobitev statusa uporabnika glede več nepremičnin na območju občine, so za vsako nepremičnino posebej dolžni uporabljati storitve javne službe po tem odloku. 
 
Zbiranje komunalnih odpadkov  
 
 
16. člen 
(ločeno zbiranje komunalnih odpadkov) 
(1) Dejavnost javne službe zbiranja je zbiranje komunalnih odpadkov in njihovo oddajanje v nadaljnje ravnanje z njimi v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki in predpisi, ki urejajo odpadke. 
(2) Izvajalec javne službe je dolžan zagotoviti, da se v okviru javne službe ločeno zbirajo in prevzemajo naslednje ločene frakcije komunalnih odpadkov: 
• ločene frakcije iz podskupin 15 01 in 20 01 s seznama odpadkov, 

• kosovni odpadki, 

• odpadki z vrtov, parkov in pokopališč, 

• odpadki iz tržnic, 

• odpadki iz čiščenja cest, 

• mešani komunalni odpadki, 

• biološko razgradljivi kuhinjski odpadki, 

• izrabljene gume v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami. 


(3) Izvajalec javne službe mora na podlagi prvega odstavka tega člena zagotoviti naslednje naloge: 
• zbiranje komunalnih odpadkov po sistemu od vrat do vrat, 

• zbiranje kosovnih odpadkov v zbirnih akcijah ali na poziv uporabnika, 

• zbiranje komunalnih odpadkov v zbiralnicah in premičnih zbiralnicah, 

• zbiranje odpadkov v zbirnem centru, 

• predhodno razvrščanje in predhodno skladiščenje zbranih odpadkov v zbirnem centru, 

• izvajanje sortirne analize mešanih komunalnih odpadkov, 

• oddajanje zbranih odpadkov v nadaljnje ravnanje,  

• ozaveščanje in obveščanje uporabnikov.   


(4) Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da se nevarne frakcije zbirajo ločeno od drugih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov. 
(5) Imetniki odpadkov prepuščajo komunalne odpadke izvajalcu javne službe z odlaganjem v tipizirane in označene zabojnike ali vreče, postavljene na zbirnih mestih, zbiralnicah in zbirnih centrih pod pogoji in na način, ki so določeni s tem odlokom in tehničnim pravilnikom. 
 
17. člen 
(prevzemanje ločeno zbranih frakcij) 
(1) Storitve prevzemanja ločenih frakcij obsegajo: 
• redno prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov po sistemu »od vrat do vrat« 

• redno prevzemanje ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadno embalažo iz papirja in kartona; odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadno mešano embalažo s številko odpadka 15 01 06) zbrane po sistemu »od vrat do vrat«, 

• redno prevzemanje bioloških odpadkov po sistemu »od vrat do vrat«, 

• redno prevzemanje ločenih frakcij (odpadne embalaže iz stekla) v zbiralnicah ločenih frakcij, 

• redno prevzemanje kosovnih odpadkov v zbiralnicah  in premičnih zbiralnicah,  

• redno prevzemanje odpadkov v zbirnih centrih, 

• redno prevzemanje odpadkov z vrtov, parkov in pokopališč, 

• redno prevzemanje odpadkov iz tržnic, 

• redno prevzemanje odpadkov iz čiščenja cest, 

• redno prevzemanje ločenih frakcij zelenega vrtnega odpada v zbirnih centrih, 

• redno prevzemanje izrabljenih gum v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami v zbirnih centrih, 

• redno prevzemanje kosovnih odpadkov v zbirnih centrih.  

• (2) Storitve prevzemanja nevarnih frakcij obsegajo: 

• redno prevzemanje nevarnih frakcij, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov oddajajo v zbirnem centru ali premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij. 


(3) Podrobneje se obseg in vsebina storitev ter način ločenega zbiranja odpadkov iz prvega in  drugega odstavka tega člena določi s tehničnim pravilnikom in z letnim programom ravnanja s komunalnimi odpadki. Program za vsako naslednje leto izdela izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov in ga posreduje občini v potrditev najpozneje do 15. oktobra v tekočem letu. 
 
18. člen 
(biološki odpadki) 
(1) Biološki odpadki, ki nastaja pri povzročiteljih odpadkov, se mora zbirati ločeno od drugih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov in od mešanih komunalnih odpadkov.  
(2) Za biološke odpadke je potrebno zagotoviti ločeno zbiranje in prevzemanje pri povzročiteljih odpadkov na območju individualnih gospodinjstev in večstanovanjskih objektov.  
(3) Povzročitelji biološke odpadke odlagajo v vodotesni tipski zabojnik zavite v papir ali v razgradljivi vrečki. 
(4) Izvajalec javne službe spodbuja povzročitelje odpadkov, da lastne biološke odpadke kompostirajo v hišnem kompostniku v kolikor jim ta možnost dopušča. 
(5) Povzročitelji, ki se odločijo za lastno kompostiranje bioloških odpadkov morajo upoštevati minimalne zahteve za pravilno hišno kompostiranje, ki so navedeni v Prilogi  1, Uredbe o ravnanju z biološko razgradljivimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom. 
(6) Povzročitelj svojo odločitev o hišnem kompostiranju pisno sporoči izvajalcu javne službe na podlagi vprašalnika, ki ga izvajalec javne službe posreduje povzročiteljem.  
(7) Storitve zbiranja, prevzemanja in ravnanja z biološkimi odpadki ter hišnega kompostiranja se podrobneje opredeli s tehničnim pravilnikom.   
  
19. člen 
(zbiralnice ločenih frakcij) 
(1) Izvajalec javne službe v zbiralnici zbira: 
• odpadni papir in karton,  

• odpadno embalažo iz papirja in kartona, 

• odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadno mešano embalažo s številko odpadka 15 01 06 ter 

• odpadno embalažo iz stekla. 


(2) Ne glede na prejšnji odstavek izvajalcu javne službe v zbiralnici ni treba zagotoviti ločenega zbiranja za odpadke iz prejšnjega odstavka, kadar jih zbira po sistemu od vrat do vrat.  
(3) Zbiralnica je namenjena za prepuščanje odpadkov vsem izvirnim povzročiteljem komunalnih odpadkov.  
(4) Zbiralnica je lahko namenjena tudi za prepuščanje odpadne embalaže, ki ni komunalni odpadek, ki nastaja pri opravljanju trgovske ali storitvene dejavnosti, tistim izvirnim povzročiteljem te odpadkov, ki se o tem dogovorijo z izvajalcem javne službe.  
(5) V občini mora biti ustrezno število zbiralnic, tako da je posamezna zbiralnica urejena za največ 500 prebivalcev.  
(6) Zbiralnice morajo biti praviloma urejene v stanovanjskih območjih, večjih trgovinah ali trgovskih centrih, zdravstvenih domovih, bolnišnicah, šolah, vrtcih in drugih ustanovah.  
(7) Ne glede na prejšnji odstavek mora biti v mestih in soseskah z več večstanovanjskimi objekti zbiralnica urejena na vsakih 400 prebivalcev, če se na zbiralnici prepuščajo odpadni papir, karton, odpadna embalaža iz papirja in kartona ter odpadna embalaža iz stekla. Zbiralnica mora biti urejena na vsakih 300 prebivalcev, če je opremljena tudi z zabojnikom za prepuščanje odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov.  
 
20. člen 
(urejanje in vzdrževanje zbiralnic ločenih frakcij) 
(1) Zbiralnice ločenih frakcij se uredijo na javnih površinah, ki so dostopne za transportna vozila, če se s tem ne ogroža njihova splošna raba. Kadar bi bila lahko zaradi ureditve zbiralnice ločenih frakcij ogrožena splošna raba javne površine, občina zagotovi drugo primerno javno površino.  
(2) Izvajalec javne službe opremi zbiralnico ločenih frakcij z zabojniki za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Tipi in oznake zabojnikov za posamezne ločene frakcije ter označbe zbiralnic se določijo s tehničnim pravilnikom.  
(3) Zbiralnica mora biti postavljena tako, da zabojniki stojijo na utrjeni ali tlakovani površini. 
(4) Zbiralnica mora biti urejena in vzdrževana tako, da: 
- izvirni povzročitelj lahko prepusti odpadke iz prvega ostavka 19. člena na preprost način in brez dodatnega ravnanja z njimi, ki bi lahko pomenilo nevarnost za človekovo zdravje, 
- se zaradi prepuščanja odpadkov z njimi ne onesnažujeta zbiralnica  in njena okolica ter ni čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami.   
(5) Zabojniki na zbiralnici ločenih frakcij morajo biti označeni z navedbo vrst odpadkov, katerim so namenjeni.  
(6) Izvajalec javne službe prazni zabojnike iz prve, druge in tretje alineje prvega odstavka 19. člena vsaj enkrat na 14 dni, zabojnik iz četrte alineje prvega odstavka 19. člena pa vsaj enkrat mesečno. Na podlagi obvestila o posameznem polno naloženem zabojniku iz prve, druge, tretje in četrte alineje prvega odstavka 19. člena pa tudi pogosteje.  
(7) Izvajalec javne službe mora vse prevzete odpadke iz prve, druge, tretje in četrte alineje prvega odstavka 19. člena stehtati pred predhodnim skladiščenjem v zbirnem centru ali pred oddajo teh odpadkov v nadaljnje ravnanje. Do oddaje v nadaljnje ravnanje mora z njimi ravnati tako, da je mogoča njihova obdelava v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki. 
 
21. člen 
(premična zbiralnica nevarnih frakcij) 
(1) Izvajalec javne službe v premični zbiralnici zbira: 
• nevarne komunalne odpadke iz priloge 1 Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, 

• nenevarne komunalne odpadke iz priloge 1 Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, 

• zelo majhno OEEO v skladu s prepisom, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo.  


(2) Premična zbiralnica je namenjena vsem izvirnim povzročiteljem komunalnih odpadkov.  
(3) V naselju, ki ima 500 prebivalcev ali več, mora izvajalec javne službe zagotoviti prevzemanje odpadkov 
iz prvega odstavka tega člena najmanj enkrat letno. Če je gostota poselitve v takem naselju hkrati večja od 500 prebivalcev na km2, pa najmanj dvakrat v koledarskem letu.  
(4) Prevzem odpadkov v premični zbiralnici mora na prevzemnem mestu trajati vsaj 60 minut, pri čemer se število krajev prevzemanja določi tako, da je prepuščanje odpadkov omogočeno vsem izvirnim povzročiteljem ter odpadkov.  
(5) Izvajalec javne službe mora najmanj sedem dni pred ločenim zbiranjem odpadkov v premični zbiralnici na svoji spletni strani objaviti obvestilo o kraju in času prevzema odpadkov, izbirnim povzročiteljem iz gospodinjstev pa o tem poslati pisno obvestilo. Obvestilo mora vsebovati tudi vrste in opis odpadkov, ki jih uporabniki lahko prepustijo, in navodila za njihovo prepuščanje.  
 
22. člen 
(urejanje in vzdrževanje premične zbiralnice) 
(1) Premična zbiralnica mora biti opremljena z zabojniki ali vrečami za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov iz prvega odstavka 21. člena tega odloka. Zabojniki ali vreče pa morajo biti označene s številkami odpadkov. 
(2) Premična zbiralnica mora biti opremljena v skladu s predpisi, ki ureja prevoz nevarnega blaga.  
(3) Premična zbiralnica mora biti urejena in vzdrževana tako, da: 
• je onemogočen dostop nepooblaščenim osebam do vsebine zabojnikov in  

• se zaradi prepuščanja odpadkov z njimi ne onesnažujeta premična zbiralnica in njena okolica ter ni čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami. 


(4) V premični zbiralnici mora odpadke od uporabnikov prevzemati oseba, ki je usposobljena po programu izobraževanja o nevarnih lastnostih odpadkov in ravnanju z nevarnimi odpadki iz predpisa, ki ureja odpadke.  
(5) Izvajalec javne službe mora vse prevzete odpadke iz prvega odstavka prejšnjega člena stehtati pred predhodnim skladiščenjem v zbirnem centru ali pred oddajo teh odpadkov v nadaljnje ravnanje. Do oddaje v nadaljnje ravnanje mora z njimi ravnati tako, da je mogoča njihova obdelava v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki.   
 
23. člen 
(zbiranje komunalnih odpadkov) 
(1) Za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, bioloških odpadkov, za  prevzemanje ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) se uporabljata  dva sistema: 
• Zbiralni sistem – povzročitelji odpadkov odpadke odlagajo v tipske zabojnike ali vreče, ki so locirane v neposredni bližini pri povzročiteljih.  

• Prenašalni sistem – zbirno oziroma odjemno mesto je namenjeno več povzročiteljem skupaj, ki odpadke odlagajo v skupne tipske zabojnike. 


(2) Sistem zbiranja mešanih komunalnih odpadkov, bioloških odpadkov, ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) je namenjen za: 
• gospodinjstva v individualnih stanovanjskih objektih, 

• gospodinjstva v večstanovanjskih objektih, 

• obrt, industrijo, poslovne prostore, javne zavode in druge osebe javnega/zasebnega prava, 

• pokopališča, tržnice, kulturne in športne objekte. 


(3) Prenašalni sistem zbiranja mešanih komunalnih odpadkov, ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) je namenjen za: 
• povzročitelje odpadkov na območjih, ki so trajno ali začasno nedostopna za komunalna vozila (npr. redko poseljena območja, počitniške hiše, delo na cestah ). 


 
24. člen 
(prevzemanje komunalnih odpadkov) 
(1) Prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov, bioloških odpadkov, ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06), se opravlja na prevzemnih mestih, kjer so povzročitelji dolžni po vnaprej določenem programu (urniku) prepustiti te odpadke izvajalcu javne službe v tipiziranih zabojnikih, vrečah. 
(2) Druge zabojnike ali vreče za prepuščanje komunalnih odpadkov, ki jih ne določa tehnični pravilnik, ni dovoljeno uporabljati. 
(3) Izvajalec javne službe mora zagotoviti prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov, bioloških odpadkov, ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) od uporabnikov skladno z razporedom in urnikom iz tehničnega pravilnika. Urnik prevzemanja mešanih komunalnih odpadkov  za pogodbene uporabnike izvajalec javne službe zagotovi na podlagi pogodbe, skladno s tehničnim pravilnikom.  
(4) V primeru, da izvajalec javne službe ugotovi ob prevzemanju odpadkov, da povzročitelj ne ločuje odpadkov ali ravna v nasprotju z navodili za ravnanje z odpadki, v nasprotju z 17. členom tega odloka ali tehničnim pravilnikom, ga je izvajalec dolžan na primeren način pisno opozoriti (npr. opozorilo na posode). Če povzročitelj tudi po prejemu opozorila ne upošteva navodil za ravnanje z odpadki, mu lahko izvajalec javne službe ne glede na druge določbe tega odloka zaračuna dodatne stroške sortiranja odpadkov skladno s cenikom, o nespoštovanju pa obvesti pristojni občinski inšpekcijski organ. 
 
25. člen 
(velikost in število obveznih zabojnikov za odpadke) 
(1) Velikost in število obveznih zabojnikov ali vreč za posamezne uporabnike odpadkov določi izvajalec javne službe tako, da stimulira ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Glede na pogostost prevzemanja odpadkov iz tretjega odstavka prejšnjega člena se število obveznih zabojnikov in njihova velikost določi z upoštevanjem predvidene najmanjše količine prepuščenih odpadkov in števila povzročiteljev odpadkov skladno z merili, določenimi s tehničnim pravilnikom. 
(2) Kadar zaradi prostorskih ali tehničnih razlogov ni mogoče zagotoviti zadostnega števila prevzemnih mest za namestitev zabojnikov za vse uporabnike, se za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, bioloških odpadkov, ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06), določijo skupni zabojniki, katerih število in velikost določi izvajalec javne službe skladno z merili, določenimi s tehničnim pravilnikom. 
(3) Če izvajalec ugotovi, da količina prepuščenih odpadkov pri povzročiteljih odpadkov na območju večstanovanjskih objektov redno presega prostornino zabojnikov za odpadke, določi ustrezno povečanje prostornine zabojnika izvajalec javne službe. Dodatne zabojnike z oznako izvajalca za mešane komunalne odpadke, biološke odpadke, ločene frakcije (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) zagotovi izvajalec javne službe.  
(4) Če izvajalec ugotovi, da količina prepuščenih odpadkov pri povzročitelju odpadkov na območju individualnih gospodinjstev redno presega prostornino zabojnikov ali predpisanih vrečk za mešane komunalne odpadke, biološke odpadke, ločene frakcije (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06), lahko določi ustrezno povečanje prostornine zabojnika oziroma si je povzročitelj dolžan zagotoviti dodatne predpisane vreče z oznako izvajalca za ločene frakcije (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06). 
 
26. člen 
(zbirno mesto) 
(1) V času do predvidenega prevzema komunalnih odpadkov se odpadki zbirajo v vrečah ali zabojnikih, ki so nameščeni na zasebnih površinah, ob večstanovanjskih objektih (npr. blokovskih naseljih) na pripadajočem zemljišču k stavbi. Povzročitelji morajo zagotoviti, da se odpadki zbirajo na način, ki ne povzroča emisije vonjav in onesnaževanja okolice. 
(2) Za vzdrževanje, urejenost in čistočo zbirnih mest na zasebnih površinah, ob večstanovanjskih objektih na pripadajočih zemljiščih k stavbi, skrbijo povzročitelji odpadkov ali zanje upravljavci večstanovanjskih objektov.   
(3) Povzročitelj mora pred predvidenim časom prevzemanja mešanih komunalnih odpadkov, bioloških odpadkov, ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) zagotoviti, da zaprt zabojnik ali vreče prestavi z zbirnega mesta na prevzemno mesto ob transportni poti, po prevzemu odpadkov pa prazne zabojnike takoj vrne na zbirno mesto. 
(4) Če s tem soglaša izvajalec javne službe, so lahko zbirna mesta hkrati tudi prevzemna mesta, če s tem ni motena uporaba javne površine. 
 
27. člen 
(prevzemna mesta in transportne poti) 
(1) Prevzemno mesto za odpadke je ustrezno urejen prostor, od koder izvajalec javne službe redno prevzema odpadke. Prevzemno mesto določi izvajalec javne službe praviloma ob robu pločnika, magistralne, regionalne, lokalne in krajevne ceste. Če povzročitelj ne soglaša z lokacijo prevzemnega mesta, določi prevzemno mesto na predlog katere koli stranke pristojni organ občinske uprave. 
(2) Ob določanju lokacij za zbirna in prevzemna mesta je treba upoštevati funkcionalne, estetske, higiensko-tehnične in požarno-varnostne predpise. Zbirna in prevzemna mesta ne smejo ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah. 
(3) Prevzemno mesto je lahko oddaljeno največ tri (3) metre metrov od roba prometne/transportne poti smetarskega vozila. Prometne/transportne poti smetarskih vozil, usklajene s cestno prometnimi predpisi in tehničnimi lastnostmi vozil, so opredeljene v tehničnem pravilniku. 
(4) Prevzemno mesto je lahko tudi hkrati zbirno mesto, v kolikor se prevzemno mesto nahaja na površini v zasebni lasti, ob večstanovanjskih objektih pa na pripadajočem zemljišču k stavbi. 
 
28. člen 
(relacija zbirno – prevzemno mesto) 
Povsod kjer je možno, mora biti zbirno in prevzemno mesto na istem prostoru. Kjer to ni možno, so povzročitelji komunalnih odpadkov dolžni dostaviti tipizirane zabojnike ali posebne plastične vrečke s komunalnimi odpadki  na prevzemno mesto do šeste ure zjutraj na dan odvoza. 
 
29. člen 
(načrtovanje zbirnih/prevzemnih mest) 
Načrtovalci in projektanti morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij poleg splošnih normativov in standardov upoštevati tudi določbe tega odloka, ter obstoječo tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov, vključno z opremo izvajalca. 
 
30. člen 
(začasna prevzemna mesta) 
(1) Če je zaradi del na dovozih k prevzemnim mestom začasno oviran dostop za smetarska vozila, mora povzročitelj začasne ovire v soglasju z izvajalcem javne službe na svoje stroške zagotoviti zbiranje odpadkov na primernem začasnem prevzemnem mestu. 
(2) V tem primeru je izvajalec javne službe dolžan obvestiti povzročitelje odpadkov o spremenjenem prevzemnem mestu. 
 
31. člen 
(vzdrževanje reda in čistoče na zbirnih/prevzemnih mestih) 
(1) Zbirna in prevzemna mesta so dolžni vzdrževati povzročitelji odpadkov, ki morajo skrbeti za red in čistočo na teh mestih ter na dovoznih poteh do odjemnih mest. 
(2) Izvajalec javne službe je dolžan izprazniti zabojnike za odpadke oziroma odpeljati posebne plastične vrečke tako, da ne ovira prometa več, kot je nujno potrebno za opravljanje dejavnosti, ne onesnaži okolice ter ne poškoduje zabojnikov za odpadke in okolice, kjer se opravlja dejavnost. V primeru, da izvajalec onesnaži zbirno/prevzemno mesto, ga je dolžan tudi očistiti. 
(3) Povzročitelji odpadkov so tudi v zimskem času dolžni poskrbeti za nemoten dostop izvajalca do prevzemnih mest. Povzročitelji so dožni storiti, kar je v njihovi moči, da so pokrovi zabojnikov zaprti ne glede na to, ali so na zbirnem ali prevzemnem mestu. 
 
32. člen 
(skupna zbirna/prevzemna mesta) 
Za povzročitelje odpadkov na območjih, ki so trajno ali začasno nedostopna za komunalna vozila, izvajalec v dogovoru s povzročitelji odpadkov določi skupna zbirna in prevzemna mesta ter način zbiranja mešanih komunalnih odpadkov, bioloških odpadkov, ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06). Če so navedena zbirna mesta začasnega značaja, se opustijo in sanirajo takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih so bila določena. 
 
33. člen 
(zbirni center) 
(1) V zbirnem centru izvajalec javne službe v okviru obratovalnega časa zagotavlja ločeno zbiranje v zabojnikih za naslednje frakcije: 
• nevarne komunalne odpadke iz priloge 2 Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, 

• nenevarne komunalne odpadke iz priloge 2 Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, 

• OEEO v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo, 

• kosovne odpadke, 

• izrabljene gume v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami,  

• zemlja, kamenje, gradbeni odpadki (manjše količine) in, 

• manjše količine odpadkov, ki vsebujejo trdno vezan azbest, v skladu z veljavnimi predpisi in proti plačilu stroškov končne oskrbe po veljavnem ceniku izvajalca. 


(2) V zbirnem centru lahko prepustijo odpadke vsi, ki imajo status uporabnika, skladno z 15. členom tega odloka, kar dokazujejo s potrdilom (položnico) o plačilu storitve. 
(3) Pogoji prepuščanja odpadkov na zbirnih centrih so določeni v tehničnem pravilniku. 
 
34. člen 
(ureditev in vzdrževanje zbirnega centra) 
(1) Zbirni center mora biti kot infrastruktura lokalnega pomena v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, vpisan v kataster gospodarske infrastrukture v skladu s predpisi o urejanju prostora. 
(2) Zbirni center upravlja izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov. 
(3) Zbirni center mora biti urejen in vzdrževan tako, da:  
• uporabnik lahko prepusti odpadke na preprost način in brez dodatnega ravnanja z njimi, ki bi lahko pomenilo nevarnost za človekovo zdravje in 

• se zaradi prepuščanja odpadkov z njimi ne onesnažuje okolje v zbirnem centru ali njegovi okolici ter ni čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami. 


(4) V zbirnem centru mora nevarne komunalne in kosovne odpadke od uporabnikov prevzemati oseba, ki je usposobljena po programu izobraževanja o nevarnih lastnostih odpadkov in ravnanju z nevarnimi odpadki iz predpisa, ki ureja odpadke. 
(5) Izvajalec javne službe mora stehtati vse odpadke, ki jih prevzame v zbirnem centru, in vse odpadke, ki jih odda v nadaljnje ravnanje. Do oddaje v nadaljnje ravnanje mora z njimi ravnati tako, da je mogoča njihova obdelava v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki. 
(6) Izvajalec javne službe mora v zbirnem centru omogočiti izvajalcu priprave za ponovno uporabo, da vsaj iz prevzetega odpadnega tekstila, oblačil in kosovnih odpadkov izloči odpadke, primerne za pripravo za ponovno uporabo, in mu jih oddati. 
 
35. člen 
(prevzemanje kosovnih odpadkov) 
(1) V okviru javne službe mora izvajalec javne službe v vsakem naselju kosovne odpadke prevzeti najmanj dvakrat v koledarskem letu z zbiralno akcijo na za to določenih prevzemnih mestih ali najmanj enkrat v koledarskem letu od uporabnika na njegov poziv.   
(2) Zbiranje kosovnih odpadkov je namenjeno vsem izvirnim povzročiteljem teh odpadkov. 
(3) Izvajalec javne službe mora v primeru zbiralne akcije iz prvega odstavka tega člena najmanj 14 dni pred zbiranjem kosovnih odpadkov na svoji spletni strani objaviti obvestilo o kraju in času prevzema odpadkov, izvirnim povzročiteljem iz gospodinjstev pa o tem poslati pisno obvestilo. Obvestilo mora vsebovati tudi vrste in opis kosovnih odpadkov, ki jih lahko uporabniki prepustijo kot kosovne odpadke, in navodila za njihovo prepuščanje.  
(4) Prevzemanje kosovnih odpadkov od uporabnikov »na poziv« več kot enkrat letno ni redna storitev prevzemanja komunalnih odpadkov in se opravlja proti plačilu po ceniku izvajalca javne službe. 
(5) Izvajalec ni dolžan brezplačno prevzemati kosovnih odpadkov iz dejavnosti od drugih uporabnikov. Storitev se opravlja proti plačilu po ceniku izvajalca javne službe. 
 
36. člen 
(javne prireditve in čistilne akcije) 
(1) Izvajalec javne službe mora za čas trajanja javne prireditve na prostem, na kateri se pričakuje več kot 1.000 udeležencev, na kraju prireditve zagotoviti zabojnike za: 
• ločene frakcije (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06; odpadna embalaža iz stekla), 

• mešane komunalne odpadke ter 

• biološke odpadke.  


(2) Stroške ravnanja z odpadki, nastalimi na javni prireditvi, vključno z najemom, postavitvijo in uporabo zabojnikov ali vreč iz prejšnjega ostavka, nosi organizator javne prireditve.  
(3) Velikost in število posod, zabojnikov ali vrečk se določi glede na število udeležencev javne prireditve. Kriterije določi izvajalec v tehničnem pravilniku. 
(4) Organizatorji čistilnih akcij so dolžni akcije priglasiti izvajalcu in z njim skleniti ustrezen dogovor o načinu izvedbe odvoza odpadkov in načinu pokrivanja stroškov obdelave in odstranjevanja. Odpadke je obvezno zbirati ločeno, skladno s tem odlokom. 
(5) Organizatorji so dolžni obvestiti izvajalca javne službe o nameravani prireditvi oziroma čistilni akciji najmanj štirinajst dni pred datumom izvedbe prireditve. 
(6) Organizator javne prireditve ali čistilne akcije mora zbrane odpadke predati izvajalcu javne službe. Izvajalec javne službe odpadke iz prvega odstavka tega člena prevzame na mestu javne prireditve.  
 
37. člen 
(ukrepanje v primeru nepravilno odloženih odpadkov) 
(1) Če so na zemljišču v lasti občine ali države nezakonito odloženi komunalni odpadki, odredi občinska inšpekcija izvajalcu javne službe njihovo odstranitev, ta pa jih mora odstraniti v skladu s predpisi o ravnanju z odpadki na račun lastnika zemljišča, v primeru, da izvaja posest nad zemljiščem druga oseba, pa na račun osebe, ki izvaja posest. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve. 
(2) Če policija ali inšpekcija odkrije povzročitelja nezakonito odloženih odpadkov, ima občina ali država pravico in dolžnost od njega izterjati vračilo stroškov iz prejšnjega odstavka.  
(3) Če so odpadki nezakonito odloženi na zemljišču v lasti osebe zasebnega prava, odredi odstranitev komunalnih odpadkov občinska inšpekcija lastniku ali drugemu posestniku zemljišča. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve. 
 
38. člen 
(prevzemanje komunalnih odpadkov iz dejavnosti od drugih uporabnikov) 
(1) Prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov iz dejavnosti od drugih uporabnikov poteka skladno s področno zakonodajo, z določili tega odloka, s tehničnim pravilnikom in pogodbo s posameznim uporabnikom, glede na značilnosti in potrebe dejavnosti, ki jo uporabnik izvaja. Predajanje mešanih komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe je obvezno. 
(2) Minimalni obseg storitve, za katero je izvajalec dolžan nuditi storitve, uporabnik pa je dolžan plačati zanje, je določen z merili iz tehničnega pravilnika. 
(3) Način in pogostost prevzemanja mešanih komunalnih odpadkov uporabnik in izvajalec opredelita v pogodbi glede na kategorijo, v katero se uvršča uporabnik, skladno z merili iz tehničnega pravilnika. 
(4) Uporabnik iz dejavnosti je zavezan v celoti spoštovati določila tega odloka. 
(5) Za prevzemanje ločeno zbranih frakcij odpadkov iz dejavnosti od drugih uporabnikov, ki niso komunalni odpadki, se uporabnik in izvajalec lahko dogovorita s pogodbo. Uporabnik plačuje stroške na podlagi cenika izvajalca, ki ga sprejme pristojni organ izvajalca. 
(6) V primeru, da uporabnik iz dejavnosti ne predaja ločeno zbrane frakcije odpadkov izvajalcu javne službe, mora zagotoviti predpisano ravnanje s posameznimi vrstami frakcij.  
 
Obdelava komunalnih odpadkov 
 
39. člen 
(obdelava mešanih komunalnih odpadkov) 
V okviru javne službe po tem odloku se zagotavljajo storitve obdelave mešanih komunalnih odpadkov v skladu s vsakokratnimi predpisi, ki urejajo ravnanje z mešanimi komunalnimi odpadki. 
 
40. člen 
(razvrščanje komunalnih odpadkov) 
V okviru javne službe se z izvornim razvrščanjem komunalnih odpadkov zagotavlja predhodno ločevanje komunalnih odpadkov na osnovne frakcije: 
• ločene frakcije (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06; odpadna embalaža iz stekla),   

• biološke odpadke, 

• kosovne odpadke, 

• nevarne odpadke.  


 
41. člen 
(tehtanje komunalnih odpadkov) 
V okviru javne službe obdelave odpadkov se zagotavljajo storitve tehtanja za vse dostavljene odpadke iz območja občine ob prevzemu in ob oddaji obdelanih odpadkov različnim prevzemnikom v skladu s predpisi oziroma ob prenosu ostanka po obdelavi na odlagališče. 
 
Odlaganje ostankov predelave komunalnih odpadkov 
 
42. člen 
(odlaganje ostankov predelave komunalnih odpadkov) 
(1) Odpadke je dovoljeno odlagati samo na odlagališčih v skladu z določili predpisa, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih. 
(2) Odlagati je dovoljeno samo obdelane odpadke. 
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je brez predhodne obdelave dovoljeno odlagati inertne odpadke, kadar njihova obdelava tehnično ni izvedljiva, ali druge odpadke, če njihova obdelava, s katero se zmanjša količina ali nevarnosti za človekovo zdravje ali okolje, ne prispeva k namenu, da se v celotnem obdobju trajanja odlagališča zmanjšajo učinki škodljivih vplivov na okolje, zlasti zaradi vplivov onesnaževanja z emisijami snovi v površinske vode, podzemne vode, tla in zrak, in v zvezi z globalnim onesnaženjem okolja zmanjšajo emisije toplogrednih plinov in preprečijo tveganja za zdravje ljudi. 
(4) Za obdelane mešane komunalne odpadke se štejejo mešani komunalni odpadki, ki so bili obdelani s postopkom mehansko-biološke obdelave odpadkov (po postopkih z oznakama D8 in D9), pred odlaganjem na odlagališču v skladu z Uredbo o odlagališčih odpadkov. 
 
POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE IN UPORABO STORITEV JAVNE SLUŽBE 
 
43. člen 
(splošne obveznosti izvajalca javne službe) 
(1) Izvajalec javne službe mora pri opravljanju javne službe zagotoviti: 
• nabavo in vzdrževanje opreme iz 52. člena tega odloka, 

• redno higiensko vzdrževanje opreme iz prejšnje alineje, vključno z rednim razkuževanjem in pranjem, 

• urejanje in vzdrževanje prostorov, na katerih je nameščena oprema zbiralnic in zbirnih centrov, 

• zagotavljanje podatkov ter sporočanje podatkov o zbranih komunalnih odpadkih skladno s predpisi, ki urejajo ravnanja z odpadki, 

• evidentiranje števila prevzemov posod za vsako posamezno prevzemno mesto po posameznem imetniku odpadkov, 

• druge pogoje obratovanja v skladu s tem odlokom in predpisi, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki. 


(2) Izvajalec javne službe mora z odpadki ravnati tako, da ni ogroženo človekovo zdravje in se ne škodi okolju, ter da ravnanje zlasti: 
• ne predstavlja tveganja za vode, zrak, tla, rastline in živali, 

• ne povzroča čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami, 

• ne povzroča škodljivih vplivov na območje, na katerih je predpisan poseben režim v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, ali predpisi, ki urejajo varovanje virov pitne vode in 

• ne predstavlja škodljivih vplivov na krajino ali območja, na katerih je predpisan poseben režim v skladu s predpisi, ki ureja varstvo kulturne dediščine. 

•  


44. člen 
(register zbirnih mest, prevzemnih mest in zbiralnic ločenih frakcij) 
(1) Izvajalec gospodarskih javnih služb zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov vodi, v obliki elektronske baze podatkov, register zbirnih in prevzemnih mest za vse uporabnike, register zbiralnic ločenih frakcij in register zbirnih centrov. Podrobnejše bo vsebina posameznih registrov opredeljena v tehničnem pravilniku.   
(2) Izvajalec javne službe mora podatke iz prvega odstavka tega člena redno, najmanj pa enkrat letno ažurirati. 
(3) Občinski organ pristojen za izvajanje gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki, mora na poziv izvajalca gospodarskih javnih služb ravnanja s 
komunalnimi odpadki, po pridobitvi podatkov iz uradnih evidenc (ECRP-ja) posredovati le tiste podatke, ki so nujno potrebni za izvajanje predmetne gospodarske javne službe. 
 
45. člen 
(javna obvestila) 
(1) Izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov mora uporabnike obveščati o pravilnem ločevanju odpadkov in nujnosti ločevanja odpadkov na izvoru. Oblike obveščanja so naslednje: 
• navodila za ločevanje odpadkov z brošurami in na spletni strani izvajalca javne službe, 

• obvestila in navodila o načinih prepuščanja odpadkov, lahko tudi s praktičnimi prikazi pri uporabnikih, 

• ozaveščevalne aktivnosti v šolah in vrtcih. 


(2) Izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov mora uporabnike na svojih spletnih straneh in najmanj enkrat letno na krajevno običajen način obveščati o: 
• lokacijah zbirnih centrov in terminih, v katerih je prepuščati odpadke, 

• vrstah odpadkov, ki se prepuščajo po sistemu »od vrat do vrat«, v zbiralnicah, premičnih zbiralnicah in zbirnih centrih, 

• vrstah odpadkov, ki se prepuščajo kot kosovni odpadki, 

• prepuščanju OEEO v skladu s predpisom, ki ureja odpadno električno in elektronsko opremo, 

• prevzemanju odpadkov s premično zbiralnico, 

• drugih pogojih za prevzem komunalnih odpadkov. 


(3) Izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov mora povzročitelje bioloških odpadkov na območju, za katerega uredi prevzemanje bioloških odpadkov, vsakih šest (6) mesecev z javnim naznanilom v sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno običajne načine obvestiti o: 
• namenih in ciljih izvajanja predpisanega ravnanja s kuhinjskimi odpadki iz gospodinjstev in zelenim vrtnim odpadom, 

• prepovedi mešanja kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada z drugimi komunalnimi odpadki, 

• varni in za okolje neškodljivi hrambi kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada, 

• možnostih hišnega kompostiranja kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada v hišnem kompostniku, 

• minimalnih zahtevah za pravilno hišno kompostiranje, 

• načinu prepuščanja kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada izvajalcu javne službe, 

• drugih pogojih za prepuščanje kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada in 

• o nadaljnjem ravnanju z zbranimi kuhinjskimi odpadki iz gospodinjstva in zelenim vrtnim odpadom. 


 
46. člen 
(redno obveščanje o pravilnem ravnanju z odpadki) 
(1) Izvajalec javne službe mora z informacijami na svojih spletnih straneh uporabnike seznanjati z: 
• ločenim zbiranjem odpadkov v skladu z Uredbo o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, zlasti o ciljih, prednostih in koristih takega načina zbiranja, 

• hrambo nevarnih in nenevarnih frakcij na način, da ne predstavljajo nevarnosti za zdravje ljudi ali okolje, pred njegovim prepuščanjem, 

• pravilnim prepuščanjem odpadkov v zbiralnicah, premični zbiralnici in zbirnem centru, 

• načinom prepuščanja tistih odpadkov, za katere je zbiranje s posebnim predpisom urejeno na poseben način, in 

• tem, da se nenevarni komunalni odpadki, ki so onesnaženi z nevarnimi odpadki ali snovmi, prepuščajo kot nevarni komunalni odpadki. 


(2) Izvajalec javne službe mora povzročitelje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada v sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno običajne načine redno obveščati o: 
• prepovedi mešanja bioloških odpadkov z drugimi komunalnimi odpadki, 

• izločanju vseh bioloških odpadkov iz komunalnih odpadkov in njihovem obveznem prepuščanju izvajalcu javne službe kot ločeno zbrano frakcijo ali o možnosti lastne predelave v kompost v hišnih kompostnikih, 

• varni in za okolje neškodljivi hrambi bioloških odpadkov pred prepustitvijo izvajalcu javne službe. 


 
PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV JAVNE SLUŽBE 
 
47. člen 
(pravice uporabnikov) 
(1) Uporabniki imajo pravico: 
• do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev javne službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine po posameznih kategorijah uporabnikov, 

• do uporabe skupnega zabojnika za mešane komunalne odpadke,  

• do uskladitve velikosti ali števila zabojnikov skladno s predvideno frekvenco odvoza in volumnom zabojnika pri imetniku odpadkov, vendar ne več kot enkrat letno.  


(2) Izvajalec javne službe odobri zmanjšanje velikosti in/ali števila zabojnikov za mešane komunalne odpadke na podlagi zahteve uporabnika iz 3. alineje prejšnjega odstavka pod pogojem, da: 
• nova zahtevana prostornina zabojnikov ni manjša od določene najmanjše prostornine standardnih velikosti zabojnikov za mešane komunalne odpadke, določene na podlagi tehničnega pravilnika, 

• ugotovi, da so se v obdobju zadnjih šestih mesecev komunalni odpadki prepuščali na prevzemnem mestu te stavbe v zaprtih in ne popolnoma polnih zabojnikih. 


(3) Pritožbeni (reklamacijski) postopek, ki se nanaša na pravice uporabnikov po tem odloku, je opredeljen v tehničnem pravilniku. 
 
48. člen 
(obveznosti uporabnikov) 
Uporabniki imajo obveznost: 
• obvestiti izvajalca javne službe o spremembah, ki vplivajo na obračun cene storitev javne službe najkasneje v osmih (8) dneh po nastanku spremembe, 

• redno prepuščati komunalne odpadke in jih ločevati skladno z zagotovljenimi storitvami javne službe, 

• zagotoviti, da so posode ali zabojniki in vreče na dan prevzema nameščeni na prevzemnem mestu, 

• zagotoviti, da so pokrovi posod ali zabojnikov na prevzemnih mestih zaprti, 


vzdrževati čistočo na prevzemnih mestih, razen kadar izvajalec javne službe onesnaži prevzemno mesto, 
• zagotoviti izvajalcu javne službe neoviran dostop do prevzemnega mesta, 

• uporabljati storitve izvajalca javne službe v skladu z določili tega odloka, tehničnega pravilnika in drugih predpisov, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki.  


 
49. člen 
(prepovedi) 
(1) Povzročiteljem oziroma imetnikom odpadkov je prepovedano: 
• prepuščati posamezne ločene frakcije in mešane komunalne odpadke v zabojnike ali vrečke za ločeno zbiranje frakcij, ki niso namenjene tem odpadkom, 

• mešati nevarne frakcije z ločeno zbranimi frakcijami ali mešanimi komunalnimi odpadki ali mešati posamezne nevarne frakcije med seboj, 

• mešati kosovne odpadke z mešanimi komunalnimi odpadki in s preostalimi vrstami odpadkov,  

• postavljati zabojnike za mešane komunalne odpadke, ločene frakcije ((odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06), biološke odpadke na javno površino, 

• prepuščati odpadne prenosne baterije in akumulatorje kot mešani komunalni odpadek, 

• prepuščati odpadno električno in elektronsko opremo kot mešani komunalni odpadek, 

• sežigati in/ali odlagati odpadke v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov, 

• nameščati posode ali zabojnike za odpadke zunaj predvidenega prevzemnega mesta, 

• odlagati odpadke ob zabojnikih, 

• odlaganje pepela, toplih ogorkov, zdravstvenih odpadkov, gradbenega materiala in kamenja ter odpadkov v tekočem stanju v zabojnike za mešane komunalne odpadke ali ločeno zbrane frakcije, 

• prepuščati odpadke v vrečah, ki nimajo oznake izvajalca in niso namenjene prepuščanju komunalnih odpadkov na območju občine, 

• prepuščati kuhinjske biološko razgradljive vrečke na prevzemnem mestu izven namenske posode, 

• prepuščati in odlagati kosovne odpadke zunaj prevzemnega mesta, na zbiralnicah ločenih frakcij ter v nasprotju s tehničnim pravilnikom, 

• prepuščati in odlagati zeleni vrtni odpad zunaj prevzemnega mesta, na zbiralnicah ločenih frakcij ter v nasprotju s tehničnim pravilnikom, 

• brskanje po zabojnikih ter razmetavanje odpadkov, 

• pisati na posode ali zabojnike ter lepiti plakate nanje, 

• opustiti uporabo storitev javne službe, 

• ravnati s komunalnimi odpadki v nasprotju z določili tega odloka, tehničnega pravilnika in drugih predpisov, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki. 


(2) Sežiganje vseh vrst komunalnih odpadkov je prepovedano. 
 
FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE 
 
 
50. člen 
(viri financiranja storitev javne službe) 
Viri financiranja storitev javne službe so: 
• plačila uporabnikov za storitev javne službe, 

• sredstev od prodaje ločenih frakcij, 

• drugi viri, določeni s predpisom lokalne skupnosti ali zakonom oziroma na njegovi podlagi sprejetem predpisu, 

• občinski proračun v delu, ki se nanaša na morebitno subvencioniranje javne službe. 


 
51. člen 
(viri financiranja javne infrastrukture) 
Viri financiranja infrastrukture so sredstva: 
• iz plačil uporabnikov storitev javne službe, 

• iz proračuna občine, 

• iz dotacij, donacij in subvencij, 

• iz kratkoročnega in dolgoročnega kreditiranja, 

• iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine. 


 
VRSTA IN OBSEG OBJEKTOV IN OPREME, POTREBNIH ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE 
 
52. člen 
(infrastruktura lokalnega pomena v lasti občine) 
(1) Gospodarsko javno infrastrukturo lokalnega pomena, ki je potrebna za izvajanje javne službe, v lasti občine sestavljajo: 
• zemljišča in objekti zbiralnic, 

• zemljišča in objekti zbirnih centrov, 

• zemljišča in objekti prevzemnih mest na javnih površinah, 

• zemljišča in objekti za obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov, 

• zemljišča in objekti za odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, 

• druga oprema in delovni stroji za izvajanje gospodarske javne službe. 


(2) Objekte iz prve, druge in tretje alineje tega člena lahko pod enakimi, z zakonom, tem odlokom in drugimi občinskimi predpisi določenimi pogoji, uporablja vsakdo, z njimi pa upravlja izključno izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst  komunalnih odpadkov. 
(3) Objekte iz tretje,  pete in šeste alineje tega člena lahko upravlja le izvajalec javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. 
(4) Uporaba objektov in naprav iz tega člena je obvezna na vseh območjih, kjer se izvaja dejavnost javne službe. 
 
53. člen 
(oprema izvajalca javne službe) 
Opremo, ki je potrebna za izvajanje javne službe, v lasti izvajalca javne službe, sestavljajo: 
• vozila za prevoz vseh vrst odpadkov (specializirana tovorna vozila), 

• delovni stroji, 

• premične zbiralnice nevarnih frakcij, 

• posode in zabojniki za prepuščanje mešanih komunalnih odpadkov, bioloških odpadkov, ločeno zbranih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) po metodi »od vrat do vrat« in ločeno zbranih frakcij (odpadna embalaža iz stekla) v zbiralnicah ločenih frakcij, 

• tipske namenske vreče za zbiranje ločeno zbranih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06),  

• vozila in naprave za pranje in vzdrževanje posod in zabojnikov, 

• druge premične in nepremične stvari, namenjene izvajanju storitev javne službe. 


 
NAČIN OBRAČUNAVANJA STORITEV JAVNE SLUŽBE 
 
54. člen 
(oblikovanje cen) 
(1) Cene storitev javne službe se oblikujejo v skladu z določili veljavnega predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja. 
(2) Povzročitelji so dolžni obvestiti izvajalca javne službe o vsaki spremembi, ki vpliva na obračun storitev javne službe v roku osmih (8) dni od nastanka spremembe. 
(3) Na območju večstanovanjskih objektov se storitve uporabnikom zaračunavajo glede na prostornino zabojnika za mešane komunalne odpadke in pogostost odvoza zabojnika. Obračun storitev se med gospodinjstva porazdeli tako, da se skupni stroški porazdelijo po gospodinjstvih glede na število članov v posameznem gospodinjstvu, v odvisnosti od vseh stanovalcev v večstanovanjskem objektu. Enak sistem obračunavanja storitev na območju večstanovanjskih objektov se uporablja tudi za obračunavanje biološko-razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada.   
(4) Za posamezno počitniško hišo, vikend, prazno stanovanje ali poslovno enoto, kjer ni stalno prijavljenih stanovalcev in ni v stalni uporabi, se za porazdelitev količine opravljenih storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki upošteva ena tretjina najmanjše velikosti zabojnika (80 litrov) in najmanjša pogostost odvoza, ki ureja opravljanje javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov. 
(5) Način obračunavanja storitev javne službe bo podrobneje opredelil Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun storitev ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Markovci. 
 
NADZOR 
 
55. člen 
(nadzorni organ) 
(1) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvajajo pristojni občinski inšpekcijski organ in uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi skladno s predpisi. 
(2) Pri izvajanju nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski organ izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka. 
(3) Pristojni občinski inšpekcijski organ ima pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri čemer je dolžan spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov. 
 
JAVNA POOBLASTILA IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE 
 
56. člen 
(javna pooblastila izvajalca javne službe) 
(1) Izvajalec javne službe v okviru storitev javne službe odloča o pravicah in obveznostih uporabnikov določenih s tem odlokom.  
(2) Za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka tega člena mora imeti izvajalec javne službe zaposleno osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka. 
 
KAZENSKE DOLOČBE 
 
57. člen 
(prekrški uporabnikov) 
(1) Z globo 1.400 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če: 
• v roku ne obvesti izvajalca javne službe o pridobitvi statusa uporabnika (tretji odstavek 15. člena), 

• na zahtevo izvajalca javne službe ne nabavi ali vzdržuje posode ali zabojnika (tretji in četrti odstavek 25. člena), 

• ne zagotovi zbiranja odpadkov na zbirnem mestu tako, da se prepreči nastanek emisij vonjav in onesnaževanje okolice (prvi odstavek 26. člena), 

• ne odstrani prazne posode ali zabojnika iz prevzemnega mesta po prevzemu odpadkov (tretji odstavek 26. člena), 

• če organizator prireditve ne obvesti izvajalca javne službe o nameravani prireditvi najmanj štirinajst (14) dni pred datumom izvedbe prireditve (peti odstavek 36. člena), 

• če redno ne prepušča komunalnih odpadkov in jih ne ločuje v skladu z zagotovljenimi storitvami javne službe (druga alineja 48. člena), 

• ne zagotovi neoviranega dostopa izvajalcu javne službe do prevzemnega mesta (šesta alineja 48. člena), 

• prepušča posamezne ločene frakcije in mešane komunalne odpadke v zabojnikih za ločeno zbiranje frakcij, ki niso namenjene tem odpadkom (prva alineja 49. člena), 

• meša nevarne frakcije z ločeno zbranimi frakcijami ali mešanimi komunalnimi odpadki ali meša posamezne nevarne frakcije med seboj (druga alineja 49. člena), 

• meša kosovne odpadke z mešanimi komunalnimi odpadki in s preostalimi vrstami odpadkov (tretja alineja 49. člena), 

• postavlja zabojnike za mešane komunalne odpadke, ločene frakcije (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06; odpadna embalaža iz stekla), biološke odpadke na javno površino (četrta alineja 49. člena), 

• prepušča odpadne prenosne baterije ali akumulatorje kot mešani komunalni odpadek (peta alineja 49. člena), 

• prepušča odpadno električno ali elektronsko opremo kot mešani komunalni odpadek (šesta alineja 49. člena), 

• sežiga ali odlaga odpadke v objektih in ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov (sedma alineja 49. člena), 

• namešča posode ali zabojnike za odpadke zunaj predvidenega mesta (osma alineja 49. člena), 

• odlaga odpadke ob zabojnikih (deveta alineja 49. člena), 

• odlaga pepel, tople ogorke, zdravstvene odpadke, gradbeni material in kamenje, odpadke v tekočem stanju v zabojnike za mešane komunalne odpadke ali ločeno zbrane frakcije (deseta alineja 49. člena), 

• prepušča odpadke v vrečah, ki nimajo oznake izvajalca in niso namenjene prepuščanju 

komunalnih odpadkov na območju občine (enajsta alineja 49. člena), 

• prepušča kuhinjske biološko razgradljive vrečke na prevzemnem mestu izven namenske posode (dvanajsta alineja 49. člena), 

• prepušča in odlaga kosovne odpadke zunaj prevzemnega mesta, na zbiralnici ločenih frakcij ter v nasprotju s tehničnim pravilnikom (trinajsta alineja 49. člena), 

• prepušča in odlaga zeleni vrtni odpad zunaj prevzemnega mesta, na zbiralnici ločenih frakcij ter v nasprotju s tehničnim pravilnikom (štirinajsta alineja 49. člena), 

• brska po zabojnikih ter razmetava odpadke (petnajsta alineja 49. člena), 

• piše na posode ali zabojnike ter lepi plakate nanje (šestnajsta alineja 49. člena), 

• opusti uporabo storitev javne službe (sedemnajsta alineja 49. člena), 

• ravna s komunalnimi odpadki v nasprotju z določili tega odloka, tehničnega pravilnika in drugih predpisov, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki (osemnajsta alineja 49. člena), 

• ne obvesti izvajalca javne službe o vsaki spremembi, ki vpliva na obračun storitev javne službe v roku osmih dni od nastanka spremembe (drugi odstavek 54. člena). 


(2) Z globo 400 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika. 
(3) Z globo 400 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznika. 
 
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
 
58. člen 
(rok za pripravo pravilnikov po tem odloku) 
Izvajalec javne službe in občinska uprava najkasneje v roku šestdeset (60) dni od uveljavitve tega odloka pripravita Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun storitev ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Markovci in Tehnični pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Markovci in ju na predlog župana predložita v sprejem občinskemu svetu. 
 
59. člen 
(rok za zagotavljanje storitev po tem odloku) 
Izvajalec javne službe je dolžan v roku enega leta od sprejema tega odloka uvesti vse spremembe v organizaciji zagotavljanja storitev izvajanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb, ki še niso bile uvedene. 
 
60. člen 
(prenehanje veljavnosti) 
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/12). 
61. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. 
 
Številka: 410-0004/2017 
Datum: 20. 11. 2017 
 
 
 Občina Markovci 
 
 
 Milan Gabrovec, župan 
 

 
1077. Odlok o dopolnitvah Odloka o predkupni pravici Občine Markovci 
 
Na podlagi 85. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popr., 58/03 - ZZK-1, 33/07 - ZPNačrt, 108/09 - ZGO-1C in 80/10 - ZUPUDPP; ZUreP-1) in 16. člena Statuta Občine Markovci (Uradni glasilo slovenskih občin, št. 47/17) je Občinski svet Občine Markovci na svoji 18. seji, dne 20. 11. 2017, sprejel 
 
ODLOK 
O DOPOLNITVAH ODLOKA O PREDKUPNI PRAVICI OBČINE MARKOVCI 
 
1. člen 
V prvem odstavku 2. člena Odloka o predkupni pravici Občine Markovci (Uradni list RS, št. 65/05) se črta pika in doda podpičje ter se v novo vrstico doda besedilo, ki glasi: 
»Zabovci: 455/2, 455/5, 457/2, 458, 459, 460 in 461. 
 
2. člen 
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. 
 
Številka: 007-0007/2017 
Datum: 20. 11. 2017 
 
 
 Občina Markovci 
 
 
 Milan Gabrovec, župan 
 

 
 
 

 
OBČINA MISLINJA 
 
1078. Spremembe in dopolnitve Poslovnika o delu nadzornega odbora Občine Mislinja 
 
Na podlagi 32. člena Zakona o lokalni samoupravi – ZLS (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO) in na podlagi  55.  člena Statuta Občine Mislinja (Uradni list RS št. 63/10 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 5/12), je nadzorni odbor Občine Mislinje na  17. seji  dne  28.6.2017,  sprejel 
 
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE 
POSLOVNIKA O DELU NADZORNEGA ODBORA 
OBČINE MISLINJA 
 
1. člen 
V Poslovniku nadzornega odbora Občine Mislinja- v nadaljevanju: poslovnik nadzornega odbora (Uradni list RS,št. 57/07 in Uradno glasilo slovenskih občin št. 4/12, 26/14), se spremeni in dopolni: 
V 3. členu se beseda« pečat« nadomesti z besedo »žig«. 
 
2. člen 
Deveta alineja 5. člena, se črta. 
 
3. člen 
Prvi stavek 9. člena se spremeni tako, da se glasi: 
»Seje nadzornega odbora niso javne. Dokončna poročila nadzornega odbora se objavijo na spletni strani Občine Mislinja.« 
 
4. člen 
Zadnji  odstavek 10. člena, se črta. 
 
5.člen 
16. člen se spremeni tako, da se glasi :  
»Nadzorni odbor vsaj dvakrat letno seznani župana in občinski svet o opravljenih nadzorih, porabi proračunskih sredstev, svojih ugotovitvah in predlogih za izboljšanje poslovanja.« 
 
6. člen 
17. člen se v celoti črta.  
 
7. člen 
18. člen se v celoti črta.  
 
8. člen 
Prvi odstavek 26.člena, se črta.  
 
9.člen 
Prvi odstavek 28. člena se spremeni tako, da se glasi : 
»(1) Član nadzornega odbora se mora izločiti iz postopka nadzora in odločanja na seji v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.« 
 
10.člen 
29. člen se spremeni tako, da  se glasi: 
»Nadzorni odbor se mora seznaniti s poročili računskega sodišča, ki se nanašajo na Občino Mislinja in na uporabnike proračunskih sredstev, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je Občina Mislinja.«    
 
11. člen 
Te spremembe in dopolnitve začnejo veljati naslednji  dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. 
 
Številka: 030-01/2012 
Datum: 28. 6. 2017 
 
 
 Občina Mislinja 
 
 
 Dušan Oder, Predsednik Nadzornega odbora 
 

 
 
 

 
OBČINA ŠENČUR 
 
1079. Sklep o spremembah Sklepa o določitvi cen programov v vrtcih na območju Občine Šenčur 
 
Na podlagi 28. člena in prvega odstavka 31. člena Zakona o vrtcih (Ur.l. RS št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09-ZIUZGK, 36/10, 62/10-ZUPJS, 94/10-ZIU,  40/12-ZUJF in 14/15 - ZUUJFO), Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. list RS št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – Zštip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US in 88/16), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Ur. l. RS št. 97/03, 77/05, 120/05, 93/15) in 17. člena Statuta občine Šenčur (UVG, št. 2/11) je Občinski svet Občine Šenčur na 23. seji,  dne 23. 11. 2017 sprejel 
 
SKLEP 
O SPREMEMBAH SKLEPA O DOLOČITVI CEN PROGRAMOV V VRTCIH NA OBMOČJU OBČINE ŠENČUR 
 
1.  V Sklepu o določitvi cen programov v vrtcih na območju Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin št.: 34/11 in 27/12) se spremeni 1. člena sklepa, tako da se po novem glasi:  
''Cene vzgojno-varstvenih programov v vrtcih na območju občine Šenčur znašajo mesečno na otroka: 
 
Program 
 Ekonomska cena v EUR 
 
I. Starostno obdobje (1-3 let) 


 432,80 EUR 
 
II. Starostno obdobje (3-6 let) 


 314,70 EUR 
 

 
2.  Spremeni se 5. člen sklepa, tako da se po novem glasi:  
''Dnevni strošek živil za otroke v cenah iz 1. člena znaša 1,82 EUR. Za čas, ko je otrok opravičeno odsoten in ne obiskuje vrtca, se cena programa zniža za stroške neporabljenih živil od dneva odjave dalje. Odsotnost otroka morajo starši javiti prvi dan odsotnosti do 8. ure zjutraj.'' 
 
3.  Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin,   uporablja pa se od 1.12.2017 dalje. 
 
Številka: 0602-0003/2017-2 
Datum: 23. 11. 2017 
 
 
 Občina Šenčur 
 
 
 Ciril Kozjek, župan 
 

 
 
 

 
1080. Javno naznanilo o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje urejanja ŠE-71 in del ŠE-13 CU (Športni park Šenčur) 
 
Na podlagi 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/2007, 70/2008-ZVO-1B, 108/2009, 80/2010-ZUPUDPP (106/2010 popr.), 43/2011-ZKZ-C, 57/2012 - ZPNačrt-B, 57/2012-ZUPUDPP-A, 109/2012 - ZPNačrt-B, 76/2014 – odl. US, 14/2015 - ZUUJFO) in  8. člena statuta Občine Šenčur (Uradni vestnik Gorenjske, št. 2/2011) Občina Šenčur objavlja 
 
JAVNO NAZNANILO 
O JAVNI RAZGRNITVI DOPOLNJENEGA OSNUTKA OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA OBMOČJE UREJANJA ŠE-71 IN DEL ŠE-13 CU 
(ŠPORTNI PARK ŠENČUR) 
 
I. 
Javno se razgrne dopolnjen osnutek Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje urejanja ŠE-71 in del ŠE-13 CU  (Športni park Šenčur) (v nadaljevanju OPPN).  
 
II. 
Dopolnjen osnutek OPPN se javno razgrne na sedežu Občine Šenčur, Kranjska cesta 11, 4208 Šenčur. Gradivo bo dostopno tudi na spletnem naslovu: www.sencur.si. 
 
III. 
Javna razgrnitev bo trajala v času od 01.12. 2017 do 05. 01. 2018, v času uradnih ur občinske uprave.  
 
IV. 
V času javne razgrnitve bo organizirana javna obravnava in sicer v sredo, dne 13.12. 2017 ob 16. uri v prostorih 
Občine Šenčur, Kranjska cesta 11, 4208 Šenčur.  
 
V. 
Pisne pripombe k dopolnjenemu osnutku OPPN lahko vpišete v knjigo pripomb na kraju javne razgrnitve ali pošljete na Občino Šenčur, Oddelek za prostorsko in komunalno dejavnost, Kranjska cesta 11, 4208 Šenčur oz. na elektronski naslov obcina@sencur.si. 
Obravnavane bodo le podpisane in s polnim naslovom opremljene pripombe in predlogi. Rok za oddajo pripomb k razgrnjenemu gradivu poteče zadnji dan razgrnitve.  
Prav tako lahko zainteresirani svoje pripombe in predloge podajo pisno ali ustno na zapisnik na javni obravnavi 13. 12. 2017.  
 
VI. 
Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in na spletnih straneh Občine Šenčur. 
 
Številka: 350-2/2017-7 
Datum: 24. 11. 2017 
 
 
 Občina Šenčur 
 
 
 Ciril Kozjek, župan 
 

 
 
 

 
OBČINA ZAVRČ 
 
1081. Sklep o določitvi cen vzgojno-varstvenih programov za vrtec Zavrč v OŠ Cirkulane-Zavrč 
 
Na podlagi prvega odstavka 31. člena Zakona o vrtcih /ZVrt/ (Uradni list RS, št. 100/2005- UPB, 25/008, 98/2009-ZIUZGJ, 36/2010, 62/2010-ZUPJS, 94/2010-ZIU, 40/2012-ZUJF), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Uradni list RS, št. 97/2003, 77/2005, 12/2005)  je Občinski svet Občine Zavrč na svoji 16 dopisni seji dne, 29.09. 2017 sprejel 
 
SKLEP 
O DOLOČITVI CEN VZGOJNO-VARSTVENIH PROGRAMOV ZA VRTEC ZAVRČ V OŠ CIRKULANE-ZAVRČ 
 
I. člen 
Cena programov v vrtcu v Občini Zavrč znašajo od 01.10. 2017 dalje mesečno na otroka: 
• kombiniran oddelek (od 1 do 6 let) 370,52€ 


 
II. člen 
Plačilo staršev se obračunava po Pravilniku o plačilih staršev za programe v vrtcih (Uradni list RS, št. 129/06 spremembe UR.L.RS., št. 129/2006, 97/2008, 119/2008, 62/2010-ZUPJS) in na podlagi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), ter vloge staršev določi pristojni Center za socialno delo. 
 
III. člen 
Občinski svet Občine Zavrč podaja soglasje k sistemizaciji delovnih mest. 
 
IV. člen 
S sprejemom tega sklepa preneha veljati Sklep o določitvi vzgojno-varstvenih programov za vrtec Zavrč v  OŠ Cirkulane – Zavrč št: 900-4/2014-038 (001) z dne 22.06. 2017  
 
V. člen 
Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 01.10. 2017 naprej. 
 
Številka: 900-4/2014-50 
Datum: 29. 9. 2017 
 
 
 Občina Zavrč 
 
 
 Miran Vuk, župan 
 

 
 
 

 
1082. Sklep o številu in vrsti oddelkov v zavodu OŠ Cirkulane – Zavrč, OE Vrtec Zavrč 
 
Na podlagi 17. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 - ZIUZGK, 36/10, 94/10 - ZIU, 62/10 - ZUPJS, 40/11 - ZUPJS-A in 40/12 - ZUJF), prvega odstavka 24. člena Pravilnika o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje (Uradni list RS, št. 27/14) in 15. člena Statuta Občine Zavrč (Uradno glasilo slovenskih občin št. 22/2012) je Občinski svet Občine Zavrč , na 16. Dopisni seji, dne 29.09. 2017, sprejel 
 
SKLEP 
O ŠTEVILU IN VRSTI ODDELKOV V ZAVODU OŠ CIRKULANE – ZAVRČ, OE VRTEC ZAVRČ 
 
1. člen 
Občinski svet Občine Zavrč daje soglasje k predlaganemu  številu in vrsti oddelkov v zavodu OŠ Cirkulane – Zavrč, OE Vrtec Zavrč: 
• Dva kombinirana oddelka starostnega obdobja (1-6 letnih otrok): 17 otrok 


 
2. člen 
Občinski svet Občine Zavrč daje soglasje k poslovnemu času OE Vrtec Zavrč od 5.30 in do 16.00 ure ob upoštevanju najmanjšega števila otrok (2 otroka), pri katerem sta oddelka vrtca Zavrč pri OŠ Cirkulane – Zavrč dolžna začeti in končati poslovni čas v vrtcu Zavrč. 
 
3. člen 
S sprejemom tega sklepa preneha veljati Sklep o številu in vrsti oddelkov ter zvišanju normativa v zavodu OŠ Cirkulane – Zavrč, OE vrtec Zavrč, številka: 900-4/2014-047 (002) z dne 22.06. 2017 in Sklep k soglasju poslovnega časa v vrtcu Zavrč številka: 900-4/2014-047 (003) z dne 22.06. 2017 
 
4. člen 
Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 01.10. 2017 naprej. 
 
Številka: 900-4/2014-50 
Datum: 29. 9. 2017 
 
 
 Občina Zavrč 
 
 
 Miran Vuk, župan 
 

 
 
 

 
OBČINA ŽETALE 
 
1083. Statut Občine Žetale (uradno prečiščeno besedilo – UPB-1) 
 
Na podlagi 109. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Žetale (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/10), 
je Občinski svet Občine Žetale, na svoji 15. seji, dne 20. 11. 2017, potrdil uradno prečiščeno besedilo Statuta Občine Žetale, ki obsega: 
• Statut Občine Žetale (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 19/17) 

• Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Žetale (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 47/17). 


 
Številka: 032-0015/2015-8 
Žetale: 20. 11. 2017  
Anton BUTOLEN, 
župan Občine Žetale 
 
STATUT OBČINE ŽETALE 
(URADNO PREČIŠČENO BESEDILO – UPB-1) 
 
1. člen 
(vsebina statuta) 
(1) Ta statut ureja: 
1 Status občine ter uresničevanje lokalne samouprave v občini; 
2 Naloge občine; 
3 Organizacijo občine: 
3.1 Skupne določbe, 
3.2 Občinski svet, 
3.3 Župana, 
3.4 Nadzorni odbor občine, 
3.5 Druge organe občine; 
4 Ožje dele občine; 
5 Neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini: 
5.1 Zbor občanov, 
5.2 Referendum o splošnem aktu občine, 
5.3 Svetovalni referendum, 
5.4  Drugi referendum, 
5.5  Ljudsko iniciativo; 
6 Občinske javne službe; 
7 Sodelovanje občine z drugimi občinami; 
8 Premoženje in financiranje občine; 
9 Splošne in posamične akte občine in druge določbe, pomembne za delovanje občine. 
(2) V statutu uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. 
 
1 Status občine ter uresničevanje lokalne samouprave v občini 
 
2. člen 
(območje, ime in sedež občine) 
(1) Občina Žetale (v nadaljevanju: občina) je samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij: 
1. Čermožiše, 
2. Dobrina, 
3. Kočice, 
4. Nadole in 
5. Žetale. 
(2) Sedež občine je v Žetalah, Žetale 4. 
(3) Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. 
(4) Občino predstavlja in zastopa župan. 
(5) Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon. 
(6) Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom. 
 
3. člen 
(naloge občine) 
(1) Občina v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja naloge, določene v zakonu ter naloge, določene s predpisi občine. 
(2) Občina lahko opravlja posamezne naloge iz državne pristojnosti, če jih država z zakonom prenese nanjo in za to zagotovi potrebna sredstva. 
 
4. člen 
(uradno glasilo občine) 
(1) Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem glasilu slovenskih občin in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. 
(2) V Uradnem glasilu slovenskih občin se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet. 
 
5. člen 
(uresničevanje lokalne samouprave) 
(1) Občanke in občani (v nadaljnjem besedilu: občani) odločajo o zadevah iz občinske pristojnosti preko župana in občinskega sveta ter neposredno sodelujejo pri sprejemanju odločitev občinskih organov na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo. 
(2) Občani kot posamezniki in njihove organizacije sodelujejo pri oblikovanju razvojnih načrtov občine, proračunov in drugih splošnih aktov občine z dajanjem predlogov, pripomb in mnenj v javni razpravi na način in v rokih, ki jih določi župan. Javna razprava o posameznem predlogu ne sme trajati manj kot trideset (30) dni. 
(3) Na podlagi odločitve organov občine se v posamezne oblike odločanja in v javno razpravo vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, na podlagi zakona pa tudi osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine. 
 
6. člen 
(grb, zastava in praznik občine) 
(1) Občina ima svoj grb in zastavo, katerih obliko, vsebino in uporabo določa odlok. 
(2) Občina ima žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v zunanjem krogu na zgornji polovici napis: Občina Žetale, v zunanjem krogu na spodnji polovici pa naziv organa občine - Občinski svet; Župan; Nadzorni odbor; Občinska uprava, Občinska volilna komisija. V sredini žiga je grb občine. 
(3) Velikosti žigov določa odlok, uporabo in hrambo žigov pa določi župan s sklepom. 
(4) Praznik občine je določen z odlokom.  
(5) Za prispevek k razvoju in prepoznavnosti občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade v skladu s posebnim odlokom. 
 
2 Naloge občine 
 
7. člen 
(naloge občine) 
(1) Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene z zakonom, zlasti pa: 
1. sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj občine, 
2. pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja ter ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem, 
3. ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj, 
4. zagotavlja javne vrtce in druge oblike predšolskega varstva, 
5. gradi in vzdržuje objekte javnih vrtcev, osnovnih šol, splošne knjižnice, zdravstvenega doma, ambulant, dvorane…, 
6. zagotavlja obvezne in izbirne lokalne gospodarske 
javne službe v skladu z zakonom, 
7. gradi in vzdržuje komunalno infrastrukturo, 
8. zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost, 
9. skrbi za varstvo zraka, tal, za varstvo pred hrupom,  
10. gradi in vzdržuje ter upravlja: 
• občinske ceste, ulice in javne poti, 

• površine za pešce in kolesarje, 

• igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča,  

• javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter 


11. zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja promet v občini, 
12. skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč. 
(2) Občina opravlja naloge, določene s tem statutom in podrobneje z odlokom, in sicer: 
• ustvarja pogoje za glasbeno izobraževanje ter izobraževanje odraslih,  

• pospešuje društveno dejavnost na področju skrbi za socialno ogrožene, invalide in ostarele, 

• podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih priložnostih ali obletnicah občanov, 

• pospešuje društveno dejavnost na področju kulture, športa, turizma, 

• ureja druge lokalne zadeve javnega pomena. 


 
3 Organizacija občine 
 
3.1 Skupne določbe 
 
8. člen 
(organi občine) 
(1) Organi občine so: 
• občinski svet, 

• župan in 

• nadzorni odbor. 


(2) Občina ima občinsko volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov. 
(3) Občina ima lahko tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.  
(4) Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom, tem statutom in poslovnikom občinskega sveta. 
(5) Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji. 
(6) Razloge in postopek za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta in župana, potrditev mandata nadomestnega člana oziroma nadomestne volitve ureja zakon. 
 
9. člen 
(javnost dela) 
(1) Delo organov občine je javno. 
(2) Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut, poslovnik občinskega sveta in poslovnik nadzornega odbora. 
(3) Javnost dela občinskih organov občine se praviloma zagotavlja z obveščanjem javnosti o njihovem delu, z objavljanjem informacij javnega značaja, določenih z zakonom, na spletni strani občine ter v Katalogu informacij javnega značaja, z zagotavljanjem sodelovanja občanov pri pripravi splošnih aktov občine, z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z objavljanjem sklicev sej občinskega sveta in gradiva za točke dnevnega reda teh sej, z omogočanjem navzočnosti občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah občinskih organov. Podrobneje določa način zagotavljanja javnosti dela posameznega občinskega organa njegov poslovnik. 
(4) Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih. 
(5) Vsakdo ima pravico do prostega dostopa do informacij javnega značaja v skladu z zakonom, ki ureja to področje. 
 
10. člen 
(neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini) 
Občani sodelujejo pri odločanju na zborih občanov, z referendumom in z ljudsko iniciativo.  
 
11. člen 
(občinska uprava) 
(1) Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti. 
(2) Občinsko upravo na predlog župana ustanovi občinski svet z odlokom, s katerim določi tudi njeno notranjo organizacijo in delovno področje.  
(3) Posamezne naloge občinske uprave opravlja organ skupne občinske uprave, ki ga je na predlog župana soustanovil občinski svet s posebnim odlokom, s katerim so določene njegove naloge, usmerjanje, nadzorovanje, vodenje in organizacija.  
(3) Občinska uprava opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za vse občinske organe. 
(4) Občinsko upravo vodi direktor občinske uprave, usmerja in nadzoruje pa jo župan. 
 
3.2 Občinski svet 
 
12. člen 
(občinski svet) 
(1) Občinski svet Občine Žetale šteje sedem članov. 
(2) Volitve članov občinskega sveta se opravijo v skladu z zakonom, ki ureja lokalne volitve. Območja volilnih enot za volitve članov občinskega sveta določa odlok. 
 
13. člen 
(konstituiranje občinskega sveta) 
(1) Občinski svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. Konstituiranje občinskega sveta določata zakon in poslovnik občinskega sveta. 
(2) S konstituiranjem novoizvoljenega občinskega sveta preneha mandat prejšnjim članom občinskega sveta. S konstituiranjem preneha tudi članstvo v odborih in komisijah občinskega sveta. 
(3) Če je bil član občinskega sveta, ki mu je v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena prenehal mandat, kot predstavnik občine imenovan v organ javnega zavoda, javnega podjetja ali sklada, katerega ustanoviteljica je občina, mu to članstvo preneha v skladu z ustanovitvenim aktom javnega zavoda, javnega podjetja ali sklada. 
 
14. člen 
(nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta) 
(1) Nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z drugimi funkcijami in delom določa zakon. 
(2) Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta. 
 
15. člen 
(pristojnosti občinskega sveta) 
(1) Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah iz pristojnosti občine. 
(2) Pristojnosti občinskega sveta določa zakon in ta statut. V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem: 
• sprejema statut občine,  

• sprejema odloke in druge občinske akte,  

• sprejema prostorske in druge plane razvoja občine,  

• sprejema občinski proračun in zaključni račun proračuna,  

• imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora ter člane komisij in odborov občinskega sveta,  

• nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta,  

• odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, če ni z zakonom določeno drugače,  

• odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut. 


(3) Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Žetale za vsako leto določi do konca leta za naslednje leto občinski svet s sklepom, na predlog župana občine. 
 
16. člen 
(seje občinskega sveta) 
(1) Občinski svet dela in odloča na sejah. 
(2) Seje občinskega sveta sklicuje in vodi župan v skladu z zakonom. 
(3) Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta po programu dela občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu.  
(4) Podžupan lahko opravi sklic seje na podlagi posamičnega pooblastila župana, če je župan odsoten ali zadržan, sklic seje občinskega sveta pa je v skladu s prejšnjim odstavkom načrtovan ali je nujen. 
(5) Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan. Podžupan in najstarejši član občinskega sveta predlagata dnevni red seje, kadar sta v skladu s tem statutom sklicatelja. 
(6) Strokovne, organizacijske in administrativne naloge za potrebe občinskega sveta in njegovih delavnih teles zagotavlja občinska uprava. 
(7) Sklicevanje, vodenje sej občinskega sveta, določanje dnevnega reda in njegovo sprejemanje ter druge zadeve, pomembne za delo občinskega sveta podrobneje ureja poslovnik občinskega sveta. 
 
17. člen 
(pravice člana občinskega sveta) 
(1) Član občinskega sveta ima pravico udeleževati se sej občinskega sveta in odločati o vseh zadevah iz pristojnosti občinskega sveta. 
(2) Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. 
(3) Župan mora predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta. 
(4) Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in pobude, ki jih postavljajo člani sveta županu in občinski upravi. Na seji se odgovarja na vsa vprašanja, ki so bila oddana do začetka seje, ter na ustna vprašanja, dana na sami seji sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan ali direktor občinske uprave odgovorita na naslednji seji. 
 
18. člen 
(odločanje občinskega sveta) 
(1) Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov, odločitve pa sprejema z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino.  
(2) Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet. 
(3) Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom občinskega sveta, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov. 
 
19. člen 
(izvrševanje odločitev občinskega sveta) 
(1) Za izvrševanje odločitev občinskega sveta je odgovoren župan. 
(2) Župan usmerja in nadzoruje delo občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta. 
(3) Občinsko upravo vodi direktor občinske uprave. 
(4) Župan ali od njega pooblaščen direktor občinske uprave poročata občinskemu svetu o izvrševanju njegovih odločitev na vsaki redni seji. 
 
20. člen 
(komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja) 
(1) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta Občine Žetale ima tri člane, ki jih izmed svojih članov imenuje občinski svet praviloma na svoji prvi seji. 
(2) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je delovno telo občinskega sveta, pristojno za pripravo odločitev občinskega sveta, ki se nanašajo na predčasno prenehanje mandatov občinskih funkcionarjev, potrditev mandatov nadomestnih članov občinskega sveta, odločanje o morebitnih pritožbah na izvolitev župana na nadomestnih volitvah ter druga mandatna vprašanja, imenovanje in razrešitve članov nadzornega odbora, občinske volilne komisije in drugih občinskih organov, imenovanja in razrešitve članov odborov in komisij občinskega sveta, imenovanja in razrešitve predstavnikov občine v organih pravnih oseb javnega prava, ki jih je občina ustanovila.  
(3) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja predlaga občinskemu svetu v sprejem pravilnike, s katerimi so urejene svetniške skupine in zagotavljanje sredstev za njihovo delo, sejnine članov občinskega sveta, članov nadzornega odbora in jih izvršuje.  
(4) Predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izdaja posamične akte s področja pravic in obveznosti iz delovnih razmerij občinskih funkcionarjev in materialnih pravic iz dela in v zvezi z delom ter druge akte komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. 
(5) Postopek določanja kandidatov in imenovanja članov komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je 
določeno s poslovnikom občinskega sveta, ki podrobneje ureja tudi delo komisije. 
 
21. člen 
(stalna delovna telesa občinskega sveta) 
(1) Stalna delovna telesa občinskega sveta so:  
1. odbor za družbene dejavnosti, 
2. odbor za infrastrukturo in gospodarstvo 
3. odbor za zaščito in reševanje, 
(2) Odbori iz prejšnjega odstavka štejejo od tri do pet članov. Število članov posameznega odbora določi občinski svet z aktom o imenovanju članov.  
 
22. člen 
(pristojnosti odborov občinskega sveta) 
(1) Odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja, določenega s poslovnikom občinskega sveta, obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge. 
(2) Odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem splošne in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. 
(3) Odbori občinskega sveta, vsak na svojem področju dela, so dolžni oblikovati mnenja glede pripravljajočih se zakonov in drugih predpisov, ki jih sprejemajo državni organi, in se tičejo koristi občine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru. 
(4) Podrobneje določa način dela odborov občinskega sveta poslovnik občinskega sveta. 
 
23. člen 
(ustanovitev občasnih delovnih teles) 
Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi njihovo sestavo in naloge. 
 
3.3 Župan 
 
24. člen 
(pristojnosti župana) 
(1) Župan predstavlja in zastopa občino, predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi seje občinskega sveta, nima pa pravice glasovanja. 
(2) Poleg tega župan predvsem: 
• predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta, 

• izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna, 

• skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta, 

• predlaga ustanovitev organov skupne občinske uprave, ureditev njihovega delovnega področja, notranjo organizacijo občinske uprave,  

• določa sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju javnih uslužbencev v nazive ter o sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi in odloča o drugih pravicah in obveznostih javnih uslužbencev iz delovnega razmerja,   

• imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave in vodjo organa skupne občinske uprave skupaj z drugimi župani občin ustanoviteljic, 

• usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave, 

• opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in ta

 statut. 


 
25. člen 
(objave splošnih aktov) 
(1) Župan skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine v uradnem glasilu občine, določenem s tem statutom. 
(2) Objavo splošnih aktov, razen proračuna občine, zaključnega računa proračuna in splošnih aktov, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve, ki se lahko objavijo takoj po sprejemu, opravi župan najprej po poteku petnajst dni po sprejemu. 
(3) Če župan meni, da je kakšen splošni akt ali njegov del neustaven ali nezakonit, in uveljavi svojo pravico do zadržanja objave, mora o tem najpozneje v 8 dneh po sprejemu pisno obvestiti občinski svet, navesti razloge za zadržanje in predlagati občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji redni seji. 
(4) Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, mora župan tak splošni akt objaviti.  
 
26. člen 
(podžupan) 
(1) Občina Žetale ima enega podžupana. Podžupana imenuje in razrešuje župan izmed članov občinskega sveta. 
(2) Na prvi seji občinskega sveta po imenovanju podžupana obvesti župan o tem občinski svet, pri čemer ga seznani tudi s pooblastili, ki jih je dal podžupanu ter nalogami, pri katerih mu pomaga.  
(3) Ne glede na pooblastila in naloge podžupana iz prejšnjega odstavka, podžupan na podlagi zakona nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti ter v tem času poleg svojih opravlja še tekoče naloge iz pristojnosti župana. 
(4) V času opravljanja funkcije župana zaradi predčasnega prenehanja mandata župana podžupan nima pravice glasovati za odločitve občinskega sveta. 
 
27. člen 
(komisije in drugi strokovni organi občine) 
(1) Župan imenuje komisije in druge strokovne organe občine, če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu. 
(2) Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti. 
 
3.4 Nadzorni odbor občine 
 
28. člen 
(nadzorni odbor občine) 
(1) Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini s pristojnostmi, določenimi z zakonom. 
(2) Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja neposrednih in posrednih uporabnikov občinskega proračuna s sredstvi občinskega proračuna in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe sredstev občinskega proračuna ter upravljanja z občinskim finančnim oziroma stvarnim premoženjem. 
 
29. člen 
(imenovanje članov nadzornega odbora) 
(1) Nadzorni odbor ima tri člane. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe in primerne izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja ali področja tehniških ved. 
(2) Kandidatno listo za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na podlagi predlogov kandidatov, ki jih po javnem pozivu predlagajo občani, njihove organizacije in politične stranke v občini. 
 
30. člen 
(konstituiranje nadzornega odbora) 
(1) Prvo sejo nadzornega odbora občine najpozneje v petnajstih dneh (15) po imenovanju članov skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov. 
(2) Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora. 
 
31. člen 
(delovanje nadzornega odbora) 
(1) Nadzorni odbor sprejema poročila o opravljenih nadzorih, postopkovne ter organizacijske odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino opredeljenih glasov navzočih članov.  
(2) Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje, koordinira izvajanje letnega programa nadzora in opravlja druge naloge, ki jih določa ta statut in poslovnik nadzornega odbora. 
(3) Podrobneje ureja delo nadzornega odbora njegov poslovnik, ki ga sprejme nadzorni odbor z večino glasov vseh članov. Poslovnik nadzornega odbora je splošni akt občine in začne veljati petnajsti dan po objavi v uradnem glasilu občine. 
(4) Nadzorni odbor za seje uporablja prostore občine, nadzore pa opravlja na sedežih nadzorovanih oseb. 
(5) Nadzorni odbor za svoja pisanja uporablja svoj žig. 
 
32. člen 
(program dela nadzornega odbora) 
(1) Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni nadzorni program in predlog finančnega načrta. Z letnim nadzornim programom in njegovimi dopolnitvami in spremembami mora nadzorni odbor seznaniti občinski svet in župana. Predlog finančnega načrta predloži nadzorni odbor županu v postopku priprave predloga občinskega proračuna.   
(2) Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v letnem nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni vključen v nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program.  
(3) Nadzorni odbor začne izvedbo nadzora z izdajo sklepa, s katerim določi obseg nadzora in čas, v katerem bo potekal ter pooblastila člana nadzornega odbora, ki bo nadzor vodil. Sklep se vroči zastopniku oziroma pooblaščeni osebi neposrednega, posrednega uporabnika občinskega proračuna ali druge pravne osebe, ki upravlja z občinskim premoženjem, pri katerem bo nadzorni odbor izvedel nadzor (v nadaljnjem besedilu: nadzorovana oseba).  
(4) Nadzorni odbor samostojno ocenjuje uspešnost izvajanja letnega nadzornega programa, sprejme poročilo in zaključni račun finančnega načrta nadzornega odbora.  
(5) S posameznimi poročili o izvedenih nadzorih seznanja nadzorni odbor občinski svet in župana, ko vsebujejo vse predpisane sestavine, so vročena nadzorovani osebi in so dokončna. Predsednik ali od njega pooblaščen član nadzornega odbora se mora udeležiti seje občinskega sveta, ko obravnava njegova poročila.  
 
33. člen 
(predmet nadzora) 
(1) Nadzorni odbor opravlja naloge iz svoje pristojnosti in izvaja nadzor na podlagi preverjanj poslovnih poročil in zaključnih računov, pogodb, finančnih dokumentov in po potrebi druge dokumentacije končanih oziroma opravljenih dejanj, ki vplivajo na zakonito, pravilno, učinkovito in gospodarno poslovanje neposrednih in posrednih uporabnikov občinskega proračuna ali upravljanje z občinskim finančnim oziroma stvarnim premoženjem. 
(2) Nadzorni odbor ne sme opravljati svojih pristojnosti na način, s katerim bi omejeval samostojnost občinskih organov in organov posrednih uporabnikov občinskega proračuna. 
(3) V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni nadzornemu odboru predložiti na vpogled vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. 
 
34. člen 
 (izločitev člana nadzornega odbora) 
(1) Član nadzornega odbora se izloči iz nadzora in odločanja na seji v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti ali videz nasprotja interesov. Odločitev o izločitvi sporoči predsedniku nadzornega odbora pisno.  
(2) Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka, če: 
• je odgovorna oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s članom nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski ali zunajzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza ali zunajzakonska skupnost prenehala, 

• je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane osebe, 

• če je član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora. 


(3) Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana oseba in drug član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z večino glasov vseh članov. 
 
35. člen 
(strokovna in administrativna pomoč za delo nadzornega odbora) 
(1) Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava. 
(2) Župan določi javnega uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter pisanju in odpravi zapisnikov in drugih pisanj nadzornega odbora, organiziranju izvajanja nadzorov, arhiviranje gradiva, sprejemanje in urejanje pošte ter za opravljanje drugih opravil, potrebnih za nemotena administrativna tehnična dela nadzornega odbora. 
(3) Za posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid in mnenje izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. 
 
36. člen 
(sredstva za delo nadzornega odbora) 
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu na posebni proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela in finančnega načrta nadzornega odbora. Za porabo sredstev župan določi skrbnika. 
37. člen 
(plačilo za opravljanje dela članov nadzornega odbora) 
Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela v skladu z aktom občinskega sveta – pravilnikom o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov v Občini Žetale, ki ga je sprejel občinski svet. Izvedencu in drugim strokovnjakom pripada plačilo, ki se določi s podjemno pogodbo ali avtorsko pogodbo, ki jo sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo določi na podlagi pravilnika o tarifi za sodne izvedence. 
 
3.5 Drugi organi občine 
 
38. člen 
(drugi organi občine) 
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa. 
 
39. člen 
(poveljnik in štab civilne zaščite) 
(1) Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v skladu s sprejetimi načrti. 
(2) Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu. 
 
4 Ožji deli občine 
 
40. člen 
(vaški odbori) 
(1) Zaradi zagotovitve sodelovanja pri opravljanju javnih zadev, ustanovi občinski svet s sklepom vaške odbore kot svoja posvetovalna telesa. Z odlokom se določi organizacija in način dela vaških odborov. 
(2) Člane vaških odborov imenuje in razrešuje na predlog komisije občinskega sveta za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občinski svet izmed prebivalcev posamezne vaške skupnosti. 
 
5 Neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini 
 
5.1 Zbor občanov 
 
41. člen 
(zbor občanov) 
(1) Občani na zboru občanov: 
• obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža in oblikujejo mnenja, 

• obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij, 

• predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic, 

• dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja, 

• oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari, 

• obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter 

odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan. 


(2) Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. 
 
42. člen 
(sklic zbora občanov) 
(1) Zbor občanov skliče župan za vso občino ali za njen posamezen del na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta.   
(2) Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.  
(3) Sklic zbora občanov je treba objaviti na krajevno običajen način in na spletni strani občine. 
 
43. člen 
(zahteva občanov za sklic zbora) 
(1) Župan mora sklicati zbor občanov, če je tako predpisano z zakonom ali statutom občine ali če tako zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini. Zbor občanov za del občine pa na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev tega dela. 
(2) Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve. 
 
44. člen 
(vodenje zbora občanov) 
(1) Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. 
(2) Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki so glasovali. 
(3) Javni uslužbenec, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način objavi. 
 
5.2 Referendum o splošnem aktu občine 
 
45. člen 
(referendum o splošnem aktu občine) 
(1) Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve. 
(2) Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega 
odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta. 
(3) Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine. Pobudo za vložitev zahteve za razpis referenduma mora podpreti najmanj pet odstotkov volivcev v občini. 
(4) Naknadni referendum o splošnem aktu občine ureja zakon. 
 
5.3 Svetovalni referendum 
 
46. člen 
(svetovalni referendum) 
(1) Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum. 
(2) Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del. 
(3) Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami zakona, ki ureja naknadni referendum in zakonom, ki ureja referendum in ljudsko iniciativo, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno. 
 
5.4 Drugi referendumi 
 
47. člen 
(referendum o samoprispevku in drugih vprašanjih) 
(1) Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon. 
(3) Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami zakona, ki ureja naknadni referendum in zakonom, ki ureja referendum in ljudsko iniciativo, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno. 
 
5.5 Ljudska iniciativa 
 
48. člen 
(ljudska iniciativa) 
(1) Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov. 
(2) Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe tega statuta o številu volivcev, ki morajo podpreti pobudo za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu in zakona, s katerimi je urejen postopek s pobudo volivcem za razpis referenduma o splošnem aktu občine. 
(3) Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve. 
(4) Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve. 
 
49. člen 
(sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini) 
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu. 
 
6 Občinske javne službe 
 
50. člen 
(občinske javne službe) 
(1) Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih v skladu z zakonom lahko sama določi, in javnih služb, za katere je določeno z zakonom, da jih zagotavlja občina. 
(2) Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine. 
(3) Izvajanje občinskih javnih služb uredi občina z odlokom v skladu z zakonom.   
 
51. člen 
(izvajalci javnih služb) 
(1) Režijski obrat in pravne osebe javnega prava, ki izvajajo občinske javne službe, ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev, določenih z zakonom. 
(2) Občina lahko za opravljanje javnih služb v skladu z zakonom in občinskim odlokom podeli koncesijo. 
 
7 Sodelovanje občine z drugimi občinami 
 
52. člen 
(medobčinsko sodelovanje) 
(1) Občina je lahko članica združenja občin. Združenje občin v skladu z zakonom, aktom o ustanovitvi ter svojim statutom usklajuje, predstavlja in zagotavlja interese članic v razmerju do državnih organov in v Kongresu regionalnih in lokalnih oblasti Sveta Evrope ter Odboru regij evropske Unije. 
(2) Občina lahko zaradi skupnega urejanja in izvajanja posameznih upravnih nalog ter zaradi izvajanja skupnih razvojnih in investicijskih programov skupaj s sosednjimi in drugimi občinami v zvezi občin v skladu z zakonom, z odlokom soustanovi Interesno zvezo. 
(3) Občina lahko skupaj z drugimi občinami zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje javne službe. 
(4) Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi v okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje občinskih javnih služb. 
(5) Občina lahko za skupno opravljanje nalog občinske uprave v skladu z zakonom, z odlokom soustanovi organ skupne občinske uprave. 
(6) Občina lahko sodeluje z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti. 
 
53. člen 
(izvrševanje ustanoviteljskih pravic) 
(1) V aktu o ustanovitvi skupnega organa za izvrševanje ustanoviteljskih pravic in za usklajevanje odločitev občin v zvezi z zagotavljanjem javnih služb, ki jih izvajajo pravne osebe javnega prava, ki jih je občina ustanovila skupaj z drugimi občinami se določijo njegove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa. 
(2) Župan mora občinskemu svetu poročati o delu skupnega organa iz prejšnjega odstavka najmanj enkrat letno. 
 
8 Premoženje in financiranje občine 
 
54. člen 
(premoženje občine) 
(1) Upravljanje in razpolaganje s premoženjem občine se izvede po postopku in na način, ki ga določa zakon in 
predpisi, ki veljajo za upravljanje in razpolaganje z državnim premoženjem. 
(2) Za neodplačno pridobitev premoženja je treba predhodno pridobiti soglasje občinskega sveta, če bi takšno premoženje povzročilo večje stroške ali če je pridobitev povezana s pogoji, ki pomenijo obveznost občine. 
 
55. člen 
(prihodki občine) 
(1) Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom. 
(2) Občina je pod pogoji, določenimi z zakonom, upravičena do sredstev finančne izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna. 
 
56. člen 
(proračun občine) 
(1) Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so zajeti v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, določenem v poslovniku občinskega sveta. 
(2) Občinski svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega se sprejema. 
(3) Za pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v skladu z zakonom je odgovoren župan. 
(4) Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del, načrt razvojnih programov ter obrazložitve. 
(4) Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti višini, pri čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske rezerve, splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja. 
 
57. člen 
(izvrševanje proračuna občine) 
(1) Za izvrševanje proračuna je župan odgovoren občinskemu svetu. 
(2) V okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom, predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu občine ali drugim splošnim aktom občine. 
(3) Župan mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora v skladu z zakonom in predpisom ministra, pristojnega za finance, izdanim na podlagi zakona. 
(4) Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti podžupana in posamezne delavce občinske uprave. 
(5) Župan v mesecu juliju poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna za tekoče leto. Poročilo vsebuje podatke in informacije, ki jih določa zakon, ki ureja sistem javnih financ. 
 
58. člen 
(odlok o proračuna občine) 
(1) Proračun občine sprejme občinski svet z odlokom.  
(2) Odlok o proračunu občine določa ukrepe za zagotavljanje likvidnosti proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje proračuna. 
(3) V odloku o proračunu se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg predvidenih poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon. 
(4) Rebalans proračuna predlaga župan, če v teku proračunskega leta ni možno uravnovesiti proračuna občine. Rebalans proračuna sprejme občinski svet z odlokom. 
(5) Župan predlaga spremembe proračuna občine pred začetkom leta, na katerega se sprejeti proračun nanaša. Spremembe in dopolnitve proračuna sprejme občinski svet z odlokom. 
 
59. člen 
(začasno financiranje) 
(1) Če proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi zadnjega sprejetega proračuna in za iste namene. V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine sorazmerno porabljenih sredstev v enakem obdobju v proračunu za preteklo leto. 
(2) Župan sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep velja največ tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom občinskega sveta podaljša še za tri mesece. 
 
60. člen 
(uporaba sredstev proračuna) 
Sredstva proračuna občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom določeni pogoji, le za namene in v višini, določeni s proračunom. 
 
61. člen 
(prerazporejanje proračunskih sredstev) 
(1) Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, določen z zakonom ali odlokom o proračunu občine. 
(2) Če se med letom spremeni delovno področje proračunskega uporabnika, župan sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo oziroma, če se uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug uporabnik proračuna, na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese sredstva v proračunsko rezervo. 
 
62. člen 
(zaključni račun proračuna) 
(1) Župan predloži predlog zaključnega računa občinskega proračuna občinskemu svetu v sprejem do 15. aprila tekočega leta. 
(2) Župan o sprejetem zaključnem računu občinskega proračuna obvesti ministrstvo, pristojno za finance, v 30 dneh po sprejemu. 
 
63. člen 
(zadolževanje občine) 
Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet, v skladu s pogoji, določenimi z zakonom. 
 
64. člen 
(zadolževanje javnih podjetij in javnih zavodov) 
(1) Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštvo samo, če je to dovoljeno z zakonom in pod pogoji, ki jih določi občinski svet.  Soglasje izda župan. 
(2) O poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana občinski svet. 
(3) Kadar občina z eno ali več občinami ustanovi javno podjetje ali javni zavod, o soglasju k zadolževanju odločajo občinski sveti vseh občin ustanoviteljic. 
 
65. člen 
(finančno poslovanje občine) 
(1) Finančno poslovanje občine izvršuje finančna služba v okviru občinske uprave. 
(2) Opravljanje posameznih nalog finančne službe ali 
notranjega finančnega nadzora sme župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje strokovnosti oziroma pogoje, predpisane z zakonom in podzakonskimi predpisi. 
 
66. člen 
(javno naročanje) 
Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje. 
 
9 Splošni in posamični akti občine 
 
9.1 Splošni akti občine 
 
67. člen 
(splošni akti občine) 
(1) Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila.  
(2) Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov. 
(3) Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt. 
(4) Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta. 
 
68. člen 
(statut občine) 
(1) Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta. 
(2) Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan s poslovnikom občinskega sveta za sprejem odloka. 
 
69. člen 
(poslovnik občinskega sveta) 
(1) S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov, se podrobneje uredi organizacija in način dela občinskega sveta in delovnih teles občinskega sveta pri izvrševanju nalog iz pristojnosti občinskega sveta, zagotavljanje javnosti dela občinskega sveta, uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta, postopki sprejemanja občinskih splošnih aktov in proračuna, sodelovanje občanov pri pripravi predlogov predpisov, volitve in imenovanja in druge zadeve, pomembne za delo občinskega sveta. 
 
70. člen 
(odlok občine) 
(1) Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja pravne osebe javnega prava, izvajalce občinskih javnih služb, in ureja druge zadeve, če je tako določeno z zakonom. 
(2) Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom. 
 
71. člen 
(pravilnik) 
S pravilnikom se podrobneje uredi izvrševanje določb statuta ali odloka. 
 
9.2 Posamični akti občine 
 
72. člen 
(posamični akti občine) 
(1) Posamični akti občine so odločbe in sklepi. 
(2) S posamičnimi akti –odločbo ali sklepom – odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. 
 
73. člen 
(odločanje o pritožbah zoper posamične akte občine) 
(1) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno. 
(2) O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon. 
(3) O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče. 
 
74. člen 
(pooblastila v upravnih zadevah) 
Pooblastila za vodenje postopka in odločanje v upravnih zadevah iz občinske pristojnosti se podeljujejo uradnim osebam v skladu z zakonom in predpisi izdanimi na podlagi zakona.  
 
75. člen 
(izločitev uradne osebe) 
(1) O izločitvi zaposlenega v občinski upravi odloča direktor občinske uprave, ki v primeru izločitve javnega uslužbenca o stvari tudi odloči, če je javni uslužbenec pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh. 
(2) O izločitvi direktorja občinske uprave odloča župan, o izločitvi župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči. 
 
76. člen 
(obveščenost o upravnih postopkih) 
(1) Župan mora od pristojnih državnih organov zahtevati, da je občina obveščena o vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ odloča na podlagi predpisov občine. Ta organ mora občino pisno obvestiti o začetku upravnega postopka v osmih dneh.  
(2) Župan mora vstopiti v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in pravne koristi občine, določene z ustavo in zakoni. 
 
10 Prehodne in končne določbe 
 
77. člen 
(prenehanje veljavnosti) 
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut Občine Žetale (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 8/10), razen določbe prvega odstavka 25. člena, ki se uporablja do naslednjega mandatnega obdobja. 
 
78. člen 
(objava in začetek veljavnosti) 
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, razen določbe prvega odstavka 21. člena, ki se začne uporabljati v naslednjem mandatnem obdobju. 
 
Številka: 032-0015/2015-8 
Datum: 20. 11. 2017 
 
 
 Občina Žetale 
 
 
 Anton Butolen, župan 
 

 
 
 

 
1084. Poslovnik Občinskega sveta Občine Žetale 
 
Na podlagi 36. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 27/08-odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10-odl. US, 40/12-ZUJF, 14/15-ZUUJFO in 76/16-odl. US) in 75. člena Statuta Občine Žetale (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 19/17, 47/17) je Občinski svet Občine Žetale, na svoji 15. seji, dne 20. 11. 2017, sprejel 
 
POSLOVNIK 
OBČINSKEGA SVETA OBČINE ŽETALE 
 
1 Splošne določbe 
 
1. člen 
(vsebina poslovnika) 
(1) Vsebina tega poslovnika so določbe, s katerimi je podrobneje urejena organizacija in način dela občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu: svet), in sicer: 
• konstituiranje sveta, 

• pravice in dolžnosti članov sveta, 

• seje sveta, 

• akte sveta, 

• volitve in imenovanja, 

• razmerje med županom in svetom, 

• delo sveta v izrednem stanju, 

• spremembe in dopolnitve ter razlaga poslovnika. 


(2) V poslovniku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. 
 
2. člen 
(uporaba poslovnika) 
(1) Ta poslovnik se uporablja za delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles.  
(2) Če posamezne zadeve z delovnega področja delovnega telesa tako zahtevajo, se lahko način njegovega dela v teh zadevah v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktu o ustanovitvi ali s posebnim poslovnikom. 
(3) Za delo svetov vaških odborov se primerno njihovim nalogam uporabljajo določbe tega poslovnika, ki urejajo seje sveta. 
 
3. člen 
(javnost dela) 
(1) Delo sveta je javno. Za zagotavljanje javnosti dela sveta skrbi župan.  
(2) Javnost dela se zagotavlja: 
• z objavljanjem dokumentov in drugih informacij, ki so v skladu z zakonom informacije javnega značaja, na spletni strani občine,  

• zagotavljanjem informacij javnega značaja fizičnim in pravnim osebam na njihovo zahtevo,  

• objavljanjem sklicev sej z dnevnimi redi in gradivi,  

• z zagotavljanjem sodelovanja občanov pri pripravi splošnih aktov občine,  

• z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, 

• z obvestili za javnost,  

• s posredovanjem posebnih pisnih sporočil sredstvom javnega obveščanja,  

• z navzočnostjo občanov, in  

• z navzočnostjo predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah ter  

• na druge načine.  


(3) Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost. Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski  in drugi predpisi, ki urejajo to področje. 
(4) Podrobneje način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela sveta in njegovih delovnih teles določa ta poslovnik. 
 
4. člen 
(seje sveta) 
(1) Svet dela na rednih, izrednih, dopisnih in slavnostnih sejah. 
(2) Redne seje se sklicujejo najmanj štirikrat letno. 
(3) Izredna seja se skliče na zahtevo najmanj ene četrtine članov občinskega sveta (v nadaljevanju: člani sveta) ali, če župan oceni, da je to potrebno zaradi nujnosti odločanja sveta.  
(4) Dopisne seje se sklicujejo po določbah tega poslovnika v primerih, ko niso izpolnjeni pogoji za sklic izredne seje. 
(5) Za sklic seje iz tretjega oziroma četrtega odstavka tega člena ne veljajo rokovne omejitve, ki veljajo za sklic redne seje, razen za sklic izredne seje na zahtevo članov sveta, ko se uporabljajo roki, določeni z zakonom. 
(6) Slavnostne seje se sklicujejo ob začetku mandata novoizvoljenega občinskega sveta ter ob praznikih občine in drugih svečanih priložnostih. 
 
5. člen 
(uporaba žiga) 
(1) Svet uporablja žig občine, ki je določen s statutom občine, v katerega zunanjem krogu na spodnji polovici je ime občinskega organa “OBČINSKI SVET”. 
(2) Svet uporablja žig na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih odločitvah ter na dopisih. 
(3) Žig sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta. 
(4) Žig sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo direktor občinske uprave. 
 
2 Konstituiranje sveta 
 
6. člen 
(konstituiranje sveta) 
(1) Svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta.  
(2) Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče prejšnji župan praviloma v dvajsetih (20) dneh po izvolitvi članov, vendar ne kasneje kot deset (10) dni po izvedbi drugega kroga volitev župana. Prvo sejo vodi najstarejši član občinskega sveta oziroma član, ki ga na predlog najstarejšega člana določi občinski svet.  
(3) Zaradi priprave na prvo sejo skliče župan nosilce kandidatur, s katerih so bili izvoljeni člani sveta in izvoljenega župana. 
 
7. člen 
(dnevni red prve seje sveta) 
(1) Obvezni dnevni red prve seje sveta je: 
1. ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih članov sveta, 
2. poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev v svet in volitev župana, 
3. imenovanje mandatne komisije za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov članov sveta in ugotovitve izvolitve župana, 
4. poročilo mandatne komisije in potrditev mandatov članov sveta, 
5. poročilo mandatne komisije in ugotovitev izvolitve župana. 
(2) Če je bil županu potrjen mandat člana sveta, lahko predsedujoči na podlagi njegove ustne izjave, da bo opravljal funkcijo župana, razširi dnevni red prve seje s sklepom o ugotovitvi predčasnega prenehanja mandata člana občinskega sveta zaradi nezdružljivosti obeh funkcij in potrditvijo mandata nadomestnega člana sveta.  
(3) O obveznem dnevnem redu prve seje svet ne razpravlja in ne odloča. 
(4) Dnevni red prve seje praviloma vsebuje imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja lahko pa tudi slovesno prisego župana in njegov pozdravni nagovor.  
(5) Dnevni red prve seje predlaga prejšnji župan v skladu s tem členom in sklepi pripravljalnega sestanka iz tretjega odstavka prejšnjega člena tega poslovnika. 
(6) Postopek potrditve mandatov članov sveta in odločanje o morebitnih pritožbah kandidatov za člane sveta ali predstavnikov kandidatnih list oziroma kandidatov za župana ali predstavnikov kandidatur za župana določa zakon. 
 
8. člen 
(imenovanje mandatne komisije) 
Na prvi seji svet izmed navzočih izvoljenih članov sveta najprej imenuje tri člansko mandatno komisijo za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov članov sveta. Člane mandatne komisije predlaga predsedujoči, lahko pa vsak član sveta. Svet glasuje o predlogih po vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler niso imenovani trije člani komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča. 
 
9. člen 
(prepoved odločanja o pritožbi zoper mandat župana) 
Če je za župana izvoljen kandidat, ki je bil hkrati izvoljen tudi za člana sveta, pa je zoper njegov mandat župana vložena pritožba, o pritožbi ne sme glasovati. Glasovati ne sme niti vlagatelj pritožbe – kandidat za župana, če je bil izvoljen tudi za člana sveta. 
 
10. člen 
(slovesna prisega) 
Slovesna prisega župana se glasi: »Prisegam, da bom vestno in odgovorno v skladu z Ustavo Republike Slovenije, Evropsko listino lokalne samouprave, zakonom, statutom občine in občinskimi predpisi opravljal/a dolžnosti župana/nje spoštoval/a interese in potrebe lokalne skupnosti in deloval/a za blaginjo občank in občanov ter napredek in razvoj Občine Žetale.« 
 
11. člen 
(komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja) 
Ko je svet konstituiran, imenuje izmed članov komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo. Če komisija ni imenovana na konstitutivni seji, se imenuje najkasneje na naslednji seji. 
 
3 Pravice in dolžnosti članov sveta 
 
12. člen 
(pravice in dolžnosti članov sveta) 
(1) Pravice in dolžnosti članov sveta so določene z zakonom, statutom občine in tem poslovnikom. 
(2) Člani sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in njegovih delovnih teles, katerih člani so. Člani sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja. 
(3) Član sveta ima pravico: 
• predlagati svetu v sprejem odloke in druge akte, 

razen proračuna, zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih sprejme svet na predlog župana, 

• predlagati svetu obravnavo drugih vprašanj iz njegove pristojnosti; 

• glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov; 

• sodelovati pri oblikovanju programa dela sveta in dnevnih redov njegovih sej; 

• predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles sveta in organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma, v katerih ima občina v skladu z zakonom svoje predstavnike. 


(4) Član sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki, državne, uradne in poslovne tajnosti opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu. 
(5) Član sveta ima pravico do sejnine v skladu z zakonom in posebnim aktom sveta in do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije. 
 
13. člen 
(pravice svetniških skupin) 
(1) Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani sveta, izvoljeni z istoimenske liste ali dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo posameznemu članu sveta. 
(2) Svet lahko odloči, da imajo svetniške skupine pravico do povračila materialnih stroškov. 
 
14. člen 
(podatki in pojasnila) 
(1) Član sveta ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in občinske uprave podatke in pojasnila, ki so mu potrebna za delo v občinskem svetu in njegovih delovnih telesih. 
(2) Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni članu sveta omogočiti seznanitev s podatki in mu dati zahtevana pojasnila. Če član sveta to posebej zahteva, mu je treba posredovati pojasnila tudi v pisni obliki. 
 
15. člen 
(vprašanja in pobude članov sveta) 
(1) Član sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno. 
(2) Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov. 
(3) Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan ali za vodenje seje pooblaščeni podžupan  oziroma član sveta na to opozori in  člana sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni. 
(4) Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot tri (3) minute, obrazložitev pobude pa ne več kot pet (5) minut. 
(5) Pisno postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na katerega je naslovljeno. 
(6) Pri obravnavi vprašanj in pobud  morata biti na seji obvezno prisotna župan in direktor občinske uprave. Če sta župan ali direktor občinske uprave zadržana, določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude. 
(7) Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do začetka seje, ter na ustna vprašanja dana ob obravnavi vprašanj in pobud članov sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan ali direktor 
občinske uprave odgovorita na naslednji seji. 
(8) Župan ali direktor občinske uprave lahko na posamezna vprašanja ali pobude odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti tudi na vprašanja in pobude, za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan vsem članom sveta s sklicem, najkasneje pa na prvi naslednji redni seji. 
 
16. člen 
(zahteva za dodatna pojasnila) 
(1) Če član sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem.  
(2) Če svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje. 
 
17. člen 
(udeleževanje na sejah sveta in delovnih telesih) 
(1) Član sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je. 
(2) Če ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do začetka seje.  
(3) Članu sveta, ki se ne udeleži seje sveta ali delovnega telesa, sejnina ne pripada. 
(4) Če se član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga svetu njegovo razrešitev. 
 
4 Seje sveta 
 
4.1 Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji 
 
18. člen 
(sklic seje) 
(1) Seje sveta sklicuje župan v skladu s programom dela sveta, na zahtevo najmanj ene četrtine članov sveta ter glede na potrebe odločanja na svetu.  
(2) Župan lahko skliče redno sejo sveta, preden je končana predhodno sklicana seja, svet pa nove redne seje ne more začeti, dokler ne konča prejšnje redne seje. 
 
19. člen 
(vabilo) 
(1) Vabilo za redno sejo sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom sveta najkasneje sedem (7) dni pred dnevom, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se  pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. Posamezno gradivo se lahko pošlje tudi kasneje, če je vsebina gradiva nujno potrebna pri odločanju o točki dnevnega reda. 
(2) Vabilo za sejo sveta se pošlje tudi županu, podžupanu in direktorju občinske uprave ter v vednost predsedniku nadzornega odbora občine in medijem. Javnost se obvesti z objavo vabila na spletni strani občine. Objava se opravi vsaj tri dni pred sejo. 
(3) Vabila iz prejšnjih dveh odstavkov se pošljejo po elektronski pošti, po pošti v fizični obliki pa, če tako s pisno izjavo naroči prejemnik ali občinska uprava ne razpolaga z elektronskim naslovom prejemnika. 
 
20. člen 
(poročevalci in vabljeni) 
(1) Na seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan oziroma direktor občinske uprave. 
(2) Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je, glede na dnevni red seje,  potrebna. 
 
21. člen 
(izredna seja) 
(1) Izredna seja sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje, ali na zahtevo četrtine članov sveta. 
(2) V zahtevi članov sveta za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj svet odloča, če člani sveta ne razpolagajo z gradivom, pa zahteva županu in občinski upravi, katero gradivo naj se za sejo pripravi. 
(3) Izredno sejo sveta skliče župan. Če izredna seja sveta, ki so jo zahtevali člani sveta, ni sklicana v roku sedmih (7) dni od predložitve pisne obrazložene zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skličejo člani sveta, ki so sklic zahtevali oziroma tisti član sveta, ki ga pooblastijo za sklic in vodenje seje. 
(4) Vabilo za izredno sejo sveta z gradivom mora biti poslano članom sveta najkasneje tri (3) dni pred sejo. Vabilo se pošlje v skladu z 19. členom tega poslovnika in se objavi na spletni strani občine. 
(5) Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja sveta skliče v skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami seji, na sami seji pa se lahko predloži tudi gradivo za sejo. Svet pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Če svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem poslovnikom. 
 
22. člen 
(dopisna seja) 
(1) Dopisna seja se lahko opravi, kadar ni pogojev za sklic izredne seje sveta. Na dopisni seji ni mogoče odločati o proračunu in zaključnem računu občine, o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve ter o zadevah, iz katerih izhajajo finančne obveznosti občine. Dopisna seja se opravi na podlagi v fizični ali elektronski obliki osebno vročenega vabila s priloženim gradivom ter predlogom sklepa, ki naj se sprejme, ter z osebnim telefonskim glasovanjem ali glasovanjem po elektronski pošti. Glede na način izvedbe dopisne seje mora sklic seje vsebovati rok trajanja dopisne seje (točen datum in čas trajanja seje, to je do katere ure se šteje trajanje seje). 
(2) Dopisna seja je sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom sveta, od katerih jih je osebno vročitev potrdilo več kot polovica. Šteje se, da so osebno vročitev potrdili člani, ki so glasovali. 
(3) Predlog sklepa, ki je predložen na dopisno sejo, je sprejet, če se je zanj opredelila večina članov, ki je glasovala.   
(4) O dopisni seji se vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s tem poslovnikom, vsebovati še potrdila o osebni vročitvi vabil članom sveta oziroma ugotovitev, koliko članov sveta je glasovalo. Potrditev zapisnika dopisne seje se uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta. 
 
23. člen 
(predlog dnevnega reda) 
(1) Dnevni red seje sveta predlaga župan. 
(2) Dnevni red lahko predlagajo tudi člani sveta, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta. Posamezne točke 
dnevnega reda lahko predlaga posamezen član sveta ali svetniška skupina. 
(3) V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom. 
(4) Na dnevni red ni mogoče uvrstiti akta, če še ni končan postopek o aktu z enako ali podobno vsebino. 
(5) Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo. 
 
24. člen 
(vodenje seje) 
(1) Sejo sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej sveta pooblasti podžupana ali drugega člana sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči). 
(2) Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član sveta. 
(3) Izredno sejo sveta, ki jo skličejo člani sveta ker župan ni opravil sklica v skladu z zakonom in tem poslovnikom, vodi član sveta, ki ga pooblastijo člani sveta, ki so sklic seje zahtevali. 
 
4.2 Zagotavljanje javnosti dela sveta 
 
25. člen 
(zagotavljanje javnosti seje) 
(1) Javnost seje sveta se praviloma zagotavlja z navzočnostjo predstavnikov sredstev javnega obveščanja na seji, na spletni strani občine ter z navzočnostjo javnosti v prostoru, v katerem seja sveta poteka. 
(2) Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja sveta poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo sveta ter pri tem dela ne moti. Prostor za javnost mora biti vidno ločen od prostora za člane sveta. 
(3) Predsedujoči lahko na zahtevo predstavnika javnega obveščanja dopusti zvočno in slikovno snemanje posameznih delov seje.  
(4) Če občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja moti delo sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha motiti dela sveta, pa ga odstrani iz prostora. 
 
26. člen 
(izključitev javnosti) 
(1) Predsedujoči predlaga svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terja zagotovitev varstva podatkov, ki v skladu z zakonom niso informacije javnega značaja.  
(2) Kadar svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg župana, predsedujočega in članov sveta navzoč na seji. 
 
4.3 Potek seje 
 
 
27. člen 
(ugotavljanje navzočnosti) 
(1) Ko predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov sveta mu je sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti in koliko članov sveta je navzočnost potrdilo s podpisom na listi navzočnosti. 
(2) Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo. 
(3) Predsedujoči nato ugotovi, da je svet sklepčen in se seja lahko začne. Če svet ni sklepčen predsedujoči ugotovi, da sklic seje ni bil uspešen in je treba sejo sklicati ponovno. 
(4) Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji. 
 
28. člen 
(odločanje o zapisniku prejšnje seje) 
(1) Preden svet določi dnevni red redne seje, potrdi zapisnik prejšnje seje in zapisnike prej izvedenih sej, ki še niso bili potrjeni.  
(2) Član sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet. 
(3) Zapisnik se lahko potrdi z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa ustrezno spremenjen in dopolnjen. 
(4) Svet na izrednih in dopisnih sejah ne potrjuje zapisnikov. 
 
29. člen 
(dnevni red) 
(1) Svet na začetku seje določi dnevni red. 
(2) Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi, in nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav ali hitri postopek. 
(3) Mandatne zadeve imajo prednost pred vsemi drugimi točkami dnevnega reda in se uvrstijo takoj za točko “potrditev zapisnika”. 
(4) Predlagatelj točke dnevnega reda lahko točko sam umakne vse do glasovanja o dnevnem redu. O predlagateljevem umiku točke svet ne razpravlja in ne glasuje. Kadar predlaga umik točke dnevnega reda oseba, ki ni predlagatelj točke, svet o tem razpravlja in glasuje. 
(5) Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi  nastali po sklicu seje in če je bilo članom sveta izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje. 
(6) Svet ne more odločiti, da se v dnevi red seje uvrstijo zadeve, h katerim ni dal svojega mnenja ali ni zavzel stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj, ali je ni obravnavalo pristojno delovno telo, razen v primerih, ko delovno telo še ni bilo ustanovljeno, pa je obravnava nujna.  
(7) Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda potrdi svet dnevni red seje v celoti. 
 
30. člen 
(vrstni red obravnave točk dnevnega reda) 
(1) Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po sprejetem dnevnem redu. 
(2) Med sejo lahko svet izjemoma spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda, če med potekom seje nastopijo okoliščine, zaradi katerih je potrebno posamezno gradivo obravnavati pred točko dnevnega reda, na katero je uvrščeno ali pozneje.  
 
31. člen 
(razprava) 
(1) Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ petnajst minut, če ni s tem poslovnikom drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev. 
(2) Če ni župan predlagatelj, poda župan ali podžupan oziroma direktor občinske uprave mnenje k obravnavani 
zadevi. Potem dobi besedo predsednik delovnega telesa sveta, ki je zadevo obravnavalo. Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika delovnega telesa lahko trajata največ po deset (10) minut. 
(3) Potem dobijo besedo člani sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi. Razprava posameznega člana lahko traja največ sedem minut. Svet lahko sklene, da posamezen član iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj časa, vendar ne več kot petnajst (15) minut. 
(4) Razpravljavec lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do replike po razpravi vsakega drugega razpravljavca. Replika mora biti konkretna in se nanašati na napovedi replike označeno razpravo, sicer jo lahko predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ tri (3) minute. 
(5) Ko je vrstni red priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša, ali želi še kdo razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le po tri (3) minute. 
 
32. člen 
(opomin) 
(1) Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči pozval. 
(2) Če se razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez razprave. 
 
33. člen 
(kršitve poslovnika) 
(1) Članu sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. 
(2) Nato poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če  član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez razprave. 
(3) Če član zahteva besedo, da bi opozoril na napako, ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot pet (5) minut. 
 
34. člen 
(prekinitev seje sveta) 
(1) Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. 
(2) Predsedujoči lahko prekine sejo, če je to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj.  
(3) Predsedujoči prekine sejo, če ugotovi, da svet ni več sklepčen, če so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako sklene svet.  
(4) Predsedujoči prekine sejo, če z ukrepi, določenimi s tem poslovnikom, ne more zagotoviti nemotenega nadaljevanja seje.  
(5) V vseh primerih prekinitve seje predsedujoči določi, kdaj se bo nadaljevala.  
(6) Če je seja prekinjena zato, ker svet ni več sklepčen, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča. 
35. člen 
(začetek seje, odmor in konec) 
(1) Seje sveta se sklicujejo najprej ob osemnajsti (18) uri in morajo biti načrtovane tako, da praviloma ne trajajo več kot štiri ure. 
(2) Predsedujoči odredi petnajst (15) minutni odmor  vsaj po dveh urah neprekinjenega dela. 
(3) Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog člana sveta, župana ali predlagatelja, če je to potrebno zaradi priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja največ trideset (30) minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v okviru posamezne točke največ dvakrat. 
(4) Če kdo od upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz prejšnjega odstavka, svet odloči, ali se lahko odredi odmor ali pa se seja prekine in nadaljuje drugič. 
(5) Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, je seja sveta končana. 
 
36. člen 
(preložitev) 
Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda. 
 
4.4 Vzdrževanje reda na seji 
 
37. člen 
(red na seji) 
(1) Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede. 
(2) Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči. 
 
38. člen 
(ukrepi za zagotovitev reda na seji) 
(1) Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: 
• opomin, 

• odvzem besede, 

• odstranitev s seje ali z dela seje. 


(2) Opomin se lahko izreče članu sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v besedo ali če na kak drug način krši red na seji. 
(3) Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. 
(4) Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu sveta oziroma govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča delo sveta. 
(5) Član sveta oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. 
(6) Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje. 
(7) Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci. 
(8) Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo prekine. 
 
4.5 Odločanje 
39. člen 
(sklepčnost) 
(1) Svet veljavno odloča, če je na seji navzočih večina vseh članov sveta. 
(2) Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi.  
(3) Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov sveta v sejni sobi (dvorani) na način, kot velja za glasovanje (dvig rok). Preverjanje sklepčnosti lahko zahteva vsak član sveta ali predsedujoči kadarkoli. 
(4) Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvotretjinska večina, svet veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj dve tretjini članov sveta. 
 
40. člen 
(odločanje na seji sveta) 
Predlagana odločitev je na sklepčni seji sveta sprejeta, če se je večina članov sveta, ki so glasovali, izrekla 'ZA' njen sprejem oziroma, če je 'ZA' sprejem glasovalo toliko članov, kot to za posamezno odločitev določa zakon. 
 
41. člen 
(glasovanje) 
(1) Svet praviloma odloča z javnim glasovanjem. 
(2) S tajnim glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene pred odločanjem  o posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da župan ali vsak član sveta. 
(3) Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča. Predsedujoči pred vsakim glasovanjem prebere predlagano besedilo sklepa ali amandmaja. 
(4) Član sveta ima pravico obrazložiti svoj glas, razen, če ta poslovnik ne določa drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le enkrat in sme trajati največ dve minuti. 
(5) K glasovanju pozove predsedujoči člane sveta tako, da jim najprej predlaga, da se opredelijo 'ZA' sprejem predlagane odločitve, po zaključenem opredeljevanju za sprejem odločitve pa še, da se opredelijo 'PROTI' sprejemu predlagane odločitve. Vsak član glasuje o isti odločitvi samo enkrat, razen če je glasovanje v celoti ponovljeno. 
(6) Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja. 
 
42. člen 
(javno in poimensko glasovanje) 
(1) Javno glasovanje se opravi z dvigom rok, z uporabo glasovalne naprave ali s poimenskim izjavljanjem. 
(2) Poimensko glasujejo člani sveta, če svet tako odloči na predlog predsedujočega ali najmanj ene četrtine vseh članov sveta. 
(3) Člane se pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke njihovih priimkov. Član glasuje tako, da glasno izjavi 'ZA' ali 'PROTI'. O poimenskem glasovanju se piše zaznamek tako, da se pri vsakem članu sveta zapiše, kako je glasoval, ali pa se zabeleži njegova odsotnost. Zaznamek je sestavni del zapisnika seje. 
 
43. člen 
(tajno glasovanje) 
(1) Tajno se glasuje z glasovnicami.  
(2) Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide tričlanska komisija, ki jo vodi predsedujoči. Dva člana določi svet na predlog predsedujočega. Administrativno - tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja direktor občinske uprave ali javni uslužbenec, ki ga določi direktor občinske uprave. 
(3) Za glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta. Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga uporablja svet. 
(4) Pred začetkom glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja. 
(5) Komisija vroči glasovnice članom sveta in sproti označi, kateri član je prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja. 
(6) Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in praviloma opredelitev 'ZA' in 'PROTI'. 'ZA' je na dnu glasovnice za besedilom predloga na desni strani, 'PROTI' pa na levi. Glasuje se tako, da se obkroži besedo 'ZA' ali besedo 'PROTI'. 
(7) Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje. 
(8) Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke kandidatov, če jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom kandidata, za katerega se želi glasovati, in največ toliko zaporednih številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici treba imenovati. 
(9) Ko član sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico. 
 
44. člen 
(izid glasovanja) 
(1) Ko je glasovanje končano, komisija ugotovi izid glasovanja. 
(2) Poročilo o izidu glasovanja vsebuje podatke o: 
• datumu in številki seje sveta, 

• predmetu glasovanja, 

• sestavi glasovalne komisije s podpisi njenih članov, 

• številu razdeljenih glasovnic, 

• številu oddanih glasovnic, 

• številu neveljavnih glasovnic, 

• številu veljavnih glasovnic, 

• številu glasov 'ZA' in število glasov 'PROTI'oziroma pri glasovanju o kandidatih, 

• številu glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat, 

• ugotovitvi, da je predlog izglasovan s predpisano večino, ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa, katerih kandidat je imenovan. 


(3) Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta. 
 
45. člen 
(ponovitev glasovanja) 
(1) Če član sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. 
(2) O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega. O isti zadevi je mogoče glasovati največ dvakrat. Javnega poimenskega glasovanja se ne ponavlja. 
 
4.6 Zapisnik seje sveta 
 
46. člen 
(vsebina zapisnika seje sveta) 
(1) O vsaki seji sveta se piše zapisnik. 
(2) Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o navzočnosti članov sveta na seji in ob posameznem glasovanju, o odsotnosti članov sveta in razlogih zanjo, o udeležbi vabljenih, predstavnikov javnosti in občanov na seji, o sprejetem dnevnem redu, imenih razpravljavcev, predlogih sklepov, o izidih glasovanja o posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti, o vseh postopkovnih odločitvah predsedujočega 
in sveta.  
(3) Potrjeni zapisnik seje sveta se kot dokumentarno gradivo hrani trajno v dosjeju seje, na katri je bil sestavljen. V dosje je treba vložiti original vabila in gradivo, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji. 
 
47. člen 
(zapisnik seje sveta) 
(1) Za zapisnik seje sveta skrbi direktor občinske uprave. Direktor občinske uprav  lahko za vodenje zapisnika seje sveta pooblasti drugega javnega uslužbenca. 
(2) Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil, in direktor občinske uprave oziroma pooblaščeni javni uslužbenec, ki je vodil zapisnik. 
(3) Po sprejemu se zapisnik objavi na spletnih straneh občine ter na krajevno običajen način. 
(4) Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje sveta, se ne prilaga v gradivo za redno sejo sveta in ne objavlja. Člane sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani predsedujoči. 
 
48. člen 
(posnetek seje sveta) 
(1) Potek seje se zvočno snema z namenom priprave zapisnika.  
(2) Zvočni posnetek seje se hrani dokler ni potrjen zapisnik seje, nato se trajno izbriše. 
 
49. člen 
(ravnanje z gradivom sveta) 
(1) Ravnanje z gradivom sveta, ki je zaupne narave, določi svet na podlagi zakona s posebnim aktom. 
(2) Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov sveta, zapisniki sej ter vse gradivo sveta in njegovih delovnih teles, se kot trajno gradivo hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave. 
 
50. člen 
(vpogled v gradivo) 
(1) Član sveta ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva, če je to potrebno zaradi opravljanja njegove funkcije. Vpogled odredi direktor občinske uprav na podlagi pisne zahteve člana sveta. Original zahteve, odredba oziroma sklep o zavrnitvi se hranijo pri gradivu, ki je bilo vpogledano. 
(2) V primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave, odloči o vpogledu župan v skladu z zakonom in aktom sveta. 
 
4.7 Strokovno in administrativno delo za svet 
 
51. člen 
(strokovno in administrativno delo za svet) 
(1) Za strokovno in administrativno delo za svet in za delovna telesa sveta je odgovoren direktor občinske uprave. 
(2) Direktor občinske uprave organizira strokovno in tehnično pripravo gradiv za potrebe sveta in določi javnega uslužbenca, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila, potrebna za nemoteno delo sveta in njegovih delovnih teles, če ni za to s sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določeno posebno delovno mesto. 
 
5 Delovna telesa občinskega sveta 
 
52. člen 
(odbor za družbene dejavnosti) 
(1) Odbor za družbene dejavnosti ima pet članov. Svet imenuje predsednika in najmanj polovico članov izmed članov sveta. 
(2) Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju negospodarskih dejavnosti in javnih služb družbenih dejavnosti, ki so svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda stališče s predlogom odločitve. 
(3) Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je sklicana redna seja sveta, ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. 
(4) Odbor za družbene dejavnosti lahko predlaga svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem področju dela. 
 
53. člen 
(odbor za infrastrukturo in gospodarstvo) 
(1) Odbor za infrastrukturo in gospodarstvo ima pet članov. Svet imenuje predsednika in najmanj polovico članov izmed članov sveta. 
(2) Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju gospodarstva in gospodarske infrastrukture, ki so svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda stališče s predlogom odločitve. 
(3) Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je sklicana redna seja sveta, ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. 
(4) Odbor za infrastrukturo in gospodarstvo lahko predlaga svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na področju gospodarstva infrastrukture, gospodarskih dejavnosti, varstva okolja in gospodarskih javnih služb. 
 
54. člen 
(odbor za zaščito in reševanje) 
(1) Odbor za zaščito in reševanje ima pet članov. Svet imenuje predsednika in najmanj polovico članov izmed članov sveta. 
(2) Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju požarne varnosti in civilne zaščite, ki so svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda stališče s predlogom odločitve. 
(3) Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je sklicana redna seja sveta, ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. 
(4) Odbor za zaščito in reševanje  lahko predlaga svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na področju javnega reda, požarne varnosti, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter civilne zaščite. 
 
55. člen 
(občasna delovna telesa) 
Občasna delovna telesa ustanovi svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. 
 
 
56. člen 
(imenovanje članov odborov in komisij) 
Člane stalnih odborov in komisije imenuje svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, praviloma na drugi redni seji v mandatu.  
 
57. člen 
(skupna delovna telesa) 
Svet in župan lahko ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi skupnega delovnega telesa se določi njihova sestava in naloge. 
 
58. člen 
(delo delovnega telesa) 
(1) Prvo sejo delovnega telesa skliče župan vse nadaljnje pa predsednik. 
(2) Predsednik delovnega telesa organizira in vodi delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja, stališča in predloge v občinskem svetu. 
(3) Seje delovnih teles se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu sveta, na podlagi dnevnega reda redne seje sveta ali na zahtevo župana. 
(4) Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa najmanj tri (3) dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in utemeljenih primerih. 
(5) Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje odločitve, če je na seji navzoča večina njegovih članov, svoje odločitve - mnenja, stališča in predloge pa sprejema z večino opredeljenih glasov navzočih članov. 
(6) Glasovanje v delovnem telesu je javno. 
(7) Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo na delo sveta. 
(8) Na sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni javni uslužbenci, ki so sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih odločitev sveta, ki jih določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno povezano z obravnavano problematiko. 
 
6 Akti sveta 
 
6.1 Splošne določbe 
 
59. člen 
(splošni akti občine in drugi akti sveta) 
(1) Svet sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte: 
• poslovnik občinskega sveta, 

• proračun občine in zaključni račun, 

• planske in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte, 

• odloke, 

• odredbe, 

• pravilnike, 

• navodila. 


(2) Svet sprejema sklepe, stališča, mnenja, soglasja in druge akte v skladu z zakonom in statutom občine. 
 
60. člen 
(predlagalna pravica) 
(1) Proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne akte, za katere je v zakonu ali tem statutu tako določeno, predlaga svetu v sprejem župan. 
(2) Komisije in odbori sveta ter vsak član sveta lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen aktov iz prvega odstavka. 
(3) Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko v skladu z zakonom in statutom občine zahteva od sveta izdajo ali razveljavitev splošnega akta. 
 
61. člen 
(sodelovanje javnosti pri pripravi splošnih aktov občine) 
(1) Zaradi večje legitimnosti sprejetih splošnih aktov občine in vključitve občanov, njihovih organizacij, strokovne in druge javnosti v pripravo predlogov splošnih aktov občine je treba predloge statuta občine, odlokov, proračuna,  prostorskih aktov in drugih načrtov razvoja objaviti na spletni strani občine, v katalogu informacij javnega značaja, najpozneje sedem (7) dni pred sejo sveta, na kateri bo izvedena splošna razprava, in javnost pozvati, da v roku trideset (30) dni na način, določen z objavo, sporoči morebitne pripombe in predloge. 
(2) Predlog splošnega akta se v roku iz prejšnjega odstavka pošlje subjektom, katerih sodelovanje določa zakon in statut občine ter subjektom, ki se ukvarjajo z zadevami, ki se jih vsebina splošnega akta tiče, s pozivom k predložitvi pripomb in predlogov najpozneje v roku, določenem v prejšnjem odstavku. 
(3) Objavi splošnega akta občine na spletni strani občine v katalogu informacij javnega značaja in dopisu iz prejšnjega odstavka se priloži povzetek vsebine s strokovnimi podlagami, ključnimi vprašanji, ki zadevajo predlog  splošnega akta in njegovimi cilji. 
(4) Po končani obravnavi iz prvega in drugega odstavka tega člena pripravi občinska uprava osnutek poročila o sodelovanju javnosti s predstavitvijo vpliva pripomb in predlogov na vsebino predloga splošnega akta in ga predloži predlagatelju.  
(5) Poročilo o sodelovanju javnosti pri pripravi splošnega akta ter o upoštevanih oziroma zavrnjenih pripombah in predlogih, se objavi na spletni strani občine v katalogu informacij javnega značaja in hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva občine, skupaj z izvirnikom sprejetega splošnega akta. 
 
62. člen 
(podpis in hramba aktov, ki jih sprejema svet) 
(1) Akte, ki jih sprejema svet, podpisuje župan. 
(2) Izvirnike aktov sveta se ožigosa in shrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave. 
 
6.2 Postopek za sprejem odloka 
 
63. člen 
(vsebina predloga odloka) 
(1) Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in njihovo obrazložitev.  
(2) Uvod obsega razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka. Glede na vsebino odloka mora biti uvodu priloženo tudi grafično ali kartografsko gradivo. 
(3) Če je predlagatelj odloka delovno telo sveta ali član sveta pošlje predlog odloka županu s predlogom za uvrstitev na dnevni red seje sveta. 
 
64. člen 
(obravnava predloga odloka) 
(1) Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah sveta. 
(2) Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah sveta, tudi kadar ni predlagatelj. 
 
65. člen 
(razprava o predlogu odloka) 
(1) Predlog odloka se pošlje članom sveta sedem (7) dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan. 
(2) Svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah. 
 
66. člen 
(prva obravnava) 
(1) V prvi obravnavi predloga odloka se opravi splošna razprava o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka, ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka. 
(2) Po končani obravnavi svet z večino opredeljenih glasov navzočih članov sprejme stališča in predloge o odloku. 
(3) Če svet meni, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo ali da odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne. 
(4) Po končani prvi obravnavi lahko predlagatelj predlaga umik predloga odloka. O predlogu umika odloči svet s sklepom. 
 
67. člen 
(priprava besedila za drugo obravnavo) 
(1) Pred začetkom druge obravnave mora predlagatelj pripraviti novo besedilo predloga odloka, pri čemer na primeren način upošteva stališča in predloge iz prve obravnave oziroma jih utemeljeno pisno zavrne. 
(2) Predlagatelj mora v predlogu odloka za drugo obravnavo ustrezno upoštevati pripombe in predloge javnosti, ali jih utemeljeno zavrniti.  
(3) Poročilo o sodelovanju javnosti pri pripravi odloka ter o upoštevanih oziroma zavrnjenih pripombah in predlogih je sestavni del predloga odloka za drugo obravnavo. 
 
68. člen 
(druga obravnava) 
(1) V drugi obravnavi predloga odloka lahko člani sveta predlagajo spremembe in dopolnitve naslova in členov predloga odloka v obliki amandmaja. 
(2) Župan lahko predlaga amandmaje, kadar ni sam predlagatelj odloka in amandmaje na amandmaje članov sveta k vsakemu predlogu odloka. 
(3) Amandma mora biti predložen članom sveta v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj tri (tri) dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma, ali na sami seji, na kateri lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina vseh članov sveta ali župan.  
(4) Če amandma ni predložen v pisni obliki ali je brez obrazložitve, ga predsedujoči ne sme dati v razpravo in odločanje. 
(5) Župan lahko predlaga amandma na amandma članov sveta na sami seji, na kateri se odlok obravnava. Amandma na amandma mora vložiti pisno. 
(6) Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti. 
 
69. člen 
(sprejem amandmaja, člena odloka in odloka) 
(1) Amandma, člen odloka, in odlok v celoti so sprejeti, če se zanje opredeli večina članov sveta, ki glasujejo. 
(2) O vsakem amandmaju se glasuje posebej. 
 
70. člen 
(sprejem splošnih aktov občine) 
(1) Statut občine in poslovnik sveta se sprejemata po enakem postopku, kot velja za sprejemanje odloka. 
(2) Proračun občine sprejema svet po postopku, določenem s tem poslovnikom. 
(3) O predlogih drugih aktov iz svoje pristojnosti odloča svet na eni obravnavi, če zakon ne določa drugače. 
 
 
 
71. člen 
(sprejem splošnih aktov občine do prenehanja mandata) 
(1) Svet mora do prenehanja mandata zaključiti vse postopke o predlaganih splošnih aktih občine. 
(2) Če posamezen postopek ni končan, se izjemoma lahko nadaljuje v novem mandatu sveta, če sta v novem mandatu ponovno izvoljena župan in član sveta, če je bil predlagatelj splošnega akta, in če tako na predlog župana odloči svet. 
(3) Evidenco o nedokončanih postopkih sprejemanja aktov vodi občinska uprava. 
 
6.3 Hitri postopek za sprejem odlokov 
 
72. člen 
(hitri postopek za sprejem odlokov) 
(1) Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko svet sprejme odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejema svet tudi obvezne razlage določb splošnih aktov občine. 
(2) Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. O uporabi hitrega postopka odloči svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. 
(3) Če svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se uporabljajo določbe tega poslovnika o rednem postopku in prvi obravnavi predloga odloka. 
(4) Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja odloka. 
(5) Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji. 
(6) Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje in amandmaje na amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka. 
 
6.4 Skrajšani postopek za sprejem odlokov 
 
73. člen 
(skrajšani postopek za sprejem odlokov) 
(1) Svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil obe obravnavi predloga odloka ali drugega splošnega akta, ki se sprejema na enak način, če gre: 
• za manj zahtevne spremembe in dopolnitve, 

• prenehanje veljavnosti splošnega akta ali njegovih posameznih določb skladu z  zakonom, 

• uskladitve z zakonom, državnim proračunom ali drugimi predpisi države oziroma občine, 

• spremembe in dopolnitve v zvezi z odločbami ustavnega sodišča, 

• prečiščena besedila splošnih aktov občine. 


(2) Odločitev iz prejšnjega odstavka ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih članov sveta. Po končani prvi obravnavi lahko vsak član sveta predlaga, da svet spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka tega člena in da se druga obravnava opravi po rednem postopku. O tem odloči svet takoj po vložitvi predloga. 
(3) V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom splošnega akta, ki se s predlogom spreminjajo ali dopolnjujejo. Amandmaji in amandmaji na amandmaje se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave odloka. 
 
6.5 Objava splošnega akta občine 
 
74. člen 
(objava splošnega akta občine) 
(1) Župan objavi splošni akt občine v Uradnem glasilu slovenskih občin najprej šestnajsti dan po sprejemu, če 
svetu ni dan predlog oziroma obvestilo o pobudi za razpis referenduma o njem. 
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko župan nemudoma objavi odlok o proračunu občine, zaključni račun proračuna ter splošni akt, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve. 
(3) Statut, poslovnik občinskega sveta, odloki in drugi predpisi občine pričnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, če ni v njih drugače določeno. 
(4) Če je predlog za razpis referenduma o splošnem aktu ali obvestilo o pobudi dano v roku, določenem z zakonom, župan pa je ta splošni akt že objavil, je razpis referenduma možen, če splošni akt še ni začel veljati. Župan je dolžan nemudoma po prejemu predloga ali pobude za razpis referenduma preklicati objavo splošnega akta. 
 
6.6 Postopek za sprejem proračuna 
 
75. člen 
(predlog proračuna občine) 
(1) Predlog proračuna občine mora župan predložiti svetu najkasneje v tridesetih (30) dneh po predložitvi državnega proračuna državnemu zboru. V letu rednih lokalnih volitev predloži župan predlog proračuna najkasneje v šestdesetih (60) dneh po izvolitvi sveta. 
(2) Župan pošlje vsem članom sveta predlog proračuna občine z vsemi sestavinami, ki jih določa zakon, ki ureja javne finance, hkrati z vabilom za sejo sveta, na kateri bo predlog proračuna predstavljen in opravljena splošna razprava.  
(3) V okviru predstavitve proračuna predstavi svetu župan ali pooblaščeni delavec občinske uprave: 
• temeljna izhodišča in predpostavke za pripravo predloga proračuna, 

• načrtovane politike občine, 

• oceno bilance prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja v prihodnjih dveh letih, 

• okvirni predlog obsega finančnega načrta posameznega neposrednega uporabnika proračuna v prihodnjih dveh letih in kadrovski načrt, 

• načrt razvojnih programov 

• načrt nabav. 


(4) Po predstavitvi predloga proračuna opravi svet splošno razpravo in sprejme sklep, da se o predlogu opravi javna razprava.  
(5) Če svet meni, da predlog ni ustrezna podlaga za javno razpravo, sprejme stališča in predloge ter naloži županu, da v roku sedmih (7) dni predloži svetu popravljen predlog proračuna z obrazložitvijo, kako so stališča in predlogi sveta v njem upoštevani. 
(6) Če svet po ponovni obravnavi predloga proračuna ne pošlje v javno razpravo, ga skupaj s stališči in predlogi sveta pošlje v javno razpravo župan. 
 
76. člen 
(javna razprava) 
(1) Predlog proračuna mora biti v javni razpravi najmanj 30 dni. 
(2) V času javne razprave mora biti zagotovljen vpogled v predlog proračuna tako, da sklep o javni razpravi in predlog proračuna objavi na spletnih straneh občine v katalogu informacij javnega značaja in zainteresiranim zagotovi dostop do predloga v prostorih občine. 
(3) Občina objavi način in rok za vlaganje pripomb in predlogov občanov k predlogu občinskega proračuna na svojih spletnih straneh in na krajevno običajen način. 
 
 
77. člen 
(obravnava predloga proračuna) 
(1) V času javne razprave obravnavajo predlog proračuna delovna telesa sveta, sveti ožjih delov občine ter zainteresirana javnost. 
(2) Pripombe in predlogi k predlogu proračuna se pošljejo županu. 
(3) Predsedniki delovnih teles sveta lahko v času javne razprave zahtevajo, da župan in predstavniki občinske uprave na njihovih sejah  pojasnijo predlog proračuna občine. 
(4) Za obravnavo pripomb in predlogov občanov k predlogu proračuna in pripravo poročila se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki urejajo sodelovanje javnosti pri pripravi splošnega akta občine oziroma odloka. 
 
78. člen 
(dopolnjen predlog proračuna občine) 
(1) Najkasneje v petnajstih (15) dneh po končani javni razpravi o predlogu proračuna pripravi župan dopolnjeni odlok o proračunu občine ter skliče sejo sveta, na kateri se bosta obravnavala. 
(2) Na dopolnjen predlog proračuna in odlok o proračunu občine lahko člani sveta vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni pred sejo sveta. Amandmaji se vložijo pri županu. 
(3) Vsak predlagatelj mora pri oblikovanju amandmaja iz prejšnjega odstavka upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki in v obrazložitvi navesti, iz katere postavke proračuna se zagotovijo sredstva in za kakšen namen. 
 
79. člen 
(predstavitev dopolnjenega predloga proračuna občine) 
(1) Pred začetkom obravnave predloga proračuna občine in odloka o proračunu občine župan najprej pojasni, katere pripombe iz javne razprave oziroma pripombe in predloge delovnih teles sveta je upošteval pri pripravi predloga in katerih ni ter obrazloži, zakaj jih ni upošteval. Pisna obrazložitev zavrnjenih pripomb in predlogov je sestavni del gradiva predloga proračuna. 
(2) V nadaljevanju župan poroča svetu o prejetih amandmajih k predlogu proračuna in odloku o proračunu občine ter poda svoje mnenje o amandmajih. Po poročilu in mnenju lahko predlagatelj umakne predlagani amandma ali dopolni obrazložitev amandmaja z utemeljitvijo zagotovitve proračunskega ravnovesja. 
(3) Predsedujoči oziroma župan ugotovi, kateri amandmaji so vloženi, in pozove župana, da se izjavi oziroma se župan izjavi o tem, ali bo vložil amandma na katerega od vloženih amandmajev ter v kolikšnem času. Če župan izjavi, da bo vložil amandma na amandma, se seja prekine za čas, ki je potreben za oblikovanje in predložitev amandmaja članom sveta. 
(4) Glasovanje se izvede o vsakem amandmaju posebej tako, da se najprej glasuje o amandmaju župana na amandma, če ta ni sprejet, pa še o amandmaju, ki ga je vložil predlagatelj. 
 
80. člen 
(uskladitev predloga proračuna občine) 
(1) Ko je končano glasovanje o amandmajih, župan ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti ter ali je proračun medsebojno usklajen po delih ter glede prihodkov, odhodkov in je z njim zagotovljeno financiranje nalog občine v skladu z zakonom in sprejetimi obveznostmi. Hkrati ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti k odloku o proračunu občine. 
(2) Če je proračun usklajen, svet glasuje o njem v celoti. S sklepom, s katerim sprejme svet proračun, sprejme tudi 
odlok o proračunu občine. 
(3) Če proračun ni usklajen, lahko župan prekine sejo in zahteva, da strokovna služba prouči nastalo situacijo in predlaga rok, v katerem se pripravi predlog za uskladitev. V skladu s predlogom strokovne službe lahko župan prekine sejo in določi uro ali datum nadaljevanja seje, na kateri bo predložen predlog uskladitve. 
(4) Ko je predlog uskladitve proračuna pripravljen, ga župan obrazloži. O predlogu uskladitve ni razprave. 
(5) Svet glasuje najprej o predlogu uskladitve, če je predlog sprejet, glasuje svet o proračunu v celoti in o odloku o proračunu občine. 
(6) Če predlog uskladitve ni sprejet, proračun občine ni sprejet. 
(7) Če proračun ni sprejet, določi svet rok, v katerem mora župan predložiti nov predlog proračuna. 
(8) Nov predlog proračuna občine svet obravnava in o njem odloča po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka. 
 
81. člen 
(začasno financiranje) 
Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme župan sklep o začasnem financiranju, ki velja največ tri mesece in se lahko na predlog župana podaljša s sklepom sveta. Sklep o začasnem financiranju sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka. 
 
82. člen 
(rebalans proračuna občine) 
(1) Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine. 
(2) Predlog rebalansa proračuna občine obravnavajo delovna telesa sveta, vendar o njem ni javne razprave. 
(3) Rebalans proračuna občine sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki urejajo obravnavo in sprejem dopolnjenega predloga proračuna. 
 
6.7 Postopek za sprejem prostorskih aktov 
 
83. člen 
(postopek za sprejem prostorskih aktov) 
(1) Prostorske akte, za katere je z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje, določen postopek, ki zagotavlja sodelovanje občanov pri oblikovanju njihove vsebine, sprejme svet z odlokom v eni obravnavi, ki se opravi v skladu z določbami tega poslovnika, ki urejajo drugo obravnavo predloga odloka. 
(2) Če je k odloku sprejet amandma, ki spreminja s predlogom prostorskega akta določeno prostorsko ureditev, ki je bila razgrnjena in v javni obravnavi, se šteje, da prostorski akt ni sprejet in se postopek o odloku konča. 
(3) Postopek sprejemanja prostorskega akta se začne znova z razgrnitvijo predloga, v katerega je vključen amandma iz prejšnjega odstavka. 
 
84. člen 
(postopek za sprejem obvezne razlage) 
(1) Vsakdo, ki ima pravico predlagati odlok, lahko poda zahtevo za obvezno razlago določbe splošnega akta. 
(2) Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena ter razloge za obvezno razlago. 
(3) Svet sprejema obvezno razlago po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka. 
(4) Sprejeta obvezna razlaga je sestavni del splošnega akta in se objavi v uradnem glasilu občine. 
 
6.8 Postopek za sprejem prečiščenega besedila splošnega akta 
 
85. člen 
(postopek za sprejem prečiščenega besedila splošnega akta) 
(1) Po sprejetju sprememb in dopolnitev odloka, ki spreminjajo oziroma dopolnjujejo najmanj eno tretjino njegovih členov, se pripravi uradno prečiščeno besedilo tega splošnega akta. Uradno prečiščeno besedilo statuta ali poslovnika se pripravi po vsaki sprejeti spremembi in dopolnitvi statuta oziroma poslovnika. 
(2) Uradno prečiščeno besedilo se lahko pripravi tudi, če ob sprejemu sprememb in dopolnitev odloka, tako določi svet. 
(3) Uradno prečiščeno besedilo določi svet z glasovanjem brez obravnave.  
(4) Uradno prečiščeno besedilo se objavi v uradnem glasilu. 
 
7 Volitve in imenovanja  
 
86. člen 
(volitve in imenovanja) 
(1) Volitve in imenovanja, za katere je po zakonu ali statutu občine pristojen svet, se opravijo po določbah tega poslovnika. 
(2) Kandidat je izvoljen oziroma imenovan, če je zanj glasovala večina članov sveta, ki so glasovali. 
(3) Če se o kandidatu oziroma več kandidatih glasuje  tajno se za navzoče štejejo člani sveta, ki so prevzeli glasovnice. Svet lahko opravi tajno glasovanje, če je bilo prevzetih toliko glasovnic, kolikor mora biti navzočih članov sveta, da je sklepčen. 
 
87. člen 
(glasovanje o kandidatih) 
(1) Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje o kandidatih po abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov, pri čemer se prva črka določi z žrebom. Vsak član sveta lahko glasuje samo za enega od kandidatov. 
(2) Če se javno glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se opravi javno poimensko glasovanje, pri katerem vsak član sveta pove ime in priimek kandidata, za katerega glasuje. 
(3) Če svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje. 
(4) Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati. 
(5) Če se glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda 'ZA' ali 'PROTI'. 
(6) Če se tajno glasuje o več kandidatih za več istovrstnih funkcij, se lahko glasuje za največ toliko kandidatov, kot je funkcij. 
 
88. člen 
(ponovno glasovanje) 
(1) Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom. 
(2) Pri ponovnem glasovanju se glasuje o kandidatih po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. Če pa se ponovno glasuje o kandidatih, ki so pri prvem glasovanju dobili enako število glasov, se glasuje po abecednem vrstnem redu kandidatov. 
(3) Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma, če tudi pri ponovnem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine ali pa ni izvoljeno zadostno število kandidatov, se za manjkajoče kandidate ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur. 
 
7.1 Postopek za razrešitev 
 
89. člen 
(postopek za razrešitev) 
(1) Oseba, ki jo voli ali imenuje svet, se razreši po postopku, ki ga določa ta poslovnik, če ni z drugim aktom določen drugačen postopek. 
(2) Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagatelja, ki je osebo predlagal za izvolitev ali imenovanje ali na predlog člana sveta. Če predlagatelj razrešitve ni komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, se predlog razrešitve vloži pri komisiji. 
(3) Predlog za razrešitev mora vsebovati obrazložitev, v kateri so navedeni razlogi za razrešitev, sicer je ni dovoljeno uvrstiti na dnevni red seje sveta. 
(4) Predlog za razrešitev mora biti vročen osebi, na katero se nanaša, najmanj osem dni pred sejo sveta, na kateri bo obravnavan. Oseba, na katero se razrešitev nanaša se lahko pisno opredeli o predlogu razrešitve do seje sveta. 
(5) Župan uvrsti predlog za razrešitev na prvo sejo sveta, do katere je mogoče upoštevati rok iz prejšnjega odstavka tega člena. 
(6) Po končani obravnavi predloga za razrešitev svet sprejme odločitev o predlogu z večino, ki je predpisana za izvolitev ali imenovanje osebe, zoper katero je vložen predlog za razrešitev. 
(7) O razrešitvi se izda pisni odpravek sklepa s pravnim poukom. 
 
7.2 Odstop članov sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter funkcionarjev občine 
 
90. člen 
(postopek za odstop) 
(1) Občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti. 
(2) Županu in članom sveta na podlagi odstopa v skladu z zakonom predčasno preneha mandat. Podžupanu preneha funkcija, ko odstop pisno sporoči županu. 
(3) Pravico odstopiti imajo tudi člani delovnih teles sveta, imenovani izmed drugih občanov, člani nadzornega odbora in drugi imenovani, tudi če niso občinski funkcionarji. 
(4) Izjava o odstopu iz tretjega odstavka tega člena mora biti dana v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja članstva dolžna predlagati svetu novega kandidata.  
 
8 Razmerje med županom in občinskim svetom 
 
91. člen 
(razmerja med županom in občinskim svetom) 
(1) Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih problemov. 
(2) Župan skrbi za zakonitost dela sveta in je dolžan svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev.  
 
92. člen 
(izvajanje odločitev občinskega sveta) 
(1) Župan ali po njegovem pooblastilu podžupan ali direktor občinske uprav na vsaki redni seji sveta poročajo o izvrševanju sklepov sveta. 
(2) V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa. 
(3) Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati nov sklep, ki ga bo možno izvršiti. 
 
9 Delo sveta v izrednem stanju 
 
93. člen 
(delo sveta v izrednem stanju) 
(1) V izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje sveta ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja sveta, ki jih določa statut in ta poslovnik. 
(2) Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej, predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih potrdi svet, ko se sestane. 
 
10 Spremembe in dopolnitve ter razlaga poslovnika 
 
94. člen 
(spremembe in dopolnitve poslovnika) 
(1) Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka. 
(2) Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov. 
 
95. člen 
(razlaga poslovnika) 
(1) Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo sveta poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine obravnavo točke dnevnega reda in naloži občinski upravi, kot pripravljavcu poslovnika, da poda svoje mnenje. Če občinska uprava tega ne more opraviti na isti seji, pripravi razlago posamezne poslovniške določbe do naslednje seje. 
(2) Kadar svet ne zaseda, razlaga poslovnik občinska uprava. 
(3) Vsak član sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala občinska uprava, odloči svet. 
 
11 Prehodna in končna določba 
 
96. člen 
(prenehanje veljavnosti) 
Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Poslovnik občinskega sveta Občine Žetale (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/10). 
 
97. člen 
(objava in začetek veljavnosti) 
Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, razen določbe 52., 53. in 54. člena, ki se začnejo uporabljati v naslednjem mandatnem obdobju. 
Številka: 032-0015/2015-9 
Datum: 20. 11. 2017 
 
 
 Občina Žetale 
 
 
 Anton Butolen, župan 
 

 
 
 

 
 
 
OBČINA CERKVENJAK 
 
  
 Stran 
 
1074. 
 Sklep o sprejemu Elaborata o oblikovanju cene izvajanja storitev obveznih javnih služb odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter omrežnine za uporabo pripradajočih javnih infrastrukturnih objektov in naprav v Občini Cerkvenjak 
 1472 
 

 
OBČINA MAKOLE 
 
  
 Stran 
 
1075. 
 Zaključni račun Proračuna Občine Makole za leto 2016 
 1473 
 

 
OBČINA MARKOVCI 
 
  
 Stran 
 
1076. 
 Odlok o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Markovci 
 1474 
 
1077. 
 Odlok o dopolnitvah Odloka o predkupni pravici Občine Markovci 
 1487 
 

 
OBČINA MISLINJA 
 
  
 Stran 
 
1078. 
 Spremembe in dopolnitve Poslovnika o delu nadzornega odbora Občine Mislinja 
 1487 
 

 
OBČINA ŠENČUR 
 
  
 Stran 
 
1079. 
 Sklep o spremembah Sklepa o določitvi cen programov v vrtcih na območju Občine Šenčur 
 1488 
 
1080. 
 Javno naznanilo o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje urejanja ŠE-71 in del ŠE-13 CU (Športni park Šenčur) 
 1488 
 

 
OBČINA ZAVRČ 
 
  
 Stran 
 
1081. 
 Sklep o določitvi cen vzgojno-varstvenih programov za vrtec Zavrč v OŠ Cirkulane-Zavrč 
 1489 
 
1082. 
 Sklep o številu in vrsti oddelkov v zavodu OŠ Cirkulane – Zavrč, OE Vrtec Zavrč 
 1489 
 

 
OBČINA ŽETALE 
 
  
 Stran 
 
1083. 
 Statut Občine Žetale (uradno prečiščeno besedilo – UPB-1) 
 1489 
 
1084. 
 Poslovnik Občinskega sveta Občine Žetale 
 1499