31. JULIJ 2008 31 JULY 2008 št./No 36 22 TRANSPORT TRANSPORT št./No 1 TRANSPORT, SLOVENIJA, 2006 TRANSPORT, SLOVENIA, 2006 V letu 2006 je bilo v Sloveniji 38.559 kilometrov cest (od tega 579 kilometrov oz. 1,5 % avtocest) in 1.228 kilometrov železniških prog (od tega 503 kilometrov oz. 41 % elektrificiranih). There were 38,559 kilometres of roads in Slovenia in 2006 (of which 579 kilometres or 1.5% of motorways) and 1,228 kilometres of railway lines (of which 503 kilometres or 41% of electrified lines). Število prevoznih sredstev se je v letu 2006 glede na leto 2000 povečalo v vseh transportnih panogah, razen v železniškem transportu: v cestnem transportu se je povečalo za skoraj 20 %, v pomorskem za 25 % in v zračnem 86 %, v železniškem pa se je zmanjšalo za 31 %. Compared to 2000, in 2006 the number of means of transport was up in all modes of transport except in railway transport (decrease by 31%). In road transport growth amounted to almost 20%, in maritime transport to 25% and in air transport to 86%. Tudi promet prevoznih sredstev se je, gledano po panogah, v letu 2006 glede na leto 2000 v glavnem povečal. Zmanjšal se je le promet vozil na cestnih mejnih prehodih. Compared to 2000, in 2006 the traffic by transport means, by modes of transport, mostly increased. Only the traffic of vehicles in road border traffic decreased. Slovenski prevozniki v železniškem in zračnem transportu so prepeljali več potnikov in opravili več potniških kilometrov. Manj prepeljanih potnikov in manj opravljenih potniških kilometrov pa je bilo v cestnem javnem prevozu. Growth of the number of passengers carried and also of passenger-kilometres performed was noticed at Slovenian carriers in railway and air transport. Fewer passengers were carried and fewer passenger-kilometres were performed in road public transport. S tovornjaki, registriranimi v Sloveniji, je bilo v primerjavi z letom 2000 prepeljanega za 50 % več blaga in opravljenih za 82 % več tonskih kilometrov. Več blaga je bilo prepeljanega in več tonskih kilometrov je bilo opravljenih tudi v železniškem transportu. In comparison with 2000, 50% more goods were carried and 82% more tonne-kilometres were performed by road goods vehicles registered in Slovenia. More goods were carried and more tonne- kilometres were performed in railway transport as well. Cestnoprometnih nesreč, v katerih so udeleženi umrli ali bili telesno poškodovani, je v letu 2006 bilo 11.223, to je skoraj za 9 % več kot v letu 2005. In 2006 the number of road traffic accidents resulting in death and injuries increased to 11,223, i.e. almost 9% more than in 2005. Slika 1: Deleži potniškega in blagovnega kopenskega prevoza po panogah, Slovenija, pkm/tkm, 2006 Chart 1: Shares of passenger and goods inland transport by modes, Slovenia, pkm/tkm, 2006 Statistične informacije, št. 36/2008 2 Rapid Reports No 36/2008 INFRASTRUKTURA INFRASTRUCTURE Tabela 1: Dolžina kopenskega transportnega omrežja, Slovenija, 2000, 2005, 2006 Table 1: Length of inland transport network, Slovenia, 2000, 2005, 2006 2000 2005 2006 Indeks/ Index 2006 2000 Dolžina železniških prog 1201 1228 1228 102,2 Length of railway lines elektrificirane proge 499 503 503 100,8 electrified lines ostale proge 702 725 725 103,3 other lines Dolžina cest 38403 38485 38559 100,4 Length of roads avtoceste 427 569 579 135,6 motorways državne ceste (brez avtocest) 5845 5824 5842 99,9 state roads (excl. motorways) občinske ceste 32131 32092 32138 100,0 municipal roads Dolžina železniškega omrežja v Sloveniji je v letu 2006 ostala enaka kot leto poprej, v primerjavi z letom 2000 pa se je povečala za 27 km. Slovenija je v letu 2006 imela 1.228 km železniških prog. In 2006 the condition of the rail network was the same as in 2005. In comparison with 2000 the rail network was 27 km longer. In 2006 the length of the rail network in Slovenia was 1,228 km. Skupna dolžina slovenskih cest je v letu 2006 znašala 38.559 km. V primerjavi z letom 2000 se je povečala samo dolžina avtocest, in sicer za skoraj 36 %, v celotnem cestnem omrežju pa so te v letu 2006 predstavljale 1,5 %. Kar 83 % cestnega omrežja so v navedenem letu predstavljale občinske ceste. In 2006 the total length of the Slovenian road network was 38,559 km. Compared to 2000 there was progress only in case of motorways, which were almost 36% longer but represented only 1.5% of the road network. Municipal roads contributed 83% of the total road network. Slika 2: Gostota cestnega omrežja po občinah, Slovenija, 2006 Chart 2: Road density by municipalities, Slovenia, 2006 Statistične informacije, št. 36/2008 Rapid Reports No 36/2008 3 Gostota javnega cestnega omrežja za celotno Slovenijo je 1,90 kilometra na kvadratni kilometer površine. Praviloma je najmanjša v večjih, redko poseljenih ali neenakomerno poseljenih občinah. Tako je bila dolžina cest na kvadratni kilometer površine najmanjša v občini Bovec (0,37), sledile so občine Bohinj (0,54), Kočevje (0,54) in Loška dolina (0,55). Na splošno je bilo cestno omrežje redkejše v občinah južne Slovenije, na področju Alp in na področju Pohorja. Najgostejše cestno omrežje je imela občina Zavrč (5,20 km cest na kvadratni kilometer površine). Sledile so občine Maribor (4,89), Izola (4,49) in Miklavž na Dravskem polju (4,35). Cestno omrežje je praviloma gostejše v občinah vzhodne in osrednje Slovenije, če izvzamemo izjeme, na primer gostoto cestnega omrežja v (že omenjeni) občini Izola ali občini Piran (4,19) in v občini Šempeter – Vrtojba (3,83). The density of the public road network in Slovenia is 1.90 kilometres per square kilometre. The network is usually less dense in bigger, sparsely or unequally populated municipalities. Thus we could find the lowest number of kilometres of roads per square kilometre of surface in municipality Bovec (0.37), followed by municipalities Bohinj (0.54), Kočevje (0.54) and Loška dolina (0.55). In general, the road network was less dense in municipalities of southern Slovenia and in the Alpine and Pohorje area. The municipality with the biggest density of road network was Zavrč with 5.20 kilometres of roads per square kilometre. It was followed by municipalities Maribor (4.89), Izola (4.49) and Miklavž na Dravskem polju (4.35). The road network was denser in eastern and central Slovenia with some exceptions like the already mentioned Izola or municipalities Piran (4.19) and Šempeter – Vrtojba (3.83). Za shematičen prikaz na slikah 2 in 5 smo za razvrščanje občin v razrede po gostoti njihovega cestnega omrežja uporabili metodo, ki temelji na kvantilih, to pomeni, da je v vsakem razredu približno enako število občin. Zaradi tega je lahko širina razredov zelo različna. The method used for distribution to classes in charts 2 and 5 is based on quantiles, which means that there is approximately the same number of municipalities in each class. Because of that the width of different classes is not the same. PREVOZNA SREDSTVA MEANS OF TRANSPORT Tabela 2: Prevozna sredstva na dan 31. 12., Slovenija, 2000, 2005, 2006 Table 2: Means of transport on 31 December, Slovenia, 2000, 2005, 2006 2000 2005 2006 Indeks/Index 2006 2000 Cestna vozila 1032784 1204242 1235297 119,6 Road vehicles Motorna vozila 1003403 1170606 1200981 119,7 Motor vehicles motorji in motorna kolesa 112171) 48671 53193 … motorcycles and mopeds osebni avtomobili 866096 960213 980261 113,2 passenger cars avtobusi 2255 2255 2277 101,0 busses tovornjaki in vlačilci 54263 66447 70132 129,2 lorries and road tractors delovna in specialna vozila 5538 7999 8812 159,1 service vehicles and special purpose vehicles kmetijski traktorji 64034 85021 86306 134,8 agricultural tractors Priklopna vozila 29381 33636 34316 116,8 Trailing vehicles Železniška vozila 6592 4494 4556 69,1 Railway vehicles Lokomotive 186 152 166 89,2 Locomotives Potniški vagoni 454 396 395 87,0 Passenger vehicles Tovorni vagoni 5952 3946 3995 67,1 Goods wagons Ladje 16 20 20 125,0 Ships Ladje za prevoz suhega razsutega tovora 11 15 15 136,4 Dry bulk cargo carrying ships Ladje za prevoz generalnega tovora 5 5 5 100,0 General bulk cargo carrying ships Letala 7 10 13 185,7 Planes Letala v lasti … 8 9 … Planes owned Letala v najemu … 2 4 … Planes on lease 1) Registracija koles z motorjem v letu 2000 ni bila obvezna. Registration of mopeds was not obligatory in 2000. V letu 2006 je bilo v Sloveniji registriranih nekaj več kot 1,2 milijona cestnih vozil, od tega 97 % motornih in 3 % priklopnih vozil. Med motornimi vozili je bilo največ osebnih avtomobilov (skoraj 82 %). Njihovo število se je od leta 2000 do leta 2006 povečalo za 13 % oz. z 866 tisoč na 980 tisoč. In Slovenia slightly more than 1.2 million road vehicles were registered in 2006, of which 97% motor vehicles and 3% trailing vehicles. Most of the motor vehicles were passenger cars (almost 82%). The number of passenger cars increased from 866 thousand in 2000 to 980 thousand in 2006, i.e. by 13%. Število vozil v železniškem transportu pada. Tako se je število lokomotiv v letu 2006 glede na leto 2000 zmanjšalo za 11 %, število potniških vagonov za 13 %, število tovornih vagonov pa za 33 %. The number of vehicles in railway transport decreased. Compared to 2000, in 2006 the number of locomotives was down by 11%, of passenger wagons by 13% and of goods wagons by 33%. Statistične informacije, št. 36/2008 4 Rapid Reports No 36/2008 Slovenski ladijski prevoznik Splošna plovba prevaža samo blago; v letu 2006 ga je prevažal s 15 ladjami za prevoz suhega razsutega tovora in s 5 ladjami za prevoz generalnega tovora. Ves promet je potekal med tujimi pristanišči. The Slovenian maritime carrier Splošna plovba performs only transport of goods. In 2006 it carried goods with 15 dry bulk cargo carrying ships and 5 general bulk cargo carrying ships. All traffic was performed between ports in foreign countries. Število letal, s katerimi slovenski nacionalni letalski prevoznik Adria Airways opravlja svojo dejavnost, se je v letu 2006 glede na leto 2000 povečalo za skoraj 86 % (s 7 na 13 letal). The number of planes which are used by the Slovenian national carrier Adria Airways for performing its activity increased in 2006, compared to 2000 by almost 86% (from 7 to 13 planes). Slika 3: Število osebnih avtomobilov na dan 31. 12., Slovenija, 1995 - 2006 Chart 3: Number of passenger cars on 31 December, Slovenia, 1995 - 2006 Število osebnih avtomobilov v Sloveniji stalno narašča. V letu 2006 je bilo registriranih že nekaj več kot 980 tisoč osebnih avtomobilov, to pomeni 488 avtomobilov na 1000 prebivalcev. Leta 1995 je bilo registriranih 743 tisoč vozil ali 374 avtomobilov na 1000 prebivalcev. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je bila povprečna letna rast števila osebnih avtomobilov 5-odstotna, v letih od 2000 do 2006 pa le še 2- odstotna. The number of passenger cars in Slovenia is increasing constantly. In 2006 more than 980 thousand cars were registered, that is 488 cars per 1000 inhabitants. In 1995, 743 thousand cars were registered, that is 374 cars per 1000 inhabitants. In the 1990s the average annual growth of the number of vehicles was 5%, while between 2000 and 2006 the annual growth decreased to only 2%. V letu 2006 so imele fizične osebe v uporabi nekaj več kot 931 tisoč osebnih avtomobilov, pravne osebe pa malo manj kot 50 tisoč osebnih avtomobilov. 76 % teh avtomobilov je uporabljalo za pogon bencin, 24 % pa plinsko olje. Druge oblike goriva je uporabljalo le 0,2 % vseh osebnih avtomobilov. In 2006 natural persons used a little more than 931 thousand passenger cars and legal persons a little more than 50 thousand passenger cars. 76% of the cars used petrol for propulsion and 24% used gas oil. Other types of fuel were used only by 0.2% of all cars. Statistične informacije, št. 36/2008 Rapid Reports No 36/2008 5 Slika 4: Število prvih registracij osebnih avtomobilov, Slovenija, 1998 - 2006 Chart 4: Number of first registrations of passenger cars, Slovenia, 1998 - 2006 Leta 2006 je bilo v Sloveniji prvič registriranih nekaj več kot 81 tisoč osebnih avtomobilov, od tega je bilo 73 % novih, 27 % pa starih avtomobilov. Delež starih avtomobilov se v zadnjih letih povečuje. V letu 1998 je bilo na primer med vsemi v Sloveniji prvič registriranimi vozili le 10 % starih avtomobilov. Temu ustrezno se spreminja tudi povprečna starost avtomobilov: v letu 1998 je bil avtomobil, registriran v Sloveniji, star povprečno 6,8 leta, v letu 2006 pa že 7,6 leta. In 2006 there were more than 81 thousand first registrations of passenger cars in Slovenia. Of those in 73% cases new cars were registered and in 27% cases old cars were registered. The share of old cars has been increasing in the last years. In 1998 only 10% of cars registered in Slovenia for the first time were old. The average age of cars is changing accordingly. In 1998 the average age of cars registered in Slovenia was 6.8 years, whereas in 2006 the average age of cars was 7.6 years. Slika 4 kaže večje razlike v letnem številu prvih registracij osebnih avtomobilov v obdobju 1998 - 2006. Število prvih registracij osebnih avtomobilov je od osamosvojitve Slovenije ves čas raslo in vrhunec doseglo v letu 1999; takrat se je prvič v Sloveniji registriralo kar 86.455 avtomobilov. Število v Sloveniji prvič registriranih avtomobilov se je v tem letu v precejšnji meri povečalo zaradi strahu pred podražitvami avtomobilov, zaradi s 1. 1. 2000 napovedane uvedbe davka na dodano vrednost, ter zaradi napovedane prepovedi prodaje osvinčenega bencina. V naslednjih treh letih je bila raven prvih registracij nekoliko nižja, od leta 2003 pa se ponovno dviga. Z vstopom Slovenije v EU se je očitno odprl tudi trg rabljenih avtomobilov, saj se je njihov delež pri prvih registracijah v primerjavi z novimi vozili od leta 2004 vztrajno povečeval. Chart 4 shows some larger differences in the number of first registrations between 1998 and 2006. Since Slovenian independence, the number of passenger cars has been increasing constantly with the peak in 1999 with 86,455 first registrations of passenger cars. This was heavily influenced by the fear of the price increase because of the implementation of value added tax in 2000, and the announcement of prohibition of selling leaded petrol. In the following few years the number of the first registrations decreased and started increasing again from 2003 onwards. With the accession of Slovenia to the European Union, the common market of used vehicles has also opened. Therefore the share of the first registrations of old vehicles has been increasing constantly since then. V podatek o prvih registracijah so vključene tudi tako imenovane »registracije čez noč«, s katerimi se delež prvih registracij umetno povečuje, ni pa znano, kolikšen je delež takih registracij in kolikšen je njihov vpliv na skupno število prvih registracij. Data on first registrations include also “over night registrations” that are used for artificial enhancement of vehicle registration. The proportion of those registrations and their effect on the total number of first registrations is unknown. Statistične informacije, št. 36/2008 6 Rapid Reports No 36/2008 Slika 5: Število osebnih avtomobilov na 1000 prebivalcev ob koncu leta po občinah, Slovenija, 2006 Chart 5: Number of passenger cars per 1000 population at the end of the year by municipalities, Slovenia, 2006 Največ osebnih avtomobilov na 1000 prebivalcev je bilo v letu 2006 v občini Trzin (669), sledile so tri občine v goriški statistični regiji: Šempeter - Vrtojba (609), Miren - Kostanjevica (599) in Brda (598). Do desetega mesta so sledile še občine iz goriške ali obalno-kraške statistične regije. The municipality with the largest share of cars per 1000 inhabitants in 2006 was Trzin (669), followed by three municipalities in the Goriška statistical region Šempeter – Vrtojba (609), Miren–Kostanjevica (599) and Brda (598). Up to the tenth place only municipalities from the Goriška and Obalno-kraška statistical regions could be found. V prvem razredu (508 – 669 avtomobilov na 1000 prebivalcev) najdemo le občine iz goriške, obalno-kraške, notranjsko-kraške, osrednjeslovenske in gorenjske statistične regije. Izjema je bila le občina Miklavž na Dravskem polju s 509 avtomobili na 1000 prebivalcev. Najmanj osebnih avtomobilov na 1000 prebivalcev je bilo v letu 2006 v občini Hodoš (344), sledile so občine Osilnica (365), Šalovci (382) in Odranci (387). Tudi sicer je bilo največ občin v najnižjem razredu po številu avtomobilov na 1000 prebivalcev (344 – 438 vozil) iz pomurske statistične regije (14 občin) in podravske statistične regije (10 občin). In the first class (508 – 669 cars per 1000 inhabitants) there were only municipalities from Goriška, Obalno-kraška, Notranjsko-kraška, Osrednjeslovenska and Gorenjska. The only exception was municipality Miklavž na Dravskem Polju with 509 cars per 1000 inhabitants. In 2006 municipality Hodoš had the lowest number of cars per 1000 inhabitants (344). It was followed by municipalities Osilnica (365), Šalovci (382) and Odranci (387). The largest number of municipalities, that belonged to the lowest class (344 – 438 cars per 1000 inhabitants) was from statistical regions Pomurska (14 municipalities) and Podravska (10 municipalities). Statistične informacije, št. 36/2008 Rapid Reports No 36/2008 7 PROMET PREVOZNIH SREDSTEV TRAFFIC OF TRANSPORT MEANS Tabela 3: Promet prevoznih sredstev, Slovenija, 2000, 2005, 2006 Table 3: Traffic of transport means, Slovenia, 2000, 2005, 2006 2000 2005 2006 Indeks/Index 2006 2000 mio. voznih kilometrov / million vehicle-kilometres Cestni promet skupaj 13346 15519 15971 119,7 Road traffic total Osebni avtomobili 12179 13725 14036 115,2 Passenger cars Motorna kolesa 79 112 127 160,8 Motorcycles Avtobusi 136 139 140 102,9 Busses Tovorna vozila 952 1542 1668 175,2 Goods vehicles mio. vlakovnih kilometrov / million train-kilometres Železniški promet skupaj 17,8 18,6 18,8 105,6 Railway traffic total Potniški vlaki 10,3 10,8 10,8 104,8 Passenger trains Tovorni vlaki 10,9 7,9 8,0 73,4 Goods trains prihodi in odhodi / arrivals and departuress Pristaniški promet skupaj 4609 4724 5033 109,2 Port traffic total Potniške ladje 732 568 362 49,5 Passenger ships Tovorne ladje 3877 4156 4671 120,5 Goods ships vzleti in pristanki / takeoffs and landings Letališki promet skupaj … 26812 29334 … Airport traffic total Redni leti … 24479 27084 … Scheduled flights Posebni leti … 2333 2250 … Non-scheduled flights 1000 prihodov in odhodov / 1000 arrivals and departures Mejni cestni promet skupaj 60412 58703 59100 97,8 Border road traffic total Potniška vozila 57387 53564 53161 92,6 Passenger vehicles Tovorna vozila1) 3025 5139 5939 196,3 Goods vehicles1) 1) Vključen tranzit. Transit is included. V cestnem prometu je bilo leta 2006 opravljenih 15.971 milijonov voznih kilometrov, od tega 88 % z osebnimi avtomobili, nekaj čez 10 % s tovornimi vozili in manj kot 2 % z avtobusi in motornimi kolesi. V primerjavi z letom 2000 se je število opravljenih voznih kilometrov vseh cestnih vozil povečalo za skoraj 20 %. In road traffic, in 2006 15,971 million vehicle kilometres were made, of which 88% by passenger cars, 10% by goods vehicles and less than 2% by busses and motorcycles. Compared to 2000, in 2006 the number of vehicle kilometres made by all vehicles was up by almost 20%. Leta 2006 je bilo v železniškem prometu opravljenih 18,8 milijona vlakovnih kilometrov, od tega s potniškimi vlaki 57 %, s tovornimi vlaki pa 43 %. Glede na leto 2000 se je število opravljenih vlakovnih kilometrov povečalo za 6 %. In 2006, in railway traffic 18.8 million train kilometres were made. From the total number of train kilometres 57% were made by passenger trains and 43% by goods trains. Compared to 2000 the number of train kilometres made increased by 6%. Eden izmed kazalnikov opravljenega dela v pristaniškem prometu je tudi promet ladij v pristaniščih. Število ladij, ki so v slovenska pristanišča priplule oziroma iz njih izplule, je bilo v letu 2006 za 9 % večje kot leta 2000. Večino so predstavljale ladje za prevoz tovora, in sicer 93 %. One of the indicators of work done in port traffic is also the number of ships in ports. The number of ships which arrived to or departed from Slovenian ports in 2006 was by 9% higher than in 2000. The majority of them were goods ships, namely 93%. Na tri največja slovenska letališča je v letu 2006 v javnem prevozu priletelo in z njih odletelo 29.334 letal, kar je za 9 % več kot v predhodnem letu. Od skupnega prometa je bilo rednih letov 92 %, posebnih letov pa skoraj 8 %. 29,334 planes took off from or landed in public transport at the three biggest Slovenian airports in 2006, i.e. 9% more than in the previous year. From the total traffic 92% were scheduled flights and almost 8% were non-scheduled flights. Promet vozil je potekal tudi čez cestne mejne prehode z Italijo, Avstrijo, Madžarsko in s Hrvaško. Vseh prehodov (prihodov in odhodov) je v letu 2006 bilo 59 milijonov, od tega 53 milijonov s potniškimi, 6 milijonov pa s tovornimi vozili. V primerjavi z letom 2000 se je mejni promet vozil zmanjšal za 2 %. The traffic of vehicles was performed also across the road border crossings with Italy, Austria, Hungary and Croatia. The total amount of cross-border traffic (entries and departures) in 2006 was 59 million, of which 53 million by passenger vehicles and 6 million by goods vehicles. Compared to 2000 the cross-border traffic of vehicles decreased by 2%. Statistične informacije, št. 36/2008 8 Rapid Reports No 36/2008 Slika 6: Promet prevoznih sredstev na cestah, železnici, letališčih in pristaniščih, Slovenija, 1995 – 2006 Chart 6: Traffic of transport means on roads, the railway, airports and in seaports, Slovenia, 1995 – 2006 V obdobju od leta 1995 do 2006 se je glede na leto 1995 promet prevoznih sredstev povečal v vseh panogah prometa, le železniški je ostal približno na enaki ravni. Najbolj se je povečal promet prevoznih sredstev v letališkem prometu (pristanki letal), in sicer za 136 %. Compared to 1995, in the 1995 - 2006 period the traffic of transport means increased in all modes of transport, except in railway transport which remained nearly on the same level. Traffic by transport means in airport traffic (landings of planes) increased the most, namely by 136%. Slika 7: Pristaniški promet ladij po vrstah ladij, Slovenija, 2006 Chart 7: Port traffic of vessels by types of vessels, Slovenia, 2006 V letu 2006 je v slovenska pristanišča Koper, Izolo in Piran priplulo oz. iz njih odplulo 5.033 ladij (od tega v pristanišče Koper 4.621 ladij), kar je za 61 % več kot leta 1995. Največ je bilo ladij za prevoz suhega razsutega tovora (1.230 ladij), sledile so ladje za prevoz generalnega tovora (1.171 ladij), ladje za prevoz kontejnerjev (981 ladij) ter specializirane ladje (873 ladij). Poleg ladij za prevoz tovora je v pristanišča prispelo oz. iz njih odšlo 344 potniških ladij ter 18 potniških ladij za križarjenja. In 2006, 5,033 vessels arrived to or departed from Slovenian ports Koper, Izola and Piran (of which 4,621 vessels in port Koper), which was 61% more than in 1995. The highest number of vessels belonged to dry bulk carriers (1,230 ships), followed by general cargo carriers (1,171 ships), container ships (981 ships) and specialised carriers (873 ships). Besides vessels intended for carrying goods, 344 passenger ships and 18 cruise ships arrived to or departed from ports. Slovenski ladijski prevoznik Splošna plovba je tudi v letu 2006 prevažal blago samo med tujimi pristanišči. The Slovenian maritime carrier Splošna plovba also in 2006 transported goods exclusively between foreign ports. Statistične informacije, št. 36/2008 Rapid Reports No 36/2008 9 POTNIŠKI PREVOZ IN PROMET PASSENGER TRANSPORT AND TRAFFIC Tabela 4: Potniški prevoz in promet, Slovenija, 2000, 2005, 2006 Table 4: Passenger transport and traffic, Slovenia, 2000, 2005, 2006 2000 2005 2006 Indeks/Index 2006 2000 1000 potnikov / 1000 passengers Cestni javni prevoz 72504 39759 37964 50,0 Road public transport Cestni mestni prevoz 105599 97227 93953 89,0 Road urban transport Železniški prevoz 15010 15742 16131 107,5 Railway transport Zračni prevoz 866 944 1018 117,6 Air transport Letališki promet … 1227 1338 … Airport traffic Pristaniški promet 38 35 30 78,9 Port traffic Mejni cestni promet1) 178082 175757 170684 95,8 Border road traffic1) mio. pkm Cestni javni prevoz 1469 862 850 50,0 Road public transport Cestni prevoz z osebnimi avtomobili 20325 22509 23018 113,2 Road transport with passenger cars Cestni prevoz z avtobusi 3502 3061 3062 87,4 Road transport with busses Železniški prevoz 705 777 793 112,5 Railway transport Zračni prevoz 866 1019 1043 120,4 Air transport 1) Prihodi in odhodi. Entries and departures. Pri statističnem spremljanju prevoza potnikov so podatki o cestnem javnem, cestnem mestnem, železniškem in zračnem prevozu vezani na nacionalne prevoznike. Podatki o letališkem in pristaniškem prometu ter podatki o cestnem prevozu z osebnimi vozili in avtobusi so vezani na nacionalno ozemlje. In statistical surveys on passenger transport data on road public, road urban, railway and air transport relate to national carriers. Data on airport and port traffic and data on road transport with passenger cars and busses relate to national territory. V letu 2006 so slovenski nacionalni prevozniki v cestnem, železniškem in zračnem prevozu skupaj prepeljali skoraj 150 milijonov potnikov, kar je za 23 % manj kot v letu 2000. Opravili so tudi za 12 % manj potniških kilometrov. Slovenian national carriers in road, railway and air transport carried almost 150 million passengers in 2006, which is 23% less than in 2000. In the same comparison they performed 12% less passenger-kilometres. V slovenskih mestih, v katerih je organiziran mestni potniški prevoz, je bilo v tem letu prepeljanih skoraj 94 milijonov potnikov. V primerjavi z letom 2000 je to za 11 % manj. V enaki primerjavi se je kar za polovico zmanjšal prevoz potnikov v cestnem javnem prevozu, ki ga opravljajo prevozniki, ki imajo pogodbo o koncesiji in opravljajo javni linijski prevoz na najmanj petih linijah. In Slovenian cities with urban passenger transport nearly 94 million passengers were carried in 2006. In comparison with 2000 this represents an 11% decrease. In the same comparison public passenger transport performed by carriers that have a concession and perform transport operations on at least five routes decreased by half. Porast števila prepeljanih potnikov in opravljenih potniških kilometrov pa smo zabeležili pri slovenskih prevoznikih v železniškem (za 7 % oz. 12 %) in zračnem prevozu (za dobrih 17 % oz. 20 %). Growth of passengers carried and of passenger-kilometres performed were noticed at Slovenian carriers in railway transport (by 7% and 12% respectively) and in air transport (by 17% and 20% respectively). Povečal se je tudi promet potnikov na slovenskih mednarodnih letališčih. V letu 2006 je bilo z letali prepeljanih nekaj več kot 1,3 milijona potnikov, kar je 9 % več kot v letu 2005. Passenger transport increased also at Slovenian international airports. More than 1.3 million passengers were carried by plane in 2006, which was 9% more than in 2005. Podatki o prevozu z vsemi avtobusi (tako v rednem kot izrednem prevozu) ne glede na državo, v kateri so bili registrirani, kažejo, da je bilo na ozemlju Slovenije v letu 2006 opravljenih skoraj za 13 % manj potniških kilometrov. V nasprotju s tem pa podatki o opravljenih potniških kilometrih z osebnimi vozili po Sloveniji kažejo povečanje za 13 %. Data on transport by all busses (in scheduled and non-scheduled transport) irrespective of the country of registration show that on the territory of Slovenia almost 13% less passenger-kilometres were performed in 2006. And vice versa: data on passenger-kilometres performed by passenger cars on the territory of Slovenia showed an increase by 13%. Cestne mejne prehode je v letu 2006 prečkalo dobrih 170 milijonov potnikov, kar je v primerjavi z letom 2000 za 4 % manj. At road border-crossings over 170 million entries and departures of passengers were registered in 2006. In comparison with 2000 this represents a decrease of 4%. Statistične informacije, št. 36/2008 10 Rapid Reports No 36/2008 Slika 8: Opravljeni potniški kilometri v kopenskem prevozu, Slovenija, 1995 – 2006 Chart 8: Passenger kilometres preformed in inland transport, Slovenia, 1995 - 2006 V primerjavi z letom 1995 so v letu 2006 prevozniki, ki opravljajo javni linijski prevoz, opravili za skoraj 34 % manj potniških kilometrov. V nasprotju s tem pa so se za 33 % povečali potniški kilometri v železniškem prevozu ter skoraj za 41 % v prevozu z osebnimi avtomobili. Slednje lahko povezujemo tudi s povečanim številom registracij osebnih avtomobilov. Carriers performing scheduled public passenger transport performed almost 34% less passenger-kilometres in 2006 over 1995. On the other hand, passenger-kilometres increased in railway transport by 33% and by almost 41% in transport by passenger cars. The latter could be also connected to the increasing number of registered passenger cars. Slika 9: Potniški promet po pristaniščih, Slovenija, 1995 - 2006 Chart 9: Pasenger transport by ports, Slovenia, 1995 – 2006 V obdobju 1995 do 2006 je promet v slovenskih pristaniščih precej nihal; najmanjši je bil v letu 2006 (30 tisoč potnikov), največji pa v letu 2003 (47 tisoč potnikov). V letih 1995 do 1999 je potniški pristaniški promet potekal v glavnem v pristanišču Piran (v letu 1995 skoraj 100-odstotno). V letih 2000 in 2001 je prevzelo vodilno vlogo izolsko pristanišče, v obdobju 2002 do 2006 pa je promet potnikov potekal v pristaniščih Izola in Piran. Skozi celotno obdobje je bilo v pristanišču Koper zelo malo potnikov in sicer je znašal njihov delež od 0,1 % v letu 1995 do največ 9,7 % v letu 1999. In the period from 1995 to 2006 traffic in the Slovenian ports rather oscillated. The traffic was the lowest in 2006 (30 thousand passengers) and the highest in 2003 (47 thousand passengers). From 1995 to 1999 the passenger port traffic took place mostly in the port of Piran (in 1995 almost 100%). In 2000 and 2001 the leading role was taken over by port Izola, while in the period from 2002 to 2006 the passenger traffic took place in ports Izola and Piran. During the whole period the port of Koper had only few passengers, the share was between 0.1% in 1995 and the largest share (9.7%) in 1999. Statistične informacije, št. 36/2008 Rapid Reports No 36/2008 11 Slika 10: Potniški promet, glede na državo prihoda in odhoda letala, redni prevoz, letališče Ljubljana, 2006 Chart 10: Passenger traffic by country of arrival and departure of aircraft, scheduled transport, airport Ljubljana, 2006 Javni potniški promet na slovenskih letališčih se v zadnjih letih močno povečuje. Prvič v zgodovini ljubljanskega letališča je leta 2004 število prihodov in odhodov potnikov v enem letu preseglo milijon. V letu 2006 pa se je glede na leto 2004 promet potnikov še povečal, in sicer skoraj za 27 %. In recent years passenger traffic at Slovenian public access airports has been increasing. In 2004 the annual number of passenger arrivals and departures exceeded 1 million for the first time. Passenger traffic increased also in 2006 in comparison with 2004, namely by almost 27%. Največ potnikov (65 % vseh) je bilo prepeljanih v države ali iz držav Evropske unije, 29 % na relacijah z evropskimi državami, ki niso članice Evropske unije, ostalo pa z državami Severne Afrike in Bližnjega ter Srednjega vzhoda. Most passengers (65% of all) were carried to or from countries of the European Union, 29% within European countries which are not members of the European Union, and others to or from countries in North Africa and in the Middle East. V letu 2006 je promet potnikov v rednem prevozu preko ljubljanskega letališča presegel 1,1 milijona potnikov, kar predstavlja 83 % vseh potnikov. V tujino se je odpeljalo dobrih 551 tisoč potnikov in prav toliko jih je od tam tudi prišlo, to je v primerjavi z letom 2004 27-odstotno povečanje. Z letališč držav članic Evropske unije je odpotovalo in na ta letališča pripotovalo približno 68 % potnikov. Največ potnikov je bilo prepeljanih na relacijah med letališčem Ljubljana in letališči v Nemčiji (18 %), letališči v Združenem kraljestvu (16 %) ter letališči v Franciji (okoli 10 %) in Turčiji (okoli 10 %). Total passenger traffic with scheduled flights through the Ljubljana airport exceeded 1.1 million passengers in 2006. This represents 83% of all passengers. 551 thousand passengers travelled to and from foreign countries. In comparison with 2004 this represents growth of around 27%. 68% passengers travelled to or from airports in the European Union. Most of the passengers were carried between airport Ljubljana and airports in Germany (18%), airports in the United Kingdom (16%) and airports in France (around 10%) and Turkey (around 10%). Statistične informacije, št. 36/2008 12 Rapid Reports No 36/2008 Slika 11: Potniški promet glede na državo prihoda in odhoda letala, posebni prevoz, letališče Ljubljana, 2006 Chart 11: Passenger traffic by country of arrival and departure of aircraft, non-scheduled transport, airport Ljubljana, 2006 Z letali je v posebnem prevozu preko letališča Ljubljana v letu 2006 potovalo dobrih 224 tisoč potnikov. Največ teh potnikov (38 %) je bilo prepeljanih na relacijah med letališčem Ljubljana in letališči v Grčiji. Sledili so prevozi na letališča v Tuniziji (tja je bilo prepeljanih 17 % vseh potnikov v posebnem prometu) ter letališča v Egiptu (7,6 % potnikov) in Turčiji (7,1 % potnikov). 224 thousand passengers travelled through airport Ljubljana with airplanes in non-scheduled transport in 2006. Most of these passengers (38%) were carried on lines with airports in Greece, followed by airports in Tunisia with 17% of all passengers in non-scheduled transport, and airports in Egypt (7.6% passengers) and Turkey (7.1% passengers). BLAGOVNI PREVOZ IN PROMET GOODS TRANSPORT AND TRAFFIC Tabela 5: Blagovni prevoz in promet, Slovenija, 2000, 2005, 2006 Table 5: Goods transport and traffic, Slovenia, 2000, 2005, 2006 2000 2005 2006 Indeks/Index 2006 2000 1000 ton / 1000 tonnes Cestni prevoz 57910 82750 86896 150,1 Road transport Železniški prevoz 13667 16344 17052 124,8 Railway transport Zračni prevoz 4 3 4 92,0 Air transport Pomorski prevoz 3547 5815 5658 159,5 Maritime transport Letališki promet 7 6 8 100,3 Airport traffic Pristaniški promet 9038 12625 15483 171,3 Port traffic Mejni cestni promet1)2) 31342 13154 15109 48,2 Border road traffic1,2) mio. tkm Cestni prevoz 6654 11032 12112 182,0 Road transport Železniški prevoz 2600 3245 3373 129,7 Railway transport Zračni prevoz 4 3 3 76,4 Air transport Pomorski prevoz 32035 52513 49155 153,4 Maritime transport 1) Zajet uvoz, izvoz in tranzit. Import, export and transit are included. 2) Po vstopu Slovenije v EU, 1. 5. 2004, spremljamo samo še promet na hrvaški meji, spremembe so tudi v carinskem postopku. Only the border traffic with Croatia is included, some changes in customs procedures have occurred since Slovenia became member of the EU on 1 May 2004. Statistične informacije, št. 36/2008 Rapid Reports No 36/2008 13 Pri statističnem spremljanju prevoza blaga so podatki o cestnem, železniškem in pomorskem prevozu vezani na nacionalne prevoznike. Podatki o letališkem in pristaniškem prometu so vezani na nacionalno ozemlje. In statistical surveys on goods transport data on road, rail and air transport relate to national carriers. Data on airport and port traffic relate to national territory. V letu 2006 so slovenski prevozniki po cestah in železnici prepeljali skoraj 104 milijone ton blaga. V primerjavi z letom 2000 je bilo s tovornjaki, registriranimi v Sloveniji, prepeljanega za 50 % več blaga ter opravljenih kar za 82 % več tonskih kilometrov. Slovenian road and railway carriers carried almost 104 million tonnes of goods in 2006. In comparison with 2000, 50% more goods were carried and 82% more tonne-kilometres were performed by road goods vehicles registered in Slovenia. V enaki primerjavi je tudi železniški prevoznik prepeljal več blaga, in sicer za skoraj 25 %, ter opravil za 30 % več tonskih kilometrov. In the same comparison the railway carrier transported 25% more goods and performed 30% more tonne-kilometres. V obdobju od 2001 do 2006 je slovenski pomorski prevoznik po tujini prepeljal največ blaga v letih 2005 in 2006. V letu 2006 je prepeljal 5,6 milijona ton različnega blaga, kar je glede na leto 2000 za dobrih 59 % več, ob tem pa je opravil za 53 % več tonskih kilometrov. Within the 2001-2006 period the Slovenian maritime carrier transported most of the goods in 2005 and 2006. 5.6 million tonnes of different goods were carried in 2006, which is 59% more goods and 53% more tonne- kilometres than in 2000. Tudi v treh slovenskih pristaniščih se je promet blaga v zadnjih letih precej povečal. V letu 2006 so na ladje naložili in z njih razložili dobrih 15 milijonov ton blaga, kar je v primerjavi z letom 2000 za 71 % več, v primerjavi z letom 2005 pa skoraj za 23 % več blaga. In recent years also transport of goods at Slovenian ports has also increased. More than 15 million tonnes of goods were loaded and unloaded to or from the ships in 2006. In comparison with 2000 this represented an increase of goods by 71% and by 23% in comparison with 2005. Največji slovenski letalski prevoznik je glede na leto 2000 prepeljal za 8 % manj blaga. The biggest Slovenian air carrier carried 8% less goods in comparison with 2000. Slika 12: Tonski kilometri, opravljeni v kopenskem prevozu, Slovenija, 1995 – 2006 Chart 12: Tonne kilometres performed in inland transport, Slovenia, 1995 - 2006 Slika 12 prikazuje gibanje tonskih kilometrov, ki so jih opravili slovenski prevozniki v cestnem in železniškem prevozu v primerjavi z letom 1995. Chart 12 shows trends in tonne-kilometres performed by Slovenian carriers in road and railway transport since 1995. V cestnem prevozu je bila povprečna letna rast tonskih kilometrov v letih od 1995 do 2000 3-odstotna, po letu 2004, ko je Slovenija vstopila v Evropsko unijo, pa kar 20-odstotna. The average annual growth in tonne-kilometres in road transport between 1995 and 2000 was 3%, after 2004 when Slovenia became a member state of the European Union it was 20%. V obdobju od 1996 do 2003 je bilo v primerjavi z letom 1995 v železniškem prevozu opravljenih manj tonskih kilometrov, po letu 2003 pa so ti začeli naraščati. V obeh obdobjih (1996–2003 in 2004–2006) je bila povprečna letna rast 4-odstotna. Between 1996 and 2003 fewer tonne-kilometres were performed in railway transport compared with 1995. After 2003 transport performance of rail goods has been increasing constantly. The average annual growth was 4% in both periods (1996 – 2003 and 2004 – 2006). Statistične informacije, št. 36/2008 14 Rapid Reports No 36/2008 Slika 13: Prepeljano blago in opravljeni tonski kilometri v cestnem blagovnem prevozu, Slovenija, 2006 Chart 13: Goods carried and tonne-kilometres performed in road goods transport, Slovenia, 2006 Od nekaj manj kot 87 miljonov ton blaga, toliko so ga v letu 2006 prepeljala tovorna vozila, registrirana v Sloveniji, je bilo kar 81 % blaga prepeljanega v notranjem prevozu. Po 7 % blaga je bilo prepeljanega iz Slovenije v tujino in obratno. 3 % blaga so bili prepeljani med dvema tujima državama, 2 % blaga pa sta bila prepeljana kot notranji prevoz v tuji državi (kabotaža). Zaradi večjih razdalj v mednarodnem prevozu je razmerje pri tonskih kilometrih povsem drugačno. Od več kot 12.000 miljonov tonskih kilometrov, ki so jih v letu 2006 opravila slovenska tovorna vozila, jih je bilo le 19 % opravljenih v notranjem prevozu, 30 % v prevozu iz Slovenije v tujino, 29 % v prevozu iz tujine v Slovenijo, 20 % v prevozu med dvema tujima državama in 2 % v kabotaži. 87 million tonnes of goods were carried in 2006 by road goods vehicles registered in Slovenia, of which 81 % of goods were carried in national transport, 7 % were carried from Slovenia and into Slovenia respectively, 3 % of goods were carried between two foreign countries and 2 % of goods were carried in cabotage (national transport in foreign country). The relations expressed in tonne-kilometres are completely different because of longer distances in international transport. Thus only 19% of a total of 12,000 million tonne-kilometres were performed in national transport, 30% in transport from Slovenia to foreign countries, 29% in transport from foreign countries into Slovenia, 20% in transport between two foreign countries and 2% in cabotage. Količina blaga, prepeljanega v notranjem prevozu, se že nekaj let stalno povečuje povprečno s 7-odstotno letno rastjo, količina prepeljanega blaga v mednarodnem prevozu pa se je od vstopa Slovenije v Evropsko unijo vsako leto povečala za četrtino. V tem obdobju je bila največja rast zabeležena pri kabotaži. V letu 2006 je bilo namreč v kabotaži prepeljanega za 5,5-krat več blaga kot v letu 2003. While the amount of goods carried in national transport increases every year more or less constantly by 7%, goods carried in international transport increased by one quarter each year since Slovenia has entered the European Union. The largest increase was recorded in cabotage. In 2006, 5.5 times more goods were carried in cabotage by Slovenian carriers than in 2003. Slika 14: Prepeljano blago in opravljeni tonski kilometri v železniškem prevozu, Slovenija, 2006 Chart 14: Goods caried and tonne-kilometres performed in railway transport, Slovenia, 2006 V letu 2006 so Slovenske železnice, te opravljajo železniški prevoz izključno po Sloveniji, prepeljale nekaj več kot 17 milijonov ton blaga. Od tega je bilo 21 % blaga prepeljanega znotraj Slovenije, 29 % blaga je bilo naloženega na železniških postajah v Sloveniji ter po železnici odpeljanega v tujino, 31 % pa so ga iz tujine po železnici prepeljali v The Slovenian railway enterprise performing railway transport on the territory of Slovenia carried more than 17 million tonnes of goods in 2006. 21% of goods were carried on the national territory of Slovenia, 29% of goods were loaded in Slovenia and transported by rail to foreign countries, 31% of goods were transported by rail from foreign countries to Statistične informacije, št. 36/2008 Rapid Reports No 36/2008 15 Slovenijo. 19 % celotnega blaga je bilo prepeljanega v tranzitu (prevoz skozi Slovenijo pri čemer je kraj nalaganja in kraj razlaganja blaga izven Slovenije). Slovenia and 19% of goods were carried in transit (transport throughout Slovenia, but the place of loading and the place of unloading were outside Slovenia). V letu 2006 je bilo pri železniškem prevozu znotraj državnih meja opravljenih skoraj 3.400 milijonov tonskih kilometrov, od tega 19 % v notranjem prevozu, 32 % v prevozu blaga, ki je bilo namenjeno v tujino, 25 % v prevozu blaga, ki je v Slovenijo prišlo iz tujine in 24 % v tranzitnem prevozu. In 2006 the total transport performance of rail freight on the national territory of Slovenia was 3,400 million-kilometres: 19% in national transport, 32% in transport of goods departing from Slovenia, 25% in transport of goods arriving to Slovenia and 24% in transit. Slika 15: Notranji kopenski prevoz glede na vrsto blaga, Slovenija, 2006 Chart 15: National inland transport by type of goods, Slovenia, 2006 Med blagom, ki je bilo v letu 2006 prepeljano v notranjem cestnem prevozu, je bilo največ (70 %) blaga, ki po Klasifikaciji blaga v statistiki transporta - NST/R spada v skupino 6 – »Surovi in predelani minerali, gradbeni materiali«. Sem spadajo gramoz, pesek, glina, žlindra, mavec, druge kamnine in rudnine, cement, apno ter drugi industrijski gradbeni materiali. Nobenega drugega blaga (to je blaga izmed ostalih skupin po NST/R) med blagom, prepeljanim v celotnem notranjem cestnem prevozu, ni bilo več kot 10 %. 8 % je bilo na primer blaga iz skupine 9 – »Stroji, transportna oprema, industrijski izdelki in mešani izdelki«, po 6 % je bilo blaga iz skupin 0 – »Kmetijski izdelki in žive živali« in 3 – »Nafta in naftni derivati« ter 5 % iz skupine 1 – »Živila in živalska krma«. In national road transport the majority of goods (70%) carried in 2006 belonged to Chapter 6 – »Crude and manufactured minerals, building materials« according to Standard Goods Classification for Transport Statistics – NST/R. This group includes sand, gravel, clay, slag, plaster, other stoneware and crude minerals, cement, lime and other industrial building materials. In no other NST/R chapter the share of goods carried in national transport exceeded 10%. Thus 8% of goods carried belonged to chapter 9 – »Machinery, transport equipment, manufactured articles and miscellaneous articles«, 6% to chapter 0 - »Agricultural products and live animals« and to chapter 3 – »Petroleum products«, and 5% to chapter 1 – »Foodstuffs and animal fodder«. V notranjem železniškem prevozu je bilo v letu 2006 prepeljanega največ blaga iz skupine 3, in sicer 26 %. Čeprav je delež blaga iz te skupine pri cestnem prevozu veliko manjši, je bilo po cesti prepeljanega štirikrat več tovrstnega blaga kot po železnici. Delež blaga iz skupine 6, prepeljanega v notranjem železniškem prevozu, je znašal 24 %, iz skupine 3 15 % iz skupine 9 pa 12 %. In national rail transport the largest share of goods carried (26%) belonged to chapter 3. Although the share of chapter 3 is much lower in road national transport, the amount of those goods carried by road is four times bigger compared with rail transport. The share of goods carried by rail belonging to chapter 6 was 24%, to chapter 3 15% and to chapter 9 12%. Delež blaga iz skupine 6 v notranjem cestnem prevozu ni bil tako izrazit kot pri tonah in je, izraženo v tonskih kilometrih, znašal »le« 41 %. Razlog za to so bile krajše razdalje pri prevozu surovih in predelanih mineralov in gradbenega materiala. Delež blaga iz skupine 9 je znašal 17 %, iz skupine 1 12 %, iz skupin 0 in 3 pa 10 % vseh tonskih kilometrov, opravljenih v notranjem cestnem prevozu. Expressed in tonne-kilometres, the share of chapter 6 in national road transport is not so outstanding and amounts »only« to 41% of all tonne- kilometres preformed. The reason for this is the shorter distances preformed when carrying crude and manufactured minerals and building minerals. The share of tonne-kilometres preformed in national transport while carrying the goods from NST/R chapter 9 was 17%, from chapter 1 12% and from chapters 0 and 3 10% each. Statistične informacije, št. 36/2008 16 Rapid Reports No 36/2008 V notranjem železniškem prevozu je bilo največ tonskih kilometrov opravljenih pri prevozu blaga iz skupine 3 (30 %). Sledila sta prevoz blaga iz skupine 6 (18 %), iz skupine 2 (15 %), iz skupine 8 (12 %) in iz skupine 9 (11 %). In national rail transport the largest share of tonne-kilometres preformed occurred while carrying goods from NST/R chapter 3 (30%), followed by chapters 6 (18%), 2 (15%), 8 (12%) and 9 (11%). Slika 16: Mednarodni kopenski prevoz glede na vrsto blaga1), Slovenija, 2006 Chart 16: International inland transport by type of goods1), Slovenia, 2006 V mednarodnem prevozu se tako po cestah kot po železnici prepelje največ blaga iz skupine 9 – »Stroji, transportna oprema, industrijski izdelki in mešani izdelki«, in sicer 41 % oziroma 32 %. V cestnem prevozu sledi blago iz skupin 6 – »Surovi in predelani minerali, gradbeni materiali« s 13 %, 5 – »Kovinski izdelki« z 12 % in 0 – »Kmetijski izdelki in žive živali« z 11 %. V železniškem prevozu je bilo na drugem mestu po količini blago iz skupine 4 – »Rude in kovinski odpadki« z 22 %, sledili pa sta skupini 0 s 15 % in 5 z 9 %. The largest share of goods carried in both road (41%) and rail (32%) international transport belongs to chapter 9 - »Machinery, transport equipment, manufactured articles and miscellaneous articles«. This chapter was followed in road international transport by chapters 6 – »Crude and manufactured minerals, building materials« with 13%, chapter 5 – »Metal products« with 12% and chapter 0 - »Agricultural products and live animals« with 11%. Chapter 4 –“Ores and metal waste” was the second largest group in terms of goods carried in rail international transport with 22%, followed by chapter 0 with 15% and chapter 5 with 9%. Več kot polovica tonskih kilometrov v mednarodnem cestnem prevozu in več kot četrtina v železniškem je bila opravljena pri prevozu blaga iz skupine 9 po klasifikaciji NST/R. Tudi pri tej primerjavi, je bilo tako kot pri primerjavi količine prepeljanega blaga, ta skupina pri cestnem prevozu na prvem mestu, pri železniškem prevozu pa je bilo nekaj več tonskih kilometrov opravljenih pri prevozu blaga iz skupine 4, in sicer 28 %. V mednarodnem cestnem prevozu je bilo na drugem mestu po opravljenih tonskih kilometrih blago iz skupine 5 s 13-odstotnim deležem. More than half of tonne-kilometres in road international transport and more than one quarter in rail international transport was preformed while carrying goods from chapter 9 of NST/R classification. In road transport this chapter was in the first place while in rail transport more tonne- kilometres were preformed while carrying goods from chapter 4 (28%). In road international transport the second largest group is chapter 5 with 13% of tonne-kilometres. Statistične informacije, št. 36/2008 Rapid Reports No 36/2008 17 Slika 17: Pristaniški promet glede na vrsto blaga, Slovenija, 2006 Chart 17: Port traffic by type of goods, Slovenia, 2006 Blagovni promet je v letu 2006 v vseh treh slovenskih pristaniščih znašal 15,5 milijona ton, kar je za 127 % več kot leta 1995. Daleč največ blaga je bilo naloženega oz. razloženega v pristanišču Koper, in sicer 15,4 milijona ton, tj. 99 % vsega. Naloženega je bilo 4,9 milijona ton, razloženega pa 10,6 milijona ton blaga. Med tem blagom je bilo glede vrst blaga največ trdnih mineralnih goriv (38 %), strojev, transportne opreme, industrijskih izdelkov in mešanih izdelkov (16 %), nafte in naftnih derivatov (14 %) ter rud in kovinskih odpadkov (13 %). In 2006 goods traffic in all three Slovenian ports amounted to 15.5 million tonnes, which is 127% more than in 1995. By far the most goods was loaded or unloaded in the port of Koper, namely 15.4 million tonnes (99%). 4.9 million tonnes were loaded and 10.6 million tonnes unloaded. As regards the type of goods, most of it was solid mineral fuels (38%), machinery, transport equipment, manufactured articles and miscellaneous articles (16%), petroleum products (14%) and ores and metal waste (13%). Pregled blagovnega prometa po vrstah tovora kaže, da je bilo največ suhega razsutega tovora, in sicer 10,2 milijona ton ali 66 % vsega prometa. As regards the type of cargo, by far the most was dry bulk goods, namely 10.2 million tonnes (66% of all goods traffic in ports). V koprskem pristanišču izvaja pristaniške in logistične storitve Luka Koper, d. d. Osnovno dejavnost izvaja na osmih terminalih, in sicer na terminalih za generalni tovor, les, sadje, avtomobile, tekoči tovor in sipki tovor, na evropskem energijskem terminalu ter kontejnerskem in ro-ro terminalu. Luka Koper is a public limited company providing port and logistics services in the Port of Koper. Basic activities are carried out at specialised terminals, i.e. terminals for general cargo, timber, fruit, cars, liquid cargo and dry bulk cargo, european energy terminal and container and ro-ro terminal. Slovenski ladijski prevoznik Splošna plovba je v letu 2006 prepeljal med tujimi pristanišči 5,7 milijona ton blaga (za 81 % več kot leta 1995). V enaki primerjavi se je število opravljenih tonskih milj povečalo za 49 %. Slovenian maritime carrier Splošna plovba in 2006 transported between foreign ports 5.7 million tonnes of goods (81% more than in 1995). In the same comparison the number of tonne miles made increased by 49%). Statistične informacije, št. 36/2008 18 Rapid Reports No 36/2008 Slika 18: Mednarodni kopenski prevoz – blago naloženo v Sloveniji, po državah razlaganja, Slovenija, 2006 Chart 18: International inland transport – goods loaded in Slovenia by country of unloading, Slovenia, 2006 Količina blaga, ki so ga slovenski prevozniki v letu 2006 naložili v Sloveniji in razložili v tujini, je znašala v cestnem prevozu 5,7 miljona ton, v železniškem pa 4,9 miljona ton. Pri cestnem prevozu je bilo 37 % tega blaga razloženega v Italiji, 16 % v Nemčiji, 13 % v Avstriji, 9 % na Hrvaškem in 6 % v Franciji. Pri železniškem prevozu je bilo kar 72 % blaga razloženega v Avstriji, 9 % v Madžarski, 5 % v Slovaški in 3 % v Italiji. 5.7 million tonnes of goods were loaded in Slovenia and carried into foreign countries by Slovenian road carriers in 2006. 37% of those goods were unloaded in Italy, 16% in Germany, 13% in Austria, 9% in Croatia and 6% in France. In rail transport 4.9 million tonnes of goods were loaded in Slovenia and unloaded in foreign countries. The largest share of those goods was unloaded in Austria (72%), followed by Hungary (9%), Slovakia (5%) and Italy (3%). Slika 19: Mednarodni kopenski prevoz – blago razloženo v Sloveniji, po državah nalaganja, 2006 Chart 19: International inland transport – goods unloaded in Slovenia by country of loading, 2006 Statistične informacije, št. 36/2008 Rapid Reports No 36/2008 19 Tudi pri prevozu blaga iz tujine v Slovenijo sta bila najpomembnejša tokova iz Avstrije pri železniškem prevozu in iz Italije pri cestnem prevozu, vendar njun delež ni bil tako izrazit kot pri prevozu blaga iz Slovenije v ti dve državi. Skupna količina blaga, prepeljanega iz tujine v Slovenijo, ki so ga slovenski prevozniki v letu 2006 pripeljali po cesti, je bila 5,7 miljona ton. Od tega je bilo iz Italije prepeljanih 27 %, iz Avstrije 18 %, iz Nemčije 15 %, iz Hrvaške 10 % in iz Madžarske 9 % blaga. V železniškem prevozu je bilo v tej primerjavi skupaj prepeljanih 5,2 milijona ton blaga, in sicer 43 % iz Avstrije, 17 % iz Madžarske, 8 % iz Nemčije, po 7 % iz Hrvaške in Češke ter 6 % iz Slovaške. The most important goods flows in transport from foreign countries to Slovenia are also from Austria in railway transport and from Italy in road transport. However, the share of those flows is not as large as in transport of goods from Slovenia to those countries. Total goods transports from foreign countries to Slovenia performed by Slovenian carriers amounted to 5.7 million tonnes in 2006. 27% of all goods were loaded in Italy, 18% in Austria, 15% in Germany, 10% in Croatia and 9% in Hungary. In railway transport 5.2 million tonnes of goods was loaded in foreign countries and unloaded in Slovenia. 43% of those goods were loaded in Austria, 17% in Hungary, 8% in Germany, 7% in Croatia and the Czech Republic each and 6% in Slovakia. Slika 20: Pristaniški blagovni promet – blago, naloženo1) in razloženo2) v Sloveniji, po državi razlaganja in nalaganja blaga, 2006 Chart 20: Port traffic of goods – goods loaded1) and unloaded2) in Slovenia by country of unloading and loading of goods, 2006 1) Vključeno naloženo in tranzit - naloženo blago. Loaded and transit - loaded goods are included. 2) Vključeno razloženo in tranzit - razloženo blago. Unloaded and transit - unloaded goods are included. Od vsega blaga v pristaniškem blagovnem prometu je bilo v letu 2006 največ blaga v tranzitu (12 milijonov ton). Delež tranzita v skupnem blagovnem prometu je znašal 78 %, od tega tranzit - naloženo blago 30 %, tranzit - razloženo blago pa 48 %. V Sloveniji naloženega blaga, namenjenega za izvoz, je bilo le 1,2 %, v Sloveniji razloženega blaga, prispelega iz uvoza, pa je bilo 21 %. Notranjega prometa je bilo zanemarljivo malo. Of all port goods traffic in 2006 the most goods were in transit (12 million tonnes). The share of transit in total amount of goods traffic was 78%, of which 30% transit-loaded goods and 48% transit-unloaded goods. In Slovenia the share of loaded goods intended for export was only 1.2%, and the share of unloaded goods intended for import 21%. National traffic was negligible. Z vidika udeleženih držav je bilo od vsega naloženega blaga daleč največ blaga namenjenega v Italijo (63 %). Od razloženega blaga pa je največ blaga prispelo iz Indonezije (26 %) in Italije (17 %). As regards countries, of the total amount of loaded goods by far the most goods were intended to Italy (63%). Of the total amount of unloaded goods most goods arrived from Indonesia (26%) and Italy (17%). Statistične informacije, št. 36/2008 20 Rapid Reports No 36/2008 Slika 21: Nevarno blago, prepeljano v kopenskem prevozu, Slovenija, 2006 Chart 21: Dangerous goods carried in inland transport, Slovenia, 2006 V letu 2006 so slovenski prevozniki v cestnem prevozu prepeljali 3,6 miljona ton nevarnih snovi, to so 4 % celotne količine prepeljanega blaga. Največji delež nevarnih snovi so predstavljale vnetljive tekočine (81 %), drugega največjega pa plini (9 %). V železniškem prevozu je bilo prepeljanega 1,6 miljona ton tovrstnih snovi, to pomeni 5 % celotne količine prepeljanega blaga. Tudi tukaj je bilo med prepeljanimi nevarnimi snovmi največ vnetljivih tekočin (78 %) in plinov (13 %). In 2006, Slovenian road goods vehicles carried 3.6 million tonnes of dangerous goods. That is 4% of all goods carried. The largest share of those goods was flammable liquids (81%) and gasses (9%). In rail transport 1.6 million tonnes of dangerous goods were carried. This represents 5% of all goods carried by the Slovenian rail carrier. Flammable liquids (78%) and gasses (13%) were the largest groups of dangerous goods in rail transport as well. NESREČE ACCIDENTS Tabela 6: Prometne nesreče, Slovenija, 2000, 2005, 2006 Table 6: Traffic accidents, Slovenia, 2000, 2005, 2006 2000 2005 2006 Indeks/Index 2006 2000 Cestni promet / Road transport Število vseh prometnih nesreč 39297 31094 31569 80,3 Total number of accidents Število prometnih nesreč - smrt oz. telesna poškodba 8469 10309 11223 132,5 Number of accidents resulting in death or severe injuries Posledice: Consequence: število mrtvih 313 258 262 83,7 number of deaths število hudo poškodovanih oseb 2995 1266 1220 40,7 number of severe injuries Železniški promet / Railway transport Število vseh prometnih nesreč - 40 48 - Number of traffic accidents Število prometnih nesreč s hudo poškodovanimi osebami - 18 18 - Number of serious injury accidents Število mrtvih - 5 9 - Number of persons killed Število hudo poškodovanih oseb - 18 11 - Number of persons seriously injured Statistične informacije, št. 36/2008 Rapid Reports No 36/2008 21 V letu 2006 se je na slovenskih cestah zgodilo skupaj 31.569 nesreč, to je za 32 % več kot v letu 2000. Vzpodbudno pa je, da se je v tem obdobju zmanjšalo število nesreč z najhujšimi posledicami, in sicer število smrtnih primerov (za 16 %), in še močneje število hudo poškodovanih oseb (za 59 %). In 2006, 31,569 traffic accidents happened on Slovenian roads; compared to 2000 the number of road traffic accidents increased by 32%. The encouraging point in this period was the decrease in the number of accidents resulting in death (by 16%) and even more in serious injuries (by 59%). Podatki o prometnih nesrečah in posledicah v železniškem prevozu so specifični – vključujejo namreč vse nesreče na železniških tirih, in ne samo nesreč, povezanih z udeleženci v železniškem prevozu. Data on traffic accidents and their consequences in railway transport are specific – they include all accidents on railway tracks, not only accidents involving railway passengers. Čeprav se je v letu 2006 glede na leto prej skupno število železniških nesreč povečalo za 20 %, število smrtnih žrtev pa skoraj podvojilo, ugotavljamo, da med žrtvami ni bilo potnikov; to potrjuje dejstvo, da je vožnja z vlaki bistveno varnejša kot vožnja po cestah. Although in 2006 the total number of rail accidents increased by 20% compared to 2005, the number of accidents resulting in death in this comparison doubled. There was no passenger victim, which confirms that journeys are much safer by rail than by road. Slika 22: Cestnoprometne nesreče, Slovenija, 1995-2006 Chart 22: Road accidents, Slovenia, 1995-2006 Skupno število cestnoprometnih nesreč, v katero so zajete najtežje (s smrtnimi žrtvami) in tudi tiste z lažjimi in težjimi poškodbami, se v obdobju od leta 1995 do 2006 povečuje. To potrjuje tudi dejstvo, da so ceste vse bolj polne vozil. Vendar pa je tako število mrtvih kot tudi število hudo poškodovanih v opazovanem obdobju upadalo; to je prav gotovo tudi posledica boljših, varnejših avtomobilov na naših cestah. In the 1995 – 2006 period the total number of road traffic accidents resulting in death, light and severe injuries has been increasing, influenced by the increase in the number of motor vehicles on roads. In spite of this fact the number of deaths and severely injured people in accidents decreased in this period, as the result of better and safer motor vehicles on our roads. Statistične informacije, št. 36/2008 22 Rapid Reports No 36/2008 MEDNARODNI PREGLED INTERNATIONAL REVIEW Slika 23: Delež cestnega prevoza v skupnem kopenskem blagovnem prevozu, države EU, tkm, 2006 Chart 23: Share of road in total inland freight transport, EU countries, tkm, 2006 Skupni kopenski tovorni transport vključuje prevoz po cestah, železnici in kopenskih plovnih poteh. Prevoz po železnici in kopenski vodni prevoz zajemata gibanje vozil na ozemlju države, ki poroča, ne glede na državo, v kateri je to vozilo registrirano. Prevoz po cestah zajema vse gibanje vozil, registriranih v državi, ki poroča, na ozemlju te države in zunaj nje. Total inland freight transport includes transport by road, rail and inland waterways. Rail and inland waterways transport are based on movements on the national territory, regardless of the nationality of the vehicle or vessel. Road transport is based on all movements of vehicles registered in the reporting country, including transport in country and abroad. Delež cestnega blagovnega prevoza v celotnem kopenskem prevozu, izraženem v tonskih kilometrih, je bil v letu 2006 večji od povprečja v Evropski uniji (77 %) v otoških državah (Ciper 100 %, Malta 100 %, Irska 99 %, Združeno kraljestvo 88 %), v južno-evropskih državah (Grčija 98 %, Španija in Portugalska 95 %, Italija 90 %) ter na Danskem, v Luksemburgu (po 92 %) in v Franciji (82 %). Že drugo leto zapored je to povprečje presegla tudi Slovenija (78 %). Le nekoliko nižji delež od povprečja EU-25 je imela Češka (76 %). Nekaterim državam, ki sledijo, kot so Finska (73 %), Belgija (71 %), Nemčija (66 %) in Avstrija (63 %) delež cestnega prevoza že več let vztrajno pada, med tem ko drugim, kot so Madžarska (72 %), Romunija (71 %), Poljska (70 %) in Bulgarija (69 %), ta delež raste. Najmanjši delež cestnega prevoza v skupnem kopenskem prevozu so imele baltske države Litva (58 %), Latvija (39 %) in Estonija (35 %). The share of road transport in total inland freight transport, expressed in tonne-kilometres, averaged 77% in the European Union in 2006. This average was exceeded by island countries (Cyprus 100%, Malta 100%, Ireland 99%, the United Kingdom 88%), south European countries (Greece 98%, Spain and Portugal 95% each, Italy 90%), Denmark and Luxembourg (92% each) and France (82%). For the second year in a row Slovenia exceeded this average (78%). The Czech Republic is just below the average with 76%. In some of the countries that follow - like Finland (73%), Belgium (71%), Germany (66%) and Austria (63 %) - the share of road transport in total inland freight transport has been decreasing in the last few years, while in others - like Hungary (72%), Romania (71%), Poland (70 %) and Bulgaria (69 %) - this share has been increasing. The lowest share of road transport in total inland freight transport can be found in the Baltic states Lithuania (58%), Latvia (39%) and Estonia (35%). Statistične informacije, št. 36/2008 Rapid Reports No 36/2008 23 Slika 24: Naraščanje potniškega prometa na letališčih držav EU v letu 2006 glede na leto 2005 Chart 24: Growth of passenger traffic at airports in EU countries in 2006 compared to 2005 Skupno število potnikov, ki so z letali potovali iz držav članic Evropske unije ali v te države ter znotraj Evropske unije, je v letu 2006 preseglo milijardo. V primerjavi z letom 2005 je skupno število potnikov naraslo za skoraj 7 %. Število potnikov na letališčih se je povečalo v vseh državah članicah Evropske unije, razen na Cipru in na Malti. Najbolj se je povečalo na Poljskem, in sicer za 94 %, za več kot 30 % se je povečalo število potnikov na letališčih na Slovaškem in v Latviji. Najmanjšo rast števila potnikov na letališčih so v letu 2006 zabeležili v Luksemburgu, na Danskem in v Združenem kraljestvu, in sicer nekaj več kot 3-odstotno. The number of passengers travelling by plane from or to the European Union or within the European Union exceeded a billion in 2006. The total number of passengers increased by almost 7% in comparison with 2005. Growth of the number of passengers at airports was noticed in all EU Member States except Cyprus and Malta. The biggest increase was recorded at airports in Poland (94%), while a more than 30% increase was observed in Slovakia and also in Latvia. The lowest increase in 2006 was registered in Luxembourg, Denmark and in the United Kingdom, a little more than 3% in each of them. Slika 25: Pristaniški blagovni promet, države EU (25 držav), 2005 Chart 25: Port traffic of goods, EU countries (25 countries), 2005 Statistične informacije, št. 36/2008 24 Rapid Reports No 36/2008 V letu 2005 je bilo v pristaniščih 25 držav EU (EU-25) naloženih in razloženih 3.645 milijonov ton blaga, to je za 4 % več kot leto poprej. Največji blagovni promet so imela pristanišča Združenega kraljestva, Italije, Nizozemske in Španije, saj je obsegal več kot polovico (53 %) skupnega blagovnega prometa EU 25. Samo v pristanišču Rotterdam je bilo v tem letu naloženih ali razloženih 346 milijonov ton blaga (10 %). Za primerjavo: v Sloveniji je bilo v vseh treh pristaniščih naloženih ali razloženih 12,6 milijonov ton blaga, tj. 0,3 % od skupnega blagovnega prometa EU-25; tako se po obsegu blagovnega pristaniškega prometa uvršča skoraj na konec lestvice, pred Ciper (0,2 %) in Malto (0,1 %). In 2005 in 25 EU countries (EU-25) 3,645 million tonnes of goods were loaded and unloaded, which is 4% more than in the previous year. The heaviest traffic was made in ports in the United Kingdom, Italy, the Netherlands and Spain, and it amounted to more than a half (53%) of total traffic in EU-25. In the port of Rotterdam alone in 2005 346 million tonnes of goods (10%) were loaded and unloaded. For comparison, in Slovenia 12.6 million tonnes were loaded and unloaded in all three ports, which is 0.3% of total traffic in EU-25. Slovenia is placed almost at the end of the list - before Cyprus (0.2%) and Malta (0.1%). STATISTIČNA ZNAMENJA STATISTICAL SIGNS - ni pojava - no occurrence of event ... ni podatka ... data not available KRAJŠAVE IN KRATICE UPORABLJENE V SLOVENSKEM JEZIKU ABBREVIATIONS USED IN ENGLISH TEXT km kilometer pkm potniški kilometer tkm tonski kilometer Ø povprečje mio milijon km kilometre pkm passenger-kilometre tkm tonne-kilometre Ø average mio million KLASIFIKACIJA BLAGA ZA STATISTIKO TRANSPORTA / REVIDIRANA – NST/R STANDARD GOODS NOMENCLATURE FOR TRANSPORT STATISTICS / REVISED – NST/R V publikaciji prikazujemo podatke o blagu, razvrščenem v skupine po klasifikaciji NST/R, za 10 osnovnih skupin blaga. Za železniški prevoz in pristaniški promet so na voljo tudi podatki po 24 skupinah. Polna klasifikacija je na voljo na internetni strani http://www.stat.si/klasje/tabela.aspx In this publication goods are classified according to 10 chapters of NST/R. For railway and port traffic breakdown into 24 groups is also available. The complete classification can be found on the website http://www.stat.si/klasje/tabela.aspx 0 Kmetijski pridelki in žive živali 1 Živila in živalska krma 2 Trdna mineralna goriva 3 Nafta in naftni derivati 4 Rude in kovinski odpadki 5 Kovinski izdelki 6 Surovi in predelani minerali, gradbeni materiali 7 Gnojila 8 Kemikalije 9 Stroji, transportna oprema, industrijski izdelki in mešani izdelki 0 Agricultural products and live animals 1 Foodstuffs and animal fodder 2 Solid mineral fuels 3 Petroleum products 4 Ores and metal waste 5 Metal products 6 Crude and manufactured minerals, building materials 7 Fertilizers 8 Chemicals 9 Machinery, transport equipment, manufactured articles and miscellaneous articles ŠIFRE DRŽAV PO GEONOMENKLATURI / COUNTRY CODES ACCORDING GEONOMENCLATURE AT Avstrija / Austria BE Belgija / Belgium BG Bolgarija / Bulgaria CY Ciper / Cyprus CZ Češka republika / Czech Republic DK Danska / Denmark LT Litva / Lithuania LU Luksemburg / Luxembourg HU Madžarska / Hungary MT Malta / Malta DE Nemčija / Germany NL Nizozemska / Netherlands Statistične informacije, št. 36/2008 Rapid Reports No 36/2008 25 EE Estonija / Estonia FI Finska / Finland FR Francija / France GR Grčija / Greece IE Irska / Ireland IT Italija / Italy LV Latvija / Latvia PL Poljska / Poland PT Portugalska / Portugal RO Romunija / Romania SK Slovaška / Slovakia SI Slovenija / Slovenia ES Španija / Spain SE Švedska / Sweden UK Združeno kraljestvo / United Kingdom METODOLOŠKA POJASNILA METHODOLOGICAL EXPLANATIONS Viri in zajetje Sources and coverage Železniški prevoz vključuje prevoze, ki jih je opravilo železniško podjetje Holding Slovenske železnice, d. o. o., na ozemlju Slovenije. Railway transport includes transport performed by the railway enterprise Holding Slovenian Railways, d.o.o. on the territory of Slovenia. Cestni prevoz blaga vključuje prevoze, ki so jih na ozemlju Slovenije in v tujini opravila vozila, registrirana v Sloveniji, in sicer vozila z vsaj 2 tonama nosilnosti. Prevozi na ozemlju Slovenije, ki so jih opravila vozila, registrirana v tujini, niso vključeni. Podatki so pridobljeni na osnovi vzorca. Road goods transport includes transport, on the territory of Slovenia and abroad, performed by vehicles with at least 2 tonnes of load capacity that are registered in Slovenia. Data are collected with a sample. O cestnem (javnem) potniškem prevozu nam poročajo poslovni subjekti, ki so registrirani za to dejavnost, imajo pogodbo o koncesiji za opravljanje gospodarske javne službe in opravljajo prevoze na najmanj petih linijah. Izbor poročevalskih enot pripravimo v januarju tekočega leta na osnovi seznama koncesionarjev, ki nam ga posreduje Direkcija Republike Slovenije za ceste. Mestni potniški prevoz ni vključen. Road passenger transport - Reporting units providing data on road passenger transport for hire and reward are business entities that are registered for performing this activity, have a concession for performing economic public service and perform transport operations on at least five routes. The selection of reporting units is done in January of the current year on the basis of the list of concessionaries provided by the Roads Directorate. Urban passenger transport is not included. Izračun za pridobivanje podatkov o cestnem prevozu z osebnimi avtomobili in avtobusi opravlja podjetje OMEGA consult, d. o. o., po naročilu Direkcije Republike Slovenije za ceste v okviru poročanja za bazo IRTAD (International Traffic Safety Data and Analysis Group) pod okriljem OECD/ECMT Transport Research Centre. Viri podatkov so študije podjetja OMEGA consult, d. o. o., različne podatkovne baze (Matični register vozil in listin – Ministrstvo za notranje zadeve RS, Banka cestnih podatkov – Direkcija Republike Slovenije za ceste) in drugi viri (podatki o prodanem gorivu, podatki iz Popisa prebivalstva 2002 – Statistični urad RS, podatki o povprečnem letnem dnevnem prometu – Direkcija Republike Slovenije za ceste). Podatki o voznih in potniških kilometrih so le del podatkov za bazo IRTAD in so v glavnem namenjeni za pridobitev podatkov o izpostavljenosti cestnoprometnim nesrečam. The calculation of data on road goods transport with passenger cars and busses is performed by the company OMEGA consult d.o.o. for the Directorate of the Republic of Slovenia for Roads. The data are primarily intended for the IRTAD database (International Traffic Safety Data and Analysis Group) managed by the Joint OECD/ECMT Transport Research Centre. The following sources are used: studies of company OMEGA consult, d.o.o., different administrative databases (Register of Vehicles and Traffic Documents - Ministry of the Interior of the Republic of Slovenia, Roads Databank - Directorate of the Republic of Slovenia for Roads) and others (data on sold fuel, data from the 2002 Census of Population – Statistical Office of Republic of Slovenia, data on annual average daily traffic - Directorate of the Republic of Slovenia for Roads). Data on vehicle and passenger kilometres are only a part of the total product and are primarily intended for gathering the data on the exposure to road traffic accidents. Mestni prevoz potnikov je del cestnega javnega potniškega prevoza. Podatke zajemamo iz poročil poslovnih subjektov, ki so registrirani za to dejavnost, imajo pogodbo o koncesiji za opravljanje gospodarske javne službe in opravljajo prevoze na linijah mestnega območja. Izbor poročevalskih enot pripravimo v januarju tekočega leta na osnovi seznama koncesionarjev, ki nam ga posreduje Direkcija Republike Slovenije za ceste. Urban passenger transport is a part of the passenger transport for hire and reward. Data are collected from reports sent by business entities that are registered for performing this activity, have a concession for performing economic public service and perform scheduled transport operations on city routes. The selection of reporting units is done in January of the current year on the basis of the list of concessionaries provided by the Roads Directorate. V podatke o zračnem prevozu so vključeni potniki in blago, ki jih je prepeljal slovenski letalski prevoznik v mednarodnem prevozu, iz tujine, v tujino in po tujini. Air transport includes passengers and goods carried by the Slovenian air carrier in international transport, from foreign countries, to foreign countries and in foreign countries. V podatke o pomorskem prevozu je vključeno blago, ki ga je prepeljal slovenski pomorski prevoznik po tujini. Maritime transport includes goods carried by the Slovenian maritime carrier in foreign countries. V podatke o letališkem prometu so vključeni potniki, ki so na katero izmed treh slovenskih mednarodnih letališč pripotovali, in tisti, ki so z njih odpotovali, ter blago, ki je na ta letališča prispelo, in tisto, ki je bilo z njih odpremljeno, in sicer v javnem prometu. Airport traffic includes passengers and goods in public transport that arrive to and depart from three Slovenian international airports. Statistične informacije, št. 36/2008 26 Rapid Reports No 36/2008 V podatke o pristaniškem prometu so vključeni potniki, ki so v katero izmed treh slovenskih pristanišč (Koper/Capodistria, Izola/Isola in Piran/Pirano) pripotovali, in tisti, ki so iz njih odpotovali, ter blago, ki je v ta pristanišča prispelo, in tisto, ki je bilo iz njih odpremljeno. Port traffic includes traffic of passengers and goods at three Slovenian ports (Koper/Capodistria, Izola/Isola and Piran/Pirano). Arrived and departed passengers as well as received and dispatched goods are included. Definicije Definitions Transport je gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s prevozom materialnih dobrin in ljudi. Transport is an economic activity of carrying goods and people. Prevoz je prevažanje potnikov ali blaga na določeni razdalji, torej od vstopa oz. nakladanja do izstopa oz. razkladanja. Prikazan je kot število prepeljanih potnikov oziroma kot količina prepeljanega blaga. Carriage is the conveying of passengers or goods over a given distance, i.e. from boarding/loading to alighting/unloading. It is shown as the number of passengers carried or the quantity of goods carried. Promet je gibanje, premikanje vozil, potnikov in blaga. Prikazan je kot število prispelih in odpotovalih potnikov oziroma kot količina prispelega in odpremljenega blaga – na postajališča in s postajališč (na železniške, avtobusne postaje, v pristanišča, na letališča, v skladišča (blago) in z železniških, avtobusnih postaj, iz pristanišč, z letališč, iz skladišč (blago). Traffic in the narrow sense is movement of vehicles, passengers and goods. It is shown as the number of passengers who have arrived or departed, or as the quantity of goods arrived or dispatched at stations (railway stations, bus stations, ports, airports, depots, etc.). Potniški kilometri (pkm) so seštevki zmnožkov števila potnikov in razdalj, na katerih so se ti potniki peljali. En potniški kilometer predstavlja prevoz enega potnika na razdalji enega kilometra. Passenger-kilometres (pkm) are the aggregate product of the number of passengers multiplied by the distances they have travelled. One pkm is the transport of one passenger over one kilometre. Tonski kilometri (tkm) so seštevki zmnožkov količine blaga in razdalj, na katerih je bilo to blago prepeljano. En tonski kilometer predstavlja prevoz ene tone blaga na razdalji enega kilometra. Tonne-kilometres (tkm) are the aggregate product of the quantity of goods multiplied by the distances over which they have been conveyed. One tkm is the transport of one tonne over one kilometre. Deleži potniškega in blagovnega kopenskega prevoza po panogah (pkm, tkm). Skupni kopenski prevoz vključuje prevoz blaga po cestah in železnici. Prevoz po železnici zajema gibanje železniških vozil na ozemlju Slovenije ne glede na državo, v kateri je železniško vozilo registrirano. Prevoz po cestah zajema gibanje vozil, registriranih v Sloveniji. Share of passenger and goods inland transport by modes (pkm, tkm). Total inland transport includes transport by road and rail. Rail transport is based on movements on national territory, regardless of the nationality of the vehicle. Road transport is based on all movements of vehicles registered in the reporting country. Število osebnih avtomobilov na 1 000 prebivalcev. Upošteva se število osebnih avtomobilov, registriranih v Sloveniji, in število prebivalcev na dan 31. 12. Specialni osebni avtomobili niso vključeni. Number of passenger cars per 1,000 inhabitants. The number of passenger vehicles and the number of inhabitants on 31st December are taken into account. Special purpose passenger cars are excluded. Število umrlih v cestnoprometnih nesrečah. Oseba, umrla v cestnoprometni nesreči, je oseba, ki je umrla neposredno v cestnoprometni nesreči ali za posledicami cestnoprometne nesreče v 30 dneh po tej nesreči. Number of persons killed in road traffic accidents. A person killed is any person killed immediately or dying within 30 days as a result of any injury acquired in the accident. Za podrobnejše informacije glej metodološka pojasnila po posameznih področjih transporta: http://www.stat.si/metodologija_pojasnila.asp?pod=22). For detailed information see methodological explanations for individual modes of transport: http://www.stat.si/eng/metodologija_pojasnila.asp?pod=22). Podrobnejši podatki so dostopni na SI-STAT podatkovnem portalu: http://www.stat.si/pxweb/Database/Ekonomsko/Ekonomsko.asp. More detailed data are available at the SI-STAT data portal: http://www.stat.si/pxweb/Database/Economy/Economy.asp. Sestavili / Prepared by: Slavica Černe, Jožica Rovšek, Vojko Šegan, Mojca Zlobec Izdaja, založba in tisk Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana, Vožarski pot 12 - Uporaba in objava podatkov dovoljena le z navedbo vira - Odgovarja generalna direktorica mag. Irena Križman - Urednica zbirke Statistične informacije Marina Urbas - Urednik podzbirke Miško Vidmar - Slovensko besedilo jezikovno uredila Ivanka Zobec - Angleško besedilo jezikovno uredil Boris Panič - Naklada 55 izvodov - ISSN zbirke Statistične informacije 1408-192X - ISSN podzbirke Transport 1854-1283 - Informacije daje Informacijsko središče, tel.: (01) 241 51 04 - El. pošta: info.stat@gov.si - http://www.stat.si. Edited, published and printed by the Statistical Office of the Republic of Slovenia, Ljubljana, Vožarski pot 12 - These data can be used provided the source is acknowledged - Director-General Irena Križman - Rapid Reports editor Marina Urbas - Subject-matter editor Miško Vidmar - Slovene language editor Ivanka Zobec - English language editor Boris Panič - Total print run 55 copies - ISSN of Rapid Reports 1408-192X - ISSN of subcollection Transport 1854-1283 - Information is given by the Information Centre of the Statistical Office of the Republic of Slovenia, tel.: +386 1 241 51 04 - E-mail: info.stat@gov.si - http://www.stat.si.