TRST, torek 19. novembra 1957 Leto XIII. . Št. 275 (3810) PRIHOMSKI dnevnik Cena 25 lir Tel. 94.638, 93.808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UD. MONTECCH1 it. 6, II, nad. — TELEFON 93-10* IN 94-63* — t>oitm predal 559 — UPRAVA: «JL. SV. FRANČIŠKA it. 2* — Tel. St 37-338 -- Podruž, GORICA: Ul. S. Pellico 1-11.. Tel.'33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v Sirim 1 stolpca: trgovski 80, finančno-uoravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MALI OGLASI: 20 Ur beseda. . NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej: četrtletna 1300, polletna 2500. celoiet... 4900 tir FLKJ: Izvod 10 mesečno 210 din. Poštni tekoCi račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Or*avna žaiozDa ai ver je, Ljubljana, Stritarjeva 3-L, tel. 21-928, tekoči račun prt Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB - l - Z - 375 • tzuaia založništvo tržaškega tiska J. Ob današnjem sestanku Pineau-Dulles Francija zahteva od atlantskega pakta zaščito svojih kolonialističnih interesov Pineau je izjavil, da «mora biti atlantska solidarnost popolna» Razprava o Alžiru 27. in 29. t. m. - Pri washingtonskih razgovorih bo morda sodeloval tudi S. Lloyd NEW VORK, 18. — Francoski zunanji minister Pineau, ki je prišel danes zjutraj v New York, je proti poldnevu obiskal sedež OZN, kjer se je razgovarjal z libanonskim zunanjim ministrom Malikom. Zatem pa je obiskal predsednika skupščine Munra. Pozneje je kosil skupno z glavnim tajnikom OZN Hammarskjoel-dom in je popoldne odpotoval v Washington, kjer se bo jutri sestal z Dullesom Po kosilu s Hammar-skjoeldom pa je obiskal predsednika političnega odbora, s katerim se je razgovarjal o bližnji razpravi o Alžiru. Po tem razgovoru je Pineau izjavil, da bo razprava o Alžiru v političnem odboru 27. ali 29. ^novembra. Ko so ga vprašali, ali računa na ameriško podporo med razpravo o Alžiru, je Pineau odgovoril: «Gre za to. da vidimo, ali obstaja atlantska solidarnost. Ta solidarnost mora biti popolna. Dodal je, da bo prav atlantska solidarnost glavni predmet razgovorov, ki j ib bo imel jutri z Dullesom. Pineau je izjavil ,da ni izključeno, da se bo tudi britanski zunanji minister Sel-wyn Lldyd pozneje pridružil vvashingtonskim razgovorom, toda je dejal, da ne more tega za sedaj z gotovostjo povedati. Francoski minister je dodal, da se bo z Dullesom razgovarjal o dobavah orožja Tuniziji, toda to ne bo edini predmet razgovorov. Govorila bosta o celotnem položaju, zlasti o prihodnjem zasedanju NATO. Ob prihodu v New York pa je Pineau poudaril zelo neugoden vtis, ki so ga angleško-ameriške dobave orožja Tuniziji napravile na francosko javno mnenje. «Edind interes pošiljat ve tega orožja je bil, je dodal Pineau, da je prišlo pred egiptovskim orožjem. Toda francosko javno mnenje je bilo zelo vznemirjeno in bo še bolj, če to del orožja poslanega Tuniziji padlo v roke Alžircem.« S tem v zvezi je Pineau trdil, da skupine alžirskih upornikov prehajajo tunizijsko mejo in se nato vračajo v Al- ifiiimiimiiiiiimiiimiiimiiiiiimitiiiiiiiimii DANES Uboga Francija! Tako bi lahko povsem upravičeno vzkliknil, kdor natančno prebira novice iz te dežele, ki bi rada obdržala svoje kolonije, pa se zapleta iz vojne v vojno, iz vladne krize v vladno krizo. Komaj je dobila po dolgih mukan novo vlado, se je že znašla pred novimi težavami, ki so jih ji pripravili njeni lastni zavezniki v Angliji in Ameriki. Poleg tega pa bo razvrednotenju franka za 20 odstotkov verjetno sledilo še 15-odstotno razvrednotenje; -dalje: nujno potrebuje posojilo — seveda zopet pri istih zaveznikih; pooblastilo za Alžir pomeni še večje izdatke; po komaj končanih hudih stavkah so sedaj zopet nove pred vrati; itd. itd. Zato ni čudno, da so včerajšnje izjave zunanjega ministra Pineauja mnogo bolj zmerne od začetnih Gaillardovih protestov zaradi pošiljanja orožja v Tunizijo, ko je zagrozil, da-fe ne bo udeležil — če ihe dobi zadoščenja — niti decembrskega zasedanja atlantskega sveta. Pineau nič yeč ne grozi, tudi o zado-, Učenju molči: povedal je le, da bo od Dullesa zahteval jamstva, da orožje ne bo prišlo v roke Alžircem. Seveda mu bo ta lahko odgovoril, da se vendar Francija bori proti Alžircem z ogromnimi količinami atlantskega orožja, a da se v nekaj letalih pač ne more prepeljati toliko orožja, da bi ga Burgibi preosta-jalo. Burgiba pa očitno dobro izkorišča svoj položaj: če ne dobim na Zahodu, mi bodo dali na Vzhodu; še več, zaveda se, da je v po-iožaju, ko preko Egipta Prejema orožje lahko tudi 2 Vzhoda in zato se Sel-Wyn Lloyd včeraj ni mo-gel prav nič pohvaliti, da je Burgiba obljubil, da °d Egipta orožja ne bo sprejel. In če pomislimo, da ima v državi še vedno francoske vojake, mu moramo Priznati, da je kar sposoben politik, pri čemer se dobro zaveda, da Francija drvi neizbežno v novi poraz, podoben onemu v In-dokimi, žir. Trdil je, da sta v Tuniziji dve taborišči za vežbanje Alžircev. Dalje je Pineau izjavil, da nd nikoli obstajalo vprašanje, ki bi bilo povezano s pošiljanjem orožja Tuniziji. Bur-gk-a in sovjetski poslanik v Parizu sta mu zagotovila, da tako vprašanje n« obstaja. Zatem je Pineau izjavni, da bi pošiljanje orožja utegnilo povzročiti negativno reakcijo na prihodnjem zasedanju atlantskega pakta. Pripomnil je, da je povsem izključeno, da bi se Francija umaknila iz atlantske organizacije; toda če se sodelovanje med državami članicami ne bi izboljšalo, bi sestanek predstavnikov držav članic, ki je določen za december v Parizu, zgubil svojo veljavo. Na zadevno vprašanje je Pineau izjavil, da vprašanje franicosko-tunizijsfcih odnosov ne spada v pristojnost NATO. Končno je Pineau izjavil, da se bo z Dullesom razgovarjal o sledečem: dobavljanje orožja Tuniziji in jamstva glede omejitve uporabe tega orožja. Priprave za decembrsko zasedanje NATO. Bližnja razprava o Alžiru v OZN ter vprašanja Srednjega vzhoda. Medtem je predstavnik ameriškega državnega departmaja na tiskovni konferenci izjaviL. da mu ni nič znanega o predlogu Velike Britanije, naj bi se v Wasbmgtonu sklicala konferenca zunanjih ministrov treh zahodnih držav. Predstavnik ni hotel komentirati izjav, ki jih je podal francoski zunanji minister ob prihodu v New York. Francoskemu ministru pripisujejo namen opozoriti Dullesa na ((velikanske in žalostne posledice«, ki bi jih utegnilo imeti za enotnost držav zahodnega bloka odklanjanje francoskih zahtev glede Alži-ra. V tem primeru bi predsednik Gaillard na sestanku šefov vlad atlantskih držav v Parizu 16. decembra zahteval, da sprejmejo skupno izjavo, s katero bi Vse atlantske države izrekle solidarnost s smotri francoske politike v Alžiru, kar bi bil prvi pogoj, da bi Francija privolila na razpravljanje tudi o ostalih problemih v zvezi s tesnim sodelovanjem atlantskih držav na političnem, vojaškem in znanstvenem področju. K temu pritisku, d,a bj se atlantski pakt (ki je bil pred devetimi leti ustanovljen z uradnim smotrom braniti države članice pred morebitno napadalnostjo) spremenil naravnost v orodje za zaščito kolonialističnih interesov in postojank posameznih njegovih članic, sili Francijo dejstvo, da po treh letih vojne ni našla rešitve za probleme Severne Afrike. Toda povod je pravzaprav ozadje vseh oblik sedanjih trenj_ med zahodnimi zavezniki, začenši od dobav orožja Tuniziji pa do problema morebitne finančne pomoči Franciji za prebroditev gospodarskih težav, ki jih po- vezništva. Zatem pa obžaluje, ker se' ne more danes sestati v Washingtonu z njim ter izreka željo, da bi se z njim sestal pozneje. Stevenson je namreč prišel včeraj v Washington, kjer se je danes sestal z državnim tajnikom Dullesom in se z njim razgovarjal o bližnji konferenci NATO v Parizu. Sestanek med Stevensonom in Dullesom je trajal poldrugo uro. Po razgovoru je Stevenson izjavil, da mu je Dul-les izročil nekatere dokumente v proučitev, o katerih bo izrekel svoje pripombe v prihodnjih tednih. Dodal je, da sta govorila o številnih vprašanjih. Stevenson je nato izjavil: 1. da ne ve še točno, kakšna bo njegova vloga pri posvetovanjih, ki jih bo imel s predstavniki republikanske uprave pred 16. decembrom. 2. Da ne ve še, ali bo spremljal predsednika Eisenhovverja v Pariz, ker se o tem še ni govorilo. 3. Da je bil njegov razgovor z Dullesom »skrajno prisrčen* in da vidi v tem spodbujajoč začetek. 4. Da ne izključuje poznejšega sestanka s predsednikom Eisenhovver-jem, čeprav ne pričakuje, da ga bo ta takoj pozval na razgovor. Stevenson je nato poudaril, da je glavni smoter njegove stranke ((prispevati k ustvaritvi boljšega mednarodnega sodelovanja«. Izrekel je mnenje, da mora biti prvi smoter sedaj »okrepiti- na podlagi večjega zaupanja atlantsko zavezništvo«. V obveščenih krogih izjavljajo, da je Dulies izročil Ste-vensonu dokumente, ki vsebujejo ameriške predloge za pariško konferenco NATO. Predlogi so po zatrjevanju teh krogov sledeči; 1. Ustanovitev skladišča atomskega orožja, ki bo lahko na razpolago Zahod-ni Evropi za obrambo držav NATO. Veliki Britaniji in drugim državam članicam NATO naj se izročijo balistični izstrelki s srednjim akcijskim vo znanstvenih in političnih informacij in za pogajanja o dvostranskih sporazumih med ZDA in njihovimi zavezniki. 4. Pospešitev standardizacije vojaških programov držav NA TO. Bivši ameriški minister za letalstvo Trevor Gardner je izjavil, da bi- morala vlada znova proučiti primer velikega znanstvenika Oppenheimerja in ga znova zaposliti pri programih o izstrelkih. Za popolno združitev med Sirijo in Egiptom Skupna seja sirskih in egiptovskih poslancev KAIRO, 18. — Kairski radio je sporočil, da je sirski parlament skupno s 40 egiptovskimi poslanci, ki so se sestali na skupni seji, odobril nocoj resolucijo, ki poziva vladi Sirije in Egipta, naj takoj začneta pogajanja za popolno združitev med obema državama. Predsednik sirske vlače Sa-bri Asali je izjavil, ((Združitev Sirije in Egipta ni več sen. Ta politična enotnost ki prihaja po vojaški, gospodarski in kulturni enotnosti, o-mogoča v bodoče popolno združitev med našima dvema državama, ki naj temelji na a-rabskem nacionalizmu, kajti mi ne pripadamo ne Vzhodu ne Zahodu«. Seja sirskega parlamenta je potekala met velikim navdušenjem. Velika množica, ki se je zbrala pred poslopjem, je po zvočnikih poslušala potek seje in govore poslancev. Govorile so sirske in egiptovske osebnosti. Govorniki so napadali imperializem in sionizem ter izrekli hvaležnost prijateljskim državam in Sovjetski zvezi za pomoč, ki so jo nudile Siriji in Egiptu v hudih trenutkih. Govorniki so poudarili, da je sirsko - egiptovska združitev uvod v arabsko enotnost ter da temelji samo na arabskem nacionalizmu, tako da ne bosta ne Sirija ne Egipt pristopila niti k vzhodnemu niti k zahodnemu bloku, ((Vsaka arabska država, ki bo to želela, so poudarili poslanci obeh držav, se bo lahko pridružila sirsko - egiptovski uniji«. Danes v francoski skupščini glasovanje o zaupnici vladi Gaillard bo zaprosil za posojilo v tujini, če bo dobil zaupnico - Nov val protestnih stavk po vsej Franciji - F rancoski tisk vedno pogosteje zahteva prenehanje mučenja aretiranih Alžircev PARIZ, 18. — V krogih blizu finančnega ministra Pflimlina izjavljajo, da bo ta začel pogajanja za posojilo v tujini takoj po glasovanju o gospodarskem in finančnem programu vlade, ki bo jutri v narodni skupščini, če bo izid glasovanja ugoden. Na katero državo se bo Francija obrnila za posoji- lo in za kakšen znesek bo šlo, se ne ve. Domnevajo, pa, da so s tem v zvezi že bili pripravljalni stiki v Bonnu, Washingtonu in tudi s privatnimi bankami v Švici in ZDA. Medtem je nocoj uradna agencija objavila vest, da se izključuje ponovno razvrednotenje franka. Kar se tiče gla- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiijiiiiiiiitiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiaiiiiiiiiiiiiiniiiiiii Predsednik Heuss prispe danes v Rim IVznemirjenost ob mav Boznu Vedno bolj verjetno, da bo novi glavni tajnik CGIL Novella, medtem ko bo Santi pomočnik glavnega tajnika - Prihodnja seja vlade bo v četrtek (Od našega dopisnika) RIM, 18. — Predsednik zahodnonemške republike, ki je odpotoval iz Bonna danes ob 12,36, bo prispel s svojim vlakom na rimsko postajo jutri ob 11,15. V spremstvu Heussa je zunanji minister von Brentano in še več drugih osebnosti. Tik pred prihodom Heus- sa pa se je pričela polemika zaradi spremenjenega programa obiska. Zvedelo se je namreč, da je italijanska vlada pri gostu že posredovala, da bi izpustil obisk Ardeatinskih jarkov. Ne glede na to, da je zelo neumestno nagovarjati gosta, naj pristane na spremembo programa, potem ko je ta že davno določen, pa je še mnogo bolj nekorektno zahtevati od gosta, naj izpusti prav to, kar si je sam izbral in postavil v program obiska. Dopoldne je socialist Lombardi vložil na predsednika vlade nujno vprašanje, s kate- rim hoče izvedeti za vzroke radijem. 3. Učinkovita organi-, vladne odločitve. V interpe-zacija NATO za širšo izmenja-1 laciji poudarja, da so Ardea- tinski- jarki svetišče, ki simbolizira in priča o viru zakonitosti vsake italijanske vlade, to je o krvi in žrtvah odporništva. Popoldne pa je podtajnik v predsedstvu vlade De Meo že sporočil, da bo Heussov obisk po ze doiočenern programu. Baje si je zunanie ministrstvo premislilo na posredovanje neke zelo visoke osebnosti. Da-mttkristjanski »Popoio« bo i-mel jutri članek, v katerem sicer ne zanika posredovanja vlade prt Heussu, vendar pa odklanja vsako odgovornost večinske strlfnke ni njenega tajnika. Zraven pa še kaže, da je zadovoljen z vladno avtonomijo, ki se je pri tem pomazala. Pri tem se mogoče »Popoio« niti ne zaveda lastne ironije. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiajiiimiiiiiimiimiiiiiiHiaHiuiiiiiiiiiii S. Lloyd za sestanek treh V spodnji zbornici je izjavil, da je sklep o pošiljanju orožja Tuniziji imel namen rda» ubil več drugih oseb. Pozneje je te izjave preklical in dejal, da je dve ali tri leta zbiral črepinje na pokopališčih. 1 Pri nadaljnjem zasliševanju se Gein ni mogel spomniti podrobnosti o umoru g;ospe Wor-den, v katere trgovino je prišel, ca bi kupil neki preparat proti zmrzovanju. Agenti so našli na posestvu tudi revolver in dve puški. Sedaj še dalje Iščejo in kopljejo po posestvu. Ostanki štirih žensk, ki so jih včeraj našli, so bili pokopani pod 2Q centimetri snega. Neuspela zarota v BOGOTA, 18. — Uradno sporočajo, da je bil odkrit kom-plot proti začasni vladi Kolumbije. Organizirali so ga baje že od julija sem »elementi dvomljive preteklosti«, kot pravi poročilo, katerim so nekateri častniki v pokoju obljubiti podporo. Končni cit j zarotnikov naj bi bil odstranitev sedanje začasne vlade ter vzpo-stava prejšnjega režima. Vse bi se moralo zgoditi v nedeljo zjutraj, toda vlada, pravi po ročilo, je pravočasno ukrenila vse potrebno, da je načrt propadel in že v soboto zvečer je bilo v Bogoti mnogo oseb aretiranih. Kot pravi poročilo, je sedaj v Kolumbiji zopet vse normalno. Pred obnovitvijo trgovinskih odnosov med Španijo in FLRJ? BEOGRAD, 18. — Po vesteh iz dobro obveščenih krogov se bodo verjetno navezali prvi uradni gospodarski stiki med Jugoslavijo in Španijo, s katero Jugoslavi-vija nima diplomatskih odnosov. Na pobudo Španije je prišlo na zadnjem oktobrskem sestanku odbora za trgovino evropske gospodarske komisije OZN do prvega neuradnega stika med zastopniki jugoslovanske zunanjetrgovin. ske zbornice in Narodne banke ter člani španske delega cije. Na tem sestanku so na zanimanje španskih gospodarskih krogov razpravljali možnosti sklenitve trgovinske, ga sporazuma. Jugopress jav lja danes,, da se bodo morda v kratkem nadaljevali razgovori, katerih namen je skle. nitev bančnega in trgovinskega sporazuma o blagovni izmenjavi V jugoslovanskih gospodarskih krogih omenja jo, da so ugodni pogoji za gospodarske stike s Španijo Blagovna izmenjava je bila pred vojno do leta 1937 precej živa. tako da se računa, da bi jugoslovanski izvozniki lahko plasirali les, živino in industrijske proizvode na španskem tržišču v zamenjavo za pluto, kolofonij, železno rudo in južno sadje. Predsednik Zapotocky včeraj pokopan PRAGA, 18. — Danes je bil v Pragi pogreb pokojnega predsednika republike Anton-na Zapotoekega. Najprej je i-mel govor ministrski predsednik Široki v »španski dvorani« na Hradčanih, kjer je bilo truplo Zapotoekega na mrtvaškem odru od včeraj zjutraj. Potem je osem častnikov odneslo krsto na topovsko lafeto, ki jo je vleklo 6 črr.in konj Kot častna straža so stopali ob krsti dva generala, dva častnika, dva vojaka, dva miličnika, 'dve obmejni straži, dva policista, 4 rudarji, 4 drugi delavci in 4 ženske. Za družino pokojnika so stopali člani vlada ter številne tuje delegacije ter zahodni veleposlaniki v Pragi. Na Vaclavovem trgu je govoril prvi tajnik centralnega komiteja KP CSR Novotni, predsednik prezidija Vrhovnega sovjeta SZ Vorošilov ter drugi govorniki. Truplo so nato odpeljali v krematorij. Pepel Za-potockega bo shranjen v mavzoleju poleg posmrtnih ostan kov predsednika Klementa Gottwalda, ki je umrl 1953. Jutri se sestane narodna skupščina, ki bo izvolila novega predsednika. Zdi se, da je največ verjetnosti, da bo izvoljen dosedanji ministrski predsednik Široki. V tem primeru bi postal predsednik vlade prvi tajnik KP Novotni. sovanja o zaupnici, računajo, da bo vlada dobila večino, čeprav ne bo del zmernih in neodvisnih poslancev glasoval za zaupnico. Medtem ko bo jutri skupščina razpravljala o izrednih pooblastilih vladi na gospodarskem in finančnem področju, bo milijon državnih uslužbencev stavkalo. Stavka bo trajala 24 ur zaradi protesta proti draginji in vladni politiki mezd in cen. Na socialnem področju bo tako prišlo do novih zaostritev in stavkovno gibanje se utegne razširiti na vsa področja go-podarske, upravne in prosvetne dejavnosti v državi. Toda francoska vlada je pozvala visoke funkcionarje in uradnike, nameščene pri državni varnosti, naj bodo jutri na delu, ker bodo sicer proti njim uvedli disciplinski postopek. V zadnjih dveh mesecih je v splošnih stavkah in drugih protestnih demostracijah proti vladni politiki sodelovalo več deset milijonov delavcev. Finančne reforme vlade med letom, predvsem pa razvrednotenje franka, so povzročile splošni skok cen, ki ga neuradno ocenjujejo na povprečno 15 do 30 odstotkov v primeri s cenami v začetku leta. Plače in mezde pa so ostale nespremenjene. Vse sindikalne organizacije so obsodile vladno namero za uvedbo novih pristojbin in davkov, ker bo to povzročilo novo podražitev. Finančni minister Pflimlin pa je odločno zavrnil vsako možnost zvišanja plač in mezd. V torek bodo začeli splošno stavko tudi profesorji in učitelji, tako da bo ostalo brez pouka nad 7 milijonov francoskih dijakov. Do popolne ustavitve dela bo prišlo tudi v civilnem letalskem prometu, na poštah in carinarnicah. Sindikat policajev opozarja oblasti, da v torek »ne bo nastopil proti stavkajočim«. Ta sindikat je namreč objavil sporočilo, v katerem protestira proti zakonu o prepovedi stavke v teh službah. proteste in polemiko v zvezi z mučenjem aretiranih Alžircev. Ce je do pred enim letom objavljanje takih dokumentov povzročilo zaplembo lista, se danes opisi takih mu» čenj pogosto berejo in to ne samo v opozicijskem tisku. Skoraj splošen odstop članov »komisije za zaščito svobode in pravic«, ki jo je ustanovila Molletova vlada, da razišče obtožbe o grozodejstvih, je še povečal zmedo. Danes pa je vlada sprejela sklep, ki posredno priznava mučenja. Predsednik vlade ja namreč pristal na preiskavo, da se ugotovi, v kakšnih oko. liščinah je umrl neki svetovalec iz Orana, ki so ga pred osmimi dnevi aretirali. Gaillard je obljubil preiskavo delegaciji muslimanskih senator, jev iz Alžira, ki ga je opozorila na ta primer. Francoski tisk se obširno ba-vi tudi s primerom mlade Alžirke Jamile Buhired, ki je bila obsojena na smrt pod oD-tožbo, da je sodelovala pri nekem atentatu. Jamila je izjavila, da so ji med preiskavo priznanje izsilili z mučenjem. Sedaj je Jamila v zaporu v pričakovanju usmrtitve ali pomilostitve. Steviini listi, med katerimi tudi «Fi-garo«, zahtevajo njeno pomilostitev. ker «Francija mora braniti hkrati Alžir in svojo čast«. Tudi katoliški list »La Se-maine Religieuse« poudarja, da ta primer predstavlja »zelo enostavno teo-licško in moralno stran ter zelo težavno politično stran«. «Le Monde« pa objavlja že nekaj dni posebno rubriko, v kateri politične osebnosti in navadni čitatelji izražajo svoje mnenje o mučenjih v Alžiru. Makarios se vrne decembra na Ciper? NIKOZIJA, 18. — Ciprski listi, ki se tiskajo v Grčiji, javljajo, da bo Velika Britanija doyjjlila nadškofu Makariosu, da se vrne na Ciper še pred koncem prihodnjega meseca. Turška skrivna organizacija »Volkar« je razširila letake, v katerih zatrjuje, da bo nadškof Makarios, ko se bo vrni! n* Medtem pa francoski listi v | Ciper, »našel 6 srebrnih kro-vedno večji meri objavljajo | gel, ki ga bodo čakale«, iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiniiiiiiiiiuniniinininiuuiinniniiinnuHiiui Jugoslovanska manjšina v Avstriji Tiskovna konferenca za izvajanje člena 7 Zwitter, Tischler in Schreiner pri podkanclerju Pitternianu TOKIO, 18. — Japonski ministrski predsednik Nobosuke Kiši je danes z letalom odpotoval na tritedenski obisk v države jugovzhodne Azije. Spremlja ga 11 drugih oseb, med katerimi je tudi zunanji tniuister Matsumoto, DUNAJ, 18. — Zastopniki jugoslovanske narodne manjšine v Avstriji dr. B'ranc Zvvitter in dr, Joško Tischler ter hrvaške narodne manjšine prof. Bela Schreiner so na današnji tiskovni konferenci na Dunaju prikazali zahteve jugoslovanske narodne manjšine, da se dosledno in v celoti izpolni čl. 7 državne pogodbe Dopoldne je delegacija koroških Slovencev pod vodstvom predsednika Zveze slovenskih organizacij dr. Zwitterja in predsednika narodnega sveta koroških Slovencev dr, Tischlerja obiskala podpredsednika avstrijske vlade dr. Pittermana, kateremu je obrazložila zahteve slovenske manjšine v zvezi z osnut. kom zakona o šolstvu in u-vedbi slovenskega jezika ket uradnega jezika na sodiščih. Dr. Pitterman je obljubil, da bo o njihovih zahtevah jutri na seji obvestil ostale člane vlade. Na tiskovni konferenci je predsednik Zveze slovenskih organizacij dr. Zvvitter podal skupno izjavo, v kateri ugotavlja, da je do sedaj bila izpolnjena samo ena točka čl. 7 državne pogodbe, t. j. ustanovitev slovenske gimnazije v Celovcu. Toda tudi pri tem se niso upoštevale želje zainteresirane manjšine, ki je zahtevala gimnazijo s poukom v slovenščini in v nemščini. Ustanovili so namreč gimnazijo samo s slovenskim poukom. Zastopniki koroških Slovencev so zahtevali dvojezičen pouk s skladu s stališčem Slovencev, da je potrebno na celotnem področju izvajati načelo dvojezičnosti. Danes obiskuje prve tri razrede gimnazije 93 dijakov. V začetku jih je bilo nad 100. Toda nekateri so se morali iz. brisati, ker ni bilo rešeno vprašanje njihovega državljanstva, oziroma zaradi pritiska šovinističnih elementov na starše. V izjavi se dalje ugotavlja, da zastopniki jugoslovanske narodne manjšine kljub obljubam prosvetnega ministra in zvezne vlade in ponovnim zahtevam niso dobili na o-gled vladnega osnutka o dvo-jeizičnem šolstvu in o uvajanju slovenščine kot uradnega jezika na sodiščih na Koroškem. Iz podrobnosti, ki jih je oh. javil tisk o osnutku, pa se vidi, da osnutek ne upošteva predlogov, ki so jih zastopniki manjšine predložili v svoji spomenici zvezni vladi. Na. sprotno, oba načrta temeljita na stališču, ki nasprotuje stališču manjšine. «Načelo večine, poudarja izjava, ne more biti načelo za reševanje vprašanj manjšine, in zato so tudi potrebna določila o zaščiti manjšin. Dosledno temu pojmovanju je tudi sedanji predsednik republike, ki je bil pred leti podkancler, izjavil, da je priznanje življenjskih pravic manjšine znak politič-ne zrelosti«. Na koncu svoje izjave ugotavljajo zastopniki koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov, da jugoslovanska manjšina ne more pristati na zakonska določila, ki ne upoštevajo njihovih življenjskih pravic, in izrekajo prepričanje, da bo konec k inčev vendarle zmagala moč razuma in demokracije. V odgovoru na vprašanje novinarjev je dr Tischler v zvezi z vprašanjem tako imenovanih »vindišarjevi« in njihovega jezika navedel vrsto primerov o netočnosti uradnega popisa prebivalstva na Koroškem in objasnil, da je teorija o «vindišarskem» jeziku neutemeljena, ker gre samo za eno izmed narečij slovenskega jezika. Dr. Zvvitter pa je ugotovil, da pisanje jugoslovanskega tiska o položaju jugoslovanske manjšine v Avstriji ni mešanje v notranje zadeve Avstrije, temveč samo opozarjanje na obveznosti, ki jih je avstrijska vlada prevzela z državno pogodbo. «Zanimanj* Jugoslavije za narodne manj* šine v Avstriji je popolnom* v skladu z določili mednarod. ne pogodbe, ki sta jo obe državi podpisali,« je ugotovil dr. Zvvitter in hkrati opozoril, da tudi Avstrija podpira zahteve svoje manjšine na Južnem Tirolskem, Prof, Schreiner je prikazal neizpolnjene obljube, ki so jih dali zastopniki avstrijske vlade gradiščanskim Hrvatom, in delovanje šovinističnih elementov v Burgenlandu proti hrvaškemu kulturnemu društvu, ki se bori za zaščito hrvaške narodne manjšine. Vrem* včeraj: Najvišja temperatura 9,5, riajnižja 7,4, ob 17. uri 7,4, zračnii tlak 1024,3 stanoviten, veter vzhodnik 40 km na uro, vlaga 52 odbt. nebo 3 desetine pootolačeno, morje razgibano, temperatur* morja 15,2. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 19, novembra Elizabeta, Jelislava Sonce vzide ob 7.09 in zatone ob 16.31. Dolžina dneva 9.22. Luna vzide ob 4.19 in zatone ob 15.08. Jutri, SREDA, 20. novembra Feliks. Srečko Zaključek kongresa Delavske zbornice CGIL Kongres ponovno težnjo delavstva po poudaril enotnosti V sklepnih resolucijah so zahtevali tudi prosto cono, avtonomno deželno upravo, okrepitev podjetij IRIr vrnitev ladjevja, zvišanje mezd in uveljavljenje sindikalnih pravic - Izvolitev novega glavnega odbora Ob navzočnosti vseh delegatov in številnega občinstva se je v nedeljo ob 13. uri zaključil prvi pokrajinski kon-kres Delavske zbornice CGIL, ki je trajal tri dni. Začel in končal se je v imenu velikega sindikalnega voditelja, p:koj-nega Di Vittoria, ki bo ostal vsem delavcem simbol vztrajnega borca za delavske pravice in sindikalno enotnost. Kakor v soboto zvečer, tako se je tudi v nedeljo copoldne delo kongresa razvijalo v vzdušju borbenosti in pod vtisom žalostnih dogodkov, do katerih je prišlo v soboto popoldne. Po odobritvi sklepnih resolucij je imel zaključni govor podtajnik osrednjega izvršnega odbora CGIL dr. Piero Boni. ki je v imenu CGIL in njenega izvršnega odbora izrazil solidarnost s stavkajočimi delavci in ogorčenost nad suro- PH1SPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO! vim ravnanjem policije. Obljubil je, da bo osrednje vodstvo CGIL protestiralo pri vla. di in zahtevalo zaradi sobotnih dogodkov preiskavo. Nato je pohvalil tržaško delavstvo, zlasti pa kovinarje, zaradi enotnega nastopa v tej dolgi borbi, ki se neposredno in posredno tiče prebivalstva in tržaškega gospodarstva. Odločno je izjavil, da se CGIL vztrajno in brez zakotnih namenov, bori, da se doseže e-notnost vsega italijanskega de. lavstva in vzpostavitev široke, beti s primernimi ukrepi za ugodno rešitev teh vprašanj. Ko je omenil bližnjo splošno stavko, ki bo v četrtek, je zelo umestno pripomnil, da i-ma spričo sedanjih tukajšnjih razmer ta stavka velik po- men in mora biti izrazit dokaz splošnih teženj vsega tržaškega prebivalstva za na- predek in procvit tržaškega gospodarstva. Ko je na kratko analiziral delo kongresa in delovanje Delavske zbornice CGIL v Trstu v dobi od konstituante do kongresa, je podčrtal vidne u-spehe, ki jih je ta dosegla pri svoji utrditvi in v borbi za delavske pravice. Pri tem pa je dejal, da ima taka sindikalna organ.zacija v specifičnih razmerah našega področja, kjer mejita in skupno živita dva naroda, še posebno nalogo, da se bori za mirno sožitje in medsebojno spoštovanje. Po tej poti je želel novemu odboru in sploh vsemu članstvu še mnogo uspehov in jih vzpod-| budil, naj nadaljujejo po poti, ki so jo nakazali IV. kon-stituanta ter sklepi tega kongresa. Kongres je soglasno, po nekaterih manjših spremembah, odobril razne sklepne resolucije, ki poudarjajo težnjo delavstva po enotnosti, nujnost ukinitve komisarske uprave in čimprejšnjega razpisa novih u. pravnih volitev, ustanovitve proste cone, avtonomne deželne uprave, okrepitve in razširitve obratov 1RI, povrnitve ladjevja, ureditve razmer pri bomiški blagajni, zboljšanja pokojnin, povišanja mezd, e-nakopravnosti delavk, zaščite neodvisne in enotne sindikal-1 na delu, uveljavitve sindikalne organizacije, ki bo lahko nih svoboščin in odprave ka- dovedla italijansko delavstvo do zmage in uresničitve načel italijanske ustave. Enotnost vsega italijanskega delavstva je nujno potrebna spričo ofenzive delodajalcev in cele vrste perečih vprašanj, ki tarejo italijansko delavstvo ter o-virajo socialni in ekonomski razvoj vse dežele. Italijanski delavci dobivajo plače, ki so med najnižjimi v Evropi, delavke pa, kljub jasnim določbam ustave in mednarodnemu sporazumu ne dobivajo za e-nako delo enake mezde kot delavci; neurejeno je tudi vprašanje socialnega skrbstva pokojnin, delavske mladine ter sindikalnih svobošiin. Italijanski delavci so se v odporniškem gibanju borili za osvoboditev svoje dežele, za novo ustavo in se bodo še naprej borili, da se bo uemo-kratična ustava tudi izvajala. Govornik je nato naštel in vključil v splošno italijansko problematiko tudi potrebe in nujna vprašanja našega o-zemlja ter pri tem poudaril, da bi vlada končno morala držati svojo obljubo in poskr- kršne koli diskriminacije glede narodnostne ali sindikalne pripadnosti. V novi glavni odbor Delavske zbornice CGIL v Trstu so bili izvoljeni; Tominez, Bar-ban. Barone. Benini. Bressan, Burlo, Calabria, Cattonar, Ce-sari, Cocevar, Coloni, Ferfo-glia. Gerli, Gombač, Lovriha, Magliacci, Muslin, Paghari, Pečar, Kadich, Rein Ka-ser, Ru-tigliano, Saranz, Sema, Sila, Toselli, Tomaselli, Traofl.uiH.i-ni, Ulieni, Vellico in'Vitez. —«» — ! Podtajnik sen. Spallino i kakor ni zdelo vredno odgovarjati. Senator Spallino je v omenjenem odgovoru dejal: «27. julija letos je bil v Trstu podpisan ustanovni akt kreditnega zavoda, ki se imenuje «Banco di Creldito di Trieste*, toda to ne pomeni otvoritve nove inozemske banke, za kar bi bilo razumljivo, ravnati se po kriteriju reciprocitete. Gre nasprotno za ustanovitev italijanske banke na pobudo italijanskih državljanov, katere pravila je pred dvema letoma redno odobril pristojni medministrski odbor za kredit in katere delovanje — ki se bo moralo razvijati v okviru in ob spoštovanju vseh zakonov, ki veljajo gleče kreditnih in valutnih operacij — bo seveda kot delovanje vseh bank v državi podvrženo nadzorstvu pristojnih vladnih organov.* Ta izjava je naletela v običajnih strupenih šovinističnih krogih na kaj sovražen sprejem in je sprožila novo ogao-no gonjo, čeprav ti tržaški komentatorji dobro vedo, da je fašizem oropal številne slovenske kretditne zavoue vsega i-metja in jih uničil ter da je bilo to imetje sad velikih žrtev našega ljudstva, ki ga je nabralo tako rekoč vinar na vinar. In doslej ni bila povrje na od tega imetja niti lirica. Toda pobesnelim šovinistom je dovolj že to, da se italijanskim državljanom slovenske narodnosti sploh dovoli, da s svojimi prihranki ustanove nov kreditni zavod. Samo to smo hoteli povedati v zvezi z novo gonjo, -saj bi nam bila polemika z ljudmi taksne baze res pod čast. Uradni naziv banke pa je «Banca di Credito di Trieste' — Tržaška kreditna banka* delniška družba, katere predsednik je odvetnik dr. Angel Kukanja. Seja tržaškega pokrajinskega sveta Gospodarski položaj ne dopušča zvišanja davkov in trošarin Za čimprejšnjo ureditev službenega položaja uslužbencev bivše ZVU Sinočnja seja tržaškega pokrajinskega sveta je bila skoraj v celoti posvečena raznim resolucijam, vprašanjim svetovalcev in počastitvi spomina nekaterih umrlih osebnosti. Tako je bila soglasno sprejeta resolucija o vprašanju uslužbencev bivše ZVU, ki jo je predložil predsednik prof Gregoretti. V tej resoluciji pokrajinski svet odločno zahteva od vlade, naj .čirii-prej uredi službeni položaj vseh uslužibencev ZVU in s tem vrne mir in zaupanje nad 5000 uslužbencem, ki se upravičeno pritožujejo proti zavlačevanju rešitve njihovega položaja. Druga resolucija, ki je bila ravno tako soglasno sprejeta, pa opozarja ministrstvo za finance, naj se ne prenagli glede uveljavitve novih davkov in trošarin na našem področju in naj glede tega upošteva sedanji hud gospodarski položaj mesta in njegove okolice. To resolucijo je narekovala velika zaskrbljenost vsega prebivalstva zaradi zvišanja trošarin, ki jih iiiiiiiiiiitiiiiiiiiiHimiiiiiiiHiiiiniMiiitiiiiiiuiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiimiiiiiitiiiiiiimii Resolucija pokrajinskega sveta Spor v ladjedelnicah CRD A in arzenalu se mora čimprej in pravično rešiti Delavci CRDA in arzenala so stavkali tudi včeraj - Priprave za splošno stavko, ki bo v četrtek Sobotni grobi napad policij-1 da medtem ko sem v stikih :ih oddekov na stavkajoče j z delavskimi predstavniki i-ki so hoteli mirno' o Tržaški kreditni banki Pred tremi dnevi je podtajnik v predsedstvu vlade senator Spallino odgovoru na vprašanje, ki r.ta ga fašistična poslanca Colognatti in Cucco postavilo vladi v zvezi z ustanovitvijo slovenske banke v Trstu, To vprašanje sta poslanca postavila v okviru ogabne in strupene gonje šovinističnega tiaka, na katero se nam v*u- skih delavce manifestirati svoje ogorčenje proti delodajalcem, ki odklanjajo upravičene zahteve po izboljšanju delovnih pogojev in proti državnim oblastem, ki se nočejo zan.mati za pravično rešitev tega spora, je imel velik odmev na sinočnji seji pokrajinskega sveta. Takoj ob začetku seje j* prof. Gregoretti prečital resolucijo gleče teh dogodkov, ki je bila po daljši razpravi sprejeta. Resolucija se glasi: «V zvezi z zaostritvijo sindikalne borbe delavcev naše uajvečje ladjedelniške industrije, ki traja že več- mesecev, je pokrajinska uprava zaskrbljena ne samo zaradi neugodnega gospodarskega, položaja velikega dela prebivalstva, temveč tudi zaradi negativnih posledic, ki ga ta spor povzroča že itak hudemu gospodarskemu položaju mesta. Pokrajinska uprava je čutila za svojo dolžnost, da je navezala neuradne stike s predstavniki obeh taborov, z namenom da se najde zadovoljiva rešitev tega spora, ki naj pomiri odnose med delodajalci in delojemalci. Na žalost pa ne morem reči, da so bili coseženi zadovoljivi rezultati. Moram pa ugotoviti, iiniiriiiiiiiMmMimiiiiiimmmiiiiiiiHiiiiiiimmiMiHiiiiMIMMiMiiiiHiniiiiiiiHtiiiiiiiiiHiiimiiiiiHimiiiiiiiiiiiinMniHiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiMi* lz sodnih dvoran Prekinitev sojenja Mohorčiča na podlagi člena 6 Memoranduma Obtožen je bil, da je oktobra 1953 sramotil zastavo . Pogojna obsodita tatice in kupca ukradenega blaga - Brezuspešen priziv Proti Attiliju Mahorčiču, ki je bil obtožen sramotenja zastave in se je moral včeraj zagovarjati pred porotnim sodiščem, so prekinili postopek in sicer v smislu dekreta generalnega vladnega komisarja za tržaško ozemlje št. 190, ki praktično uveljavlja pri nas cl. 6 londonskega Memoranduma. L'o prekinitve postopka, pa čeprav na koncu razprave, je prišlo na podlagi predloga tožilca dr. Scarpa in predsedniku porotnega sodiiča ni preostalo drugega kot sprejeti predlog in izdati naslednji odlok: V imenu italijanskega ljudstva sodišče, upoštevajoč čl. 479 kazenskega postopnika, odreja, da se ukine sodni postopek proti Attiliju Mahorčiču, ker se kazenski postopek zaradi obtoženega dejanja ne more nadaljevati na počlagi dekreta št. 190 z dne 7. junija 1956. leta generalnega vladnega komisariata za tržaško o-leralje. . Tega se moramo veseliti, vendar je treba pripomniti, da bi do ukinitve postopka prišlo lahko brez razprave. Predvsem se je dogodek, zaradi katerega je moral Mahorčič pred porotno sodišče pripet,1 10.10. 1953. leta, to je še pred poepisom Memoranduma. In tedaj so moža policijski organi pr'javili sodnim oblastem le pod obtožbo upornih krikov. Dve leti kasneje bi ga tržaški pretor moral soditi, a ker je bil ta mnenja, da gre za sramotenje zastave, je akte poslal državnemu tožilstvu. Med včerajšnjo razpravo je Mahorčič, ki je bil na začasni svobodi, priznal dejanje in se skliceval, da je strgal zastavice s trolejbusa št. 10 v vinjenem stanju, zaradi česar se ni- točno zavedel dogodka. Prva priča, in sicer sprevodnik trolejbusa, s katerega je Mahorčič snel dve zastavici stavici, pa čeprav ju ni poteptal ne pljunil na njiju. O-stali dve priči, šofer trolejbusa in agent policije S. Zonta, ki je Mahorčiča spremil na poveljstvo in nato na policijsko postajo v Ul. Capr,n, nista povedala nič novega, zaradi česar je predsednik zaključil razpravo in dal besedo državnemu tožilcu. Ta je izrazil mnenje, da bi se dalo govoriti, ali gre ali ne gre za sratomenje zastave, vendar ker se je dogodek pripetil celo leto prec* podpisom Memoranduma in pred prihodom italijanskih čet v Trst, se mora prekiniti postopek, kot to predvideva clen 6 londonskega sporazuma oziroma dekret št. 190, ki je imenovani člen u-veljavil na našem ozemlju. S tem je bilo tudi delo Ma-horčičevega zagovornika znatno olajšano in sodišče je z u-kinitvijo postopka zaključilo le dve uri trajajočo razpravo. Preds.: Rossi, tož.; Scarpa, zapisn.: Magliacca, obramba: odv. Valastro. * * * Novembra lani je videmsko sodišče sodilo 28-letnemu Noe-tu Mansuttiju, rojenemu v Bui pri Vidmu in ga obsodilo --- , . za poskusni umor, vdor v tu-1 nezakonitega prisvajanja bla-je stanovanje, za posest in ga na mesec dni zapora in na Policijski organi so uvedli preiskavo in osumili tatvin hišnico stavbe, v kateri je skladišče, Bruno Zacchigno. Zenska je dejanje priznala in obenem izjavila, da je del u-kradenega blaga prodala 38-letnemu peku Umbertu Amadi-ju od Sv. M. M. sp. in 24-letni Silvani Milazzi iz Ul. Roma-gna. Vse tri so prijavili sodišču, in sicer Zacchignevo zaradi tatvin, Amadija in Milazzijevo pa zaradi nakupa ukradenega blaga. Slednji je socišče spremenilo obtožbo v nepreviden nakup in jo obsodilo na 6,000 lir denarne kazni. Zacchigne-vo in Amadija pa so obsodili, kljub različnim obtožbam, na isto kazen in sicer na 3 mesece zapora in na 3.000 lir vlobe pogojno in tudi brez vpisa v kazenski list. To u-godnost so priznali tudi Milaz-zijevi, ki pa bo morala denarno kazen plačati. Preds.: Corsi, tož.: Maltese zapisn.; Urbani, obramba; odv Morgera in Annoscia, * * * Isto sodišče se je ukvarjalo tudi s prizivom, ki ga je vložila 44-letna Vanda Penne iz Ul. Piccolomim, katero je pre. tor julija letos obsodil zaradi je pojasnil sodišču, da je Ma-horcič izstopil ,z Acegatovega vozila in j« »amo snel *a- nošnjo orožja na 6 let zapora in na 4 mesece pripora ter na dosmrtno prepoved izvrševanja javnih služb. O dogodku. ki se je pripetil 3. a-prila lan. v Agru di Forni A-voltri v škodo Zite Di \ al, bodo ponovno razpravlja,; na današnji prizivni iazpvavi pred porotnim prizivn.m sodi. ščem v Trstu. * * * Trgovec s papirjem Sergio Dolinar je letos ugotovil, da mu neznan tat sproti ečisti* skladišče v Ul. Polonio in je zadevo prijavil policijskim organom s pripombo, da mu je izginilo precej krožnikov iz lepenke za slaščice, higienski papir in podobno za skupno 204.100 lir. denarno globo Zenska je junija 1955. leta kup.la 45.000 lir vredno tehtnico, za katero je plačala takoj mal predujem ir. podpisala za preostalo vsoto menice. Teh pa ni več plačala in ker je tehtnico tudi zastavila, so jo pi prijavi prodajalca obtožil, in tudi obsodili, pa čeprav se je ženska sklicevala, da je bila zaradi bolezni matere in tudi nje osebno, prisiljena zastaviti tehtnico in obenem prekiniti plačevanje menic. S prizivom pa ni ženska dosegla ničesar, ker so ji sodniki potrdili prvotno kazen vključno z odločbo o preklicu pogojne kazni, ki je Pe-nejevi priznalo sodišče oktobra 1955. leta, mel vtis, da so pripravljeni na kompromisno rešitev, niso hoteli delodajalci odstopiti niti za korak od svojega stališča, čeprav so ga hoteli utemeljiti z vzroki precej važnih splošnih interesov. V zvezi s tem položajem, ki so ga obsodbe vredni incidenti še bolj poslabšali in ki bi jih z bolj uravnovešeno oceno mestnega položaja po organih javne varnosti lahko preprečili; incidenti, ki so samo še bolj razburili že tako razburjene delavske duhove zaradi dolge borbe, pokrajinski svet odločno zahteva, naj se pristojni in kvalificirani organi zavedajo svoje velike odgovornosti in naj čimprej brez nadaljnjega odlašanja pravično rešijo to vprašanje, ki naj vrne mir v ta velika podjetja našega mesta, mir toliko delavskim družinam in prepreči še večjo škodo gospodarskemu in javnemu življenju mesta*. O borbi kovinarskih delavcev sta govorila še sind.kali-sta Tominez iCGIL) in Baz-zaro (C1SL). Oba sta dokazala. da leži celotna krivda za nastali položaj v ladjedel-niški industriji na delodajalcih, ki nočejo ničesar razpravljati z delavskimi predstavniki. Poudarila sta, da so delavske zahteve minimalne in da se jim delavci ne bodo na noben način odrekli. Svetovalec Tominez je poudaril, da so delavci CRDA in arzenala v tej borbi zgubili že okrog 30Q milijonov lir zaradi stavk, kar povzroča veliko škodo ne samo delavskim družinam ampak celotnemu mestnemu gospodarstvu. Oba sta tudi obsodila brezbrižnost državnih oblasti, ki so dolžne, da posežejo v spor, saj gre za podjetja državne ustanove IRI. Zlasti pa sta se zgražala nad policijskim ravnanjem z delavci preteklo soboto in zahtevala, da se odločno obsodi. Tudi demokristjan Bologna je soglasal s pto-testom sindikalnih predstavnikov in dodal, da je oseDno govoril v Rimu z ministrom za državno udeležbo Bojem in zahteval čimprejšnjo rešitev spora v korist delavcev. * * * Včeraj zjutraj se je končala v obratih CRDA in Tržaškem arzenalu stavka, ki je trajala od sobote zjutraj; delavc. v omenjenih obratih pa so tudi včeraj ponovno zapustili delo dve uri pred zaključkom rednega delovnega urnika. Stavkali bodo tudi danes, a ne ve se še koliko časa. Stavkajoči delavci so se po končanem delu zbrali v Ljudskem domu na zborovanju, ki ga je organizirala FIOM. 1» razili so svojo hvaležnost pristaniškim delavcem, ki so v znak solidarnosti in protesta takoj ob sobotnih dogodkih zapustili delo in nabrali precejšnjo vsoto v podpore stavkajočim. Popoldne pa je bila pri vladnem generalnem komisarju delegacija kongresa Delavske zbornice CGIL, ki mu je izročila protestno resolucijo z zahtevo, naj se takoj uvede preiskava in kaznujejo krivci vse obsodbe vrednih dogodkov. Na kongresu CGIL so za stavkajoče nabrali nad 130.000 lir; nabiralno akcijo nadaljujejo pristaniški delavci, včeraj pa so jo pričeli tudi tržaški trgovci. Kakor je znano, bo pojutrišnjem splošna stavka vseh produktivnih sektorjev na Tržaškem v znak solidarnosti z delavci iz obratov CRDA in Tržaškega arzenala in protesta proti trmi delodajalcev ter brezbrižnosti pristojnih oblasti. Način in trajanje splošne stavke bosta sindikalni organ.zaciji naknadno sporočili delavcem in javnosti. Po sobotnih dogodkih in spričo vedno bolj občutenih slabih posledic stav. ke, je nujno potrebno, da pride do čimprejšnje in ugodne rešitve spora. Stavka pri Atlasu Delavci v podjetju ATLAS, ki deluje v pristanišču, so včeraj stavkali eno uro, ker delodajalec noče sprejeti njihovih zahtev glede normativnih in mezdnih izboljšanj. Na enotnem zborovanju so pooblastili sindikalne predstavnike, da storijo, vse potrebne korake za nadaljevanje borbe, če delodajalec ne do pristal na njihove zahteve. je določil prefekturni komisar na tržaški občini in zaradi dejstva, da pristojna oblast zahteva tudi od pokrajinske uprave, naj uveljavi najvišje davke, ki jih zakon določa za pasivne pokrajine. Med vprašanji je svetovalec Siškovič (KPI) predlagal, naj pokrajinska uprava posreduje v Rimu, da bo parlament še pred svojim razpustom sprejel zakon za ustanovitev avtonomne dežele s posebnim statuto-m «Furlanija —-Julijska krajina*. Komunistični svetovalec Luchesi pa je zaprosil predsednika, naj posreduje pri pristojnih oblasteh za razpis volitev v tržaški občini, kot določa člen 8, zakona 203 od 5. aprila leta 1951 Ta zakon pravi, da se morajo občinske volitve vršiti najkasneje tri mesece po razpustu občinskega sveta zaradi ostavke večine svetovalcev. Glede prvega vprašanja je predsednik prof. Gregoretti izjavil, da se mu ne zdi primerno zahtevati zakona o u-stanovitvi avtonomne dežele, dokler ne bo pokrajinska u-prava pripravila ustrezen zakonski osnutek. O novih volitvah v Trstu pa je dejal, da bo zahteval, naj se razpišejo v roku, »ki ga določa zakon*. Nato pa je pokrajinski svet obsodil zavlačevanje začetka del za avtocesto Trst-Benetke in za dvojni tir ter elektrifikacijo železnice Crvinjan-Me-stre. Komunistični svetovalec Sartori pa je zahteval od pokrajinskega odbora, da posreduje pri občinskem komisarju proti nameravanemu zvišanju Acegatovih tarif. Nato je pokrajinski svet sprejel nekaj upravnih Sklepov Med sejo je predsednik prof. Gregoretti počastil spomin pokojnega glavnega tajnika CGIL Di Vittoria in dejal, da je bil eden največjih borcev za pravice italijanskega proletariata. Poleg tega pa je počastil šč spomin prof, Col-lottija, ki je nedavno umrl v Rimu, in kapitana Cosulicha. Nato je komunistični svetovalec Postogna obširno govoril o življenju in borbi Di Vittoria proti fašizmu in za delavske pravice. .................. Sklep 10 Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov Januarfa v Trsta zborovanje kmetov Na zborovanju bodo obravnavali najvažnejša vprašanja, ki neposredno zadevajo kmečki živelj SNG drevi Nocoj bo v Avditoriju druga ponovitev zabavne komedije eNaši ljubi otroci» v Trstu. Obtinstvu je na splošno znano, da so po premieri morale zaradi bolezni odpasti nameravane ponovitve v dvorani na stadionu. Medtem je SNG obšlo vse okoliške odre in predstavilo to duhovito Man-zarijevo delo tudi v Gorici. Povsod je občinstvo z zadovoljstvom sledilo sodobni zgodbi o «naši ljubi mladini*. Vodstvo SNG meni, da je našim obiskovalcem dolžno po. jasniti omejitev na letakih: «Mladini neprimerno«. V večini primerov vodstvo SNG ni mnenja, da bi bilo delo neprimerno za mladino, mora pa upoštevati pripombe in navodila cenzurnega urada, ki ima drugačne kriterije pri ocenjevanju dramskih del kot pa Slovensko narodno gledališče. V nedeljo dopoldne je bil na sečežu koordinacijskega odbora Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov v Ul. Geppa 9 sestanek izvršnih odborov obeh organizacij. Po poročilih tajnikov obeh organizacij, ki sta prikazala delovanje koordinacijskega odbora v zadnjih mesecih, so prisotni načeli razpravo o u-mestnosti sklicanja konference kmetov, članov obeh omenjenih organizacij. V zadnjem času je namreč prišlo na kmetijskem področju do vaznih dogodkov, ki neposredno zadevajo kmečki živelj, zaradi česar sta tajništvi obeh organizacij mnenja, ca je treba nujno sklicati zborovanje kmetovalcev področja, ki bi o številnih problemih povedali svoje mnenje in pooblastili koordinacijski odbor, da nato u-krepa v smislu zahtev in želja kmetov. Med vprašanji, ki neposredno zadevajo kmetovalce, naj omenimo le najvažnejše. Tako gre za vprašanje bolniškega zavarovanja kmetov, pokojnin, razlaščevanja zemljišč, izplač.- 10 vojne škode, vprašanje športnega igrišča na Opčinah in igrišča za golf na Hudem letu, za vprašanje živinoreje, vinogradništva, cvetličarstva .n vrtnarstva. Poleg tega naj bi kmetje na zborovanju povečali svoje mnenje o perečem vprašanju poljskih poti in kolovozov, napeljavi vode za namakanje zemljišč, večernih strokovnih tečajih in drugih važnih problemih, ki neposredno zadevajo naše kmetovalce. V diskusiji so člani izvršnega odbora soglasno ugotovili nujnost sklicanja takega zborovanja in pri tem poudarili, da bo treba odločneje nastopiti tudi za rešitev vprašanja zastopstva Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov v raznih komisijah ter ustanovah državnega in poldržavne-ga značaja. Kontno so sklenili, da bočo zborovanje kmetov pripravili enkrat v januarju prihodnjega leta. Omenimo naj tudi, da so odborniki v diskusiji poudarili, da je bilo dosedanje delo koordinacijskega odbora V vsakem pogleču pozitivno in da ti uspehi dokazujejo, da je prišel čas. da se obe organizaciji, ki zasledujeta iste cilje, čimprej združita v enotno kmečko organizacijo. Odborniki so tudi prikazali delovanje predstavnikov Bonomtjeve organizacije iz Ul. Roma 2Q, ki se poslužujejo vseh mogočih sredstev in najrazličnejših propagandnih prijemov, da bi naše kmete vpisali v to demo-kristjansko organizacijo, katere preesednik, ki je član Lega Nazionale, prav gotovo ne more ščititi interesov slovenskih kmetovalcev. Posebej šo še prikazali delovanje njihovega eksponenta v devinsko - nabre- žinski občini, ki prihaja v hiše naših ljudi, da bi jih na en ali drugi način vpisal v to organizacijo. Na sestankih, ’ ki so že in ki bodo tudi v bodoče po vaseh tržaške občine in ostalih občin področja, bodo naši kmetovalci podrobneje obveščeni o tem in o drugih vprašanjih, ki zadevajo kmečki živelj. ----#»---- Zastave na pol droga Včeraj so bile v Trstu na javnih poslopjih izobešene zastave na pol droga v počastitev spomina umrlega predsea. nika češkoslovaške repuoiike Antonina Zapotockega, ki šo ga včeraj pokopali. V Italiji namreč velja običaj, da se ob smrti kakega državnega poglavarja vedno izobesijo Žalne zastave. Smrt dveh skuteristov Smrt ne počiva in zahteva vedno nova življenja skuteristov in vozačev sploh V nekaj minutah so morali zdravniki kirurškega oddelka ugotoviti, da je bila njihova pomoč zaman tako 52-letnemu Agosti-nu Ratossi iz Ul. S. Lorenzo in Selva in 21-letnemu Giu-seppu Deliseju iz Ul. delleLin-fe. Prvi je umrl včeraj zjutraj okoli 3.45. medtem ko mu je Delise sledil v prerani grob četrt ure kasnele. Ratossa se je ponesrečil 10. t. m pri Orehu, ko se je med vožnjo s skuterjem zaletel v nekega pešča Zal se je njegovo ne preveč resno stanje v zadnjih dneh poslabšalo tako, da je podlegel poškodbam Delise pa se je 14. t. m. zaletel v 15-letnega kolesarja, ki je nepričakovano zavil in s tem presenetil mladega sku-terista. Tudi zanj so zdravniki menili, da bo okreval v kratkem obdobju, vendar so nastopile komplikacije, proti katerim so se morali ukloniti tudi specialisti Žrtev burje Rudolf Petrič iz Ul. Media je včeraj postal žrtev nezgode na delu in tokrat je bila kriva burja, ker je z močnim sunkom dvignila nekaj desk s krova parnika na katerem je bil težak zaposlen. Petriča so deske podrle na tla in nekaj minut kasneje so ga odpeljali z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer je o-stal na ortopedskem oddelku. Zdravniki so mu namreč ugotovili hud udarec na desnem ramenu in na hrbtu ter verjetni zlom ključnice, zaradi česar se bo moral zdraviti 10 ali v najslabšem primeru 20 dni. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 18. novembra 1957 se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo je 11 oseb, porok pa je bilo 5. POROČILI SO SE: študent Valentino de Gavardo In študentka Bruna Maria de Gavardo Leva, uradnik Livio Belletti in gospodinja Silva Prisco, geometer An torno Biasutti In uradnica Maria Petelli, stražar javne varnosti Giuseppe Pinto in šivilja Anna-maria Babini, pomorski častnik Guorrino Pelliccetti in gospodinja Dusedda Oriolo. UMRLI SO: 57-letn« Nicolo Riccovon, 58-1 etna Giusiina Calzi por. Talamini, 54-letni Luciano Olleni, 64-letna Katarina Benčič por. Berni, 19-letni Dario De-grassi, 21-letni Giuseppe Delise, 52-letnj Agoatino Ratossa, 53-let-ni Cesare Salvagno, 76-letni Et-tere Sgnidarich, 83-letna Fran-ceaca Hrovatin vd, Žiberna, 69-l«i/ni Giovarvni Poiomo. NOČNA SLUŽBA LEKARN v novembru Benussl, Ul. Cavana 11; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Pic-ciola, Ul. Oriani 2; Pizzul-Cigno-la, Korzo 14; Ravasini, Trg Ll-berta 6; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Vernari, Trg Valmaura 10. ...... Poročilo PSI o neuspehu razgovorov med strankami Včeraj je tržaška federacija PSI izdala poročilo o razgovorih, med strankami, do katerih je prišlo na njeno pobudo, da bi začeli skupno akcijo Za čimprejšnje sklicanje volilnih zborovanj ter da bi se čimbolj skrajšal čas komisarskega upravljanja tržaške občine. Kot je znano, se je pobuda PSI izjalovila. Poročilo našteva sestanke in razgovore po kronološkem redu. 7. novembra ob 18. uri so se na sedežu radikalov sestali socialisti, socialdemokrati, republikanci in radikali. PRI je predlagala ločene akcije strank ali njihovih koalicij. PRI je nato predlagala, naj se PSI pridruži v morebitnih akcijah skupini strank laične demokracije ter naj se ustvari na tej podlagi tudi trajna koalicija. PSI je odgovorila, da bi lahko veljalo to le za konkretno zahtevo po razpisu takojšnjih volitev, ker se vprašanje zavezništva tiče osrednjih organov stranke. V diskusiji so ugotovili, da se samo Krščanska demokracija upira takojšnjemu razpisu volitev ter so se sporazumeli, da bodo javno opozorili na odgovornost KD za sedanji položaj. Sporazumeli so se tuci, da se morajo najkasneje do 10. januarja sklicati volilni shodi. Istega večera je bil na se. dežu PSI sestanek med PSI, MEN in PR. MEN in pristala na omenjeni točki, PR pa je še predlagala, naj bi se vse prizadete stranke za časa skupne akcije odrekle medsebojnim polemikam. 8. novembra so se sestale PSI, KPI, NSZ, UP in TU. Tržaška unija je izjavila, da SNG v TRSTU DANES 19. t. m. ob 20.30 v Avditoriju v Trstu NICOLA MANZARI Naši ljubi otroci komedija v treh dejanjih Prevod in režija N. GABRIJELČIČE V A Scena JOŽE CESAR Prodaja vstopnic v Tržaški knjigarni, Trst, Ul. sv. Frančiška 20 ter eno uro pred pričetkom predstave v Ul. Roma 15-11. Veljajo izkaznice «Z» in gledališki kuponi. GLASBENA MATICA TRST V petek, 22. t. m. ob 20.30 v dvorani Avditorija *VEČER OPERNIH ARIJ» Sodelujejo: Zlata Gašperšič - sopran. Miro Brajnik - tenor in Vlado Korošec - bas. Pri klavirju dr. Danilo Švara. Spcredi bodo na razpolago v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20 v sredo, četrtek in petek ter eno uro pred koncertom na SPZ v Ul. Roma št. 15-11. ( GLEDALIŠČA ) VERDI Danes ob 20.30 druga predstava Verdijevega ((Trubadurja* za vse rede abonmaja B z isto zasedbo. Nadaljuje se pri gledališki blagajni prodaja vstopnic za proste sedeže. TEATRO NUOVO V petek ob 21. uri «Mnogo hrupa za nič* W. Shakepea-ra; za abonma A. KONCERT USIS Drevi ob 18. uri bo v kulturnem centru USIS v Ul. Ga-latti 1 koncert reproducirane glasbe. Na sporedu so skladbe Rimsky Korsakova, Donizetti-ja, Rossinija in Offenbacha. UCDUKA PHOBVKTA ) Tevtki zbor prosvetnega društva «Igo Gruden* v Nabrežini obvešča vse sodelujoče, da je zbor pričel z rednimi vajami, ki bodo vsak torek in petek točno ob 21. uri v društveni dvorani Vabimo V3e, ki bi radi sodelovali v zboru, da se prijavijo. Načelništvo • * • Prosvetno društvo «S. Škamperle* . Sv. Ivan obvešča, da društvena knjižnica posluje vsa. ko sredo od 20.30 do 21.30. • • % Sola Glasbene Matice. Z vajami o,roškega pevskega zbora, ki ga vodi prof. Svetko Grgič, prič. nemo ponovno v petek 22. t. m. Vaje bodo vsak petek točno ob 18.30 uri. Sprejmemo tudi otroke, kj niso vpisani v šoli Glasbene Matice. HA ZNA 4ŠUVKNTII.A Izvršni odbor Slovenske gospo-darsko-kulturne zvez* bo imel svojo redno sejo jutri ob 20.30 na sedežu v Ul. Roma 15-11. Seja pripravljalnega odbora slovenskega fotokluba, bo 21, t. m ob 20, uri v Ul. Roma 15-11 Vabljeni tudi prijatelji fotogra. f i je. Seja SPDT. Jutri ob 20.30 bo redna seja v društvenih prostorih. ledar; 11.00 Otroški kotiček; 11.15 V. Mirk; Pripovedke za mladino; 11.30 Igra mandolmistični ansam. bel z Reke; 13.40 Kmetijska univerza: ((Rigolanje v Brdih*; 13.50 Torkov' operni oder; 14.30 Okno v svet; 14.40 Melodije iz filma iiKvaidrilja ljubezni*; 15.10 Zabavna glasba; 15.25 Makedonske narodne pesmi izvajajo solisti in ansambli Radia Skopje; 15.40- 17.00 Spored iz Ljubljane; 17.00 Ritmi in popevke; 17.25 Od melodije do melodije; 18.00 Gledališka kronika; 18.10 Simfonični koncert; 19.00 Igrajo slavni trobentarji; 19.30-22.15 Spored IZ Ljubljane. SLOVENIJA 327.1 m. 202.1 m. 212.4 m Poročila: O.OU, 6.00, 7.00, 6.00, 10.00, i3.U0. 15.00, 17.00. 1930. 22.00 5.00 Pisan glasbeni spored; 8.05 V domačem tonu; 8.35 Camille Saimt - Saens: Živalski karneval, suita; 9.00 Zabavni mozaik; 9.30 Virtuozne skladbe za razne in-s.rumente; 10.10 Z melodijami na pot; 11.00 VVctfgang Amadeus Mozart: Divertimemto št. 2 v D- duru; 11.30 Za dom in žene; 11.45 Majhni zabavnj ansambli igrajo; 12.00 Priredbe Luke Kramolca in Cirila Preglja; 12.30 Kmečka univerza — Ing. Vilko Masten: Novi načini zatiranja voluharja; 12.40 Orkestralne miniature; 13.15 Klavir v ritmu; 13.30 Pester spored opernih melodij; 14.20 Za otroke — Orlin Vasiljev: Poslednja želja: 14.35 Naši poslušalci čestitajo im pozdravljajo; 15.40 Pearl S, Buck; Spomini na mladost na Kitajskem; 16.00 popoldanski simfonični koncert; 17.10 Album popevk; 17.40 Ciganski napevi; 18.00 Športni tednik; 18.30 Iz zakladnice jugoslovanskih samospevov; 13.50 Domače aktualnosti; 20.00 Narodne pesmi poje Slovenski vokalni oktet; 20.30 Radijska igra — Vsevolod Ivanov: «Oklepni vlak; 21.18 Filmske melodije. 'TELEVIZIJA 11.05 Reportaža z obiska preds. Gronohija v Turčiji; 17.30 Spored za otroke; 21.00 Obrazi sreče; 22.15 Naš film. KINO C RADIO pristane le na drugo točko, to je na datum sklicanja volilnih zborovanj. KPI pa je predlagala, naj se rok 10. januarja zamenja z zahtevo po takojšnjem sklicanju volitev, na kar so ostali pristali. NSZ je pozvala k enotnosti in je pred' lagala skupno akcijo vseh strank, katerim je PSI posla' la vabilo. PSI je odgovorila da to v sedanjem položaju ni mogoče. UP je nato pred lagala, naj bi sestavili vsaj enotno izjavo, ki naj bi jo podpisali skupno ali ločeno Ta predlog so sprejeli soglasno. 12. novembra so Se sestale PSI, PSDI, PRI in PR. PSI je izjavila, aa se bo v tej akciji pridružila strankam laične demokracije, PSD1, PRI in PR so pristale na predlog KPI, naj se zahteva takojšnje sklicanje volilnih zborovanj. PSDI, PRI in UP pa so izjavile, da ne morejo sprejeti predloga UP za enotno izjavo. 14. novembra so se sestale PSI, KPI, NSZ, UP in TU. U-nit& Popolare je vztrajala na zahtevi po skupni izjavi, KPI pa je izrazila ium, da utegne predlog za polemično premirje prikrivati poskus strank laične demokratične skupine, ča bi se odtegnile odgovornosti za krizo. Naslednjega dne je KPI sporočila, da ne pristaja več na socialistično pobudo. UP je odgovorila negativno s člankom, objavljenem v «11 Corriere di Trieste*, NSZ pa je sporočila, da pristaja na vse točke, o katerih je bil dosežen sporazum. 16. novembra so se sestale PSI, PSDI, PRI in PR. PSI je izjav.la, da se je njena pobuda izjalovila ter da ^e zaradi tega preneha njeno posretovanje, TOREK, 19. novembra 1957 IHSI POSTAJA A 11.30 Zabavna glasba; 12.00 Predavanje: «Nepoznana Irska*; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Harmorukar-ka Yvette Homer s svojim ansamblom «Musette»; 17.30 Plesna glasba; 18.00 Bach: Brandembur-ški koncert št. 6 v B-duru in Corelli; Koncert št. 3 v g-molu; 18.30 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 18.45 VVald-teuflovi valčki; 18.55 Koncert pianista Gojmlra Demšarja; 19.15 Zdravniški vedež; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Od melodije do melodije; 21.00 Obletnica tedna; »Obletnica madžarske vstaje*; 21.15 Pri domačem ognjišču; 21.30 De Sabata: luven-tus, simfonična pesnitev; 2145 Franco Russo s svojim ansamblom; 22.00 Italijansko-slovenski kulturni stiki skozii SLOletJa: »Matija Cop in njegova doba*, predava dr. Janko Jež- 22.15 Ritmične popevke; 22.30 Šostakovič: Simfonija št. 5; 23.08 Znani tangi. 1 II S I t. 11.30 Operna glasba; 12.10 Orkester Angelo Brigada; 13.10 Glasbeni album; 16.30 Giulio Piazza; 18.00 Otvoritven 1 koncert radio-televizijske postaje v Neaplju. Dirigira Franco Carac-ciolo, sodeluje Arturo Benedettl Michelangeli; 21.00 Giovannl Gi-raud: »Gentlemen*. KOPER Poročila v itaujanšfni: 6.30 12.30. 16.30. 17.30. 19 15, 23 00 Poročila v slovenščini: 1.3 0 1330. 15.00. 5.00-6.16 Spored Iz Ljubljane; 6.15 Jutranja glasba; 7.00-7.15 Spored iz Ljubljane; 7.15 Glasba za dobro jutro; 7.45 Jutranji ko- Excelsior. 16.00; ((Prekipevajoča plavolaska*, j. Mansfield, T. Randall. Cinemascope. Fenice. 16.00: «Hotlywood ali smrt*. Visiavision. Dean Martin, Jerry Lewis, Anita Ekberg. Komične dogodivščine. Nazionale. 15.3U: «Vražji», F. Pe-rier, M. Prešle, Mladoletnim prepovedano. Supercinema. 13.30: «Fantazija», Walt Disney. Superscope. Tech. nicolor. Zadnji dan. Filodrammatico, 16.00: ((Tragedi- ja ob R.o Grande*, J. Chand-ler, Orson We!les, Colieen Mil-leri Earbara Lavvrence. Lokal je segret. Grattacielo. 16.00: «Calabug», E. Gwenn, F. Fabrizi, N. Cortese. Arcobaleno. 15.30: «Interludij». Lepa ljubezenska zgodba. June Allison, Rosano Brazzi. Cinemascope, techmicolor. Astra Rojan. 16.00: ((Libanonska graščakinja*, J. C. Pascal, G. M Canale. Cinemascope. Capitoi. 16.00: »Babica Sabella*. Tina Pica. R. Salvatori, S. Ko-ščina. Zadnji dan. Cristallo. 14.30, 18,00, 21.30: «Gi-gan.t*, James Dean, Elisabeth Taylor, Rock Hudson. Techni-color, predstave neprekinjene. Normalne cene. Alabarda. 14.30, 18.00, 21.30: »Gigant*, James Dean, Elisabeth Taylor, Rock Hudson. Teclini-color, predstave neprekinjene. Normalne cene. Aldebaran. 16.00: »Donatella*, E. Martiimelli, G. Ferzetti. Ariston. 16.00; »Kri in luči*, D. Gel in, Zsa Zsa Gabor. Techm-color. Armonia. 15.00: «Strah trka na vrata*, C. W'ilde, D. Duryea. Nov varietč. Aurora. 14.30: «Pokvarjeno me-slo*, D. 0’Keefe, P. 0’Brieu. Garibaldi. 16.00; »Souvenir d'Ita-lie», I. Corey, A. Cifariello, V. De Sica. Tecbnirolor. Ideale. 16.00: »Izginuli kontinent*. C R cmero, C, Charvdler, H. Bro-cke. Impero. 16.00: «Souven'ir d’Ita- 1 i e», I. Corey, A. Cifariello, V. De Sica. Technicolor. Italia. 16.00: «Najlepši trenutek*. G. Ralli, M. Mastroiani. Moderno. 16.00: »Angel ringa*, P. Douglas, C. Romero. Saa Marco, 16.00; «Zakon proti Billyju K;du», S. Brady, B. St. John. Technicolor. Savona. 16.00: «999 Scotland Yard», D. Farrar in J. Arnalil. Technicolor. Vtale. 16.00: ((Represalija*, G. Madison, F. Farr. Technicolor. Vitt. Veneto. 16.00; »Visoka družba*, Grace Kelly, Bing Crosby, Frank Sinatra. Technicolor Metro vistavisibn. Belvedere. 15.30: «Prošnja za pomilostitev*, M. Morgan, R. Val-lone. Tecbnlcdlor. Marconi. 16.00: ((Pariški zrak*, J. Gabin, M, P. Casilio, F. Lulli. Massimo. 16.00; «Zemeljskl raj*. Technicolor. Novo cine. 16.00: «Totd in Karolina*, Totd, A. M. Ferrero, T. Pica. Odeon. 16.00; «Dežurni kriminalec*. K. Novak, F M. Murray. Skedenj. 18.00: «Srečanje v dežju*, V, Johnson, Jane Wyman. Radio. 14.00: {(Ljubimec Lady Obatterley», D. Darrieug. Segolo. 16.00: »Nihče me ne bo Wtavi!», S. Hayden, K. Booth. ZAHVALA Globoko ganjeni ob izrazih ljubezni do našega dragega nepozabnega očeta Andreja Širce se prisrčno zahvaljujejo hčere in sinovi vsem, ki so na razne načine počastili spomin dragega pokojnika. Posebna zahvala dr. Marcelu Verču *a ljubeznivo kdravniško pomoč. ZAH VALA Ob tragični in nenadni smrti ALFONZA RAVBARJA se vsem, ki so nam stali ob strani, iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni darovalcem cvetja, ČČ. gg. župnikoma ter vsem, ki so našega nepo* zabnega pokojnika spremili na zadnji poti. ŽALUJOČA DRUŽINA in ostalo sorodstvo Voglje, 17. novembra 1957 19. novembra 1957j OEEC in skupno tržišče Ustanovitev skupnega tržišča — ta nadaljnji korak: v integraciji nekaterih zia-padno-evrpps-kih dežel — je povzročila mnogo močnejša nasprotja kot ustanovitev Skupnosti za premog in jeklo, ker se je ustanovilo zavarovano področje, ki bo v znatni meri vplivalo na obseg zunanje trgovine in spremenilo njene dosedanje tokove. Medtem ko se je z dejavnostjo Organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje — OJ5EC -— skušalo do sedaj odstraniti zapreke v blagovni izmenjavi med deželami članicami in doseči, da bi le-ta bila čimbolj prosta vseh tistih ovir, ki so bile posledica druge svetovne vojne, bi skupno tržišče ostro razdelilo na dva dela ono, v večji ali manjši meri enotno trgovinsko področje s skupno klirinško ustanovo — Evropsko plačilno unijo. Pogodba o skupnem tržišču, ki so jo podpisali v Rimu marca letos in katere ratifikacija je pred vrati (tako da bo pogodba stopila v veljavo v začetku prihodnjega leta), predvideva odpravo carin med šestima deželami podpisnicami: Francije, zSpadne Nemčije, Italije, Belgije, Nizozemske in Luksemburga in ostvaritev skupne in enotne carinske tarife v odnosu na druge dežele. Da bi dosegli enotno skupno tržišče, so predvideni skupni organi naddržavnega značaja, kakor tudi finančne ustanove, ki bi morala ublažiti težkoče prilagoditve gospodarstev teh šestih dežel novim pogojem. Spričo okoliščine, da so v skupno tržišče vključene tudi kolonije dežel članic, je predvidena ustanovitev organov za finansiranje določenih načrtov v kolonijah. V prehodnem razdobju od 12 do 15 let, in to v treh etapah, bi morali postopno odpraviti carine v blagovni izmenjavi dežel članic. Kar zadeva poljedelstvo, je predvideno, da morajo v tem pre- titiiiiiimitiimiimiiiiiiiittimiiiimmiHiiimi Nov fotosintetični proces Skupina ameriških znanstvenikov je odkrila nov fotosinte-tični proces, v katerem rastline izkoriščajo sončno energijo za proizvodnjo aminskih kislin, ki so iz njih sestavljene beljakovine. To je nekoliko skrajšan proces, pri katerem ne pride najprej do proizvodnje sladkorja in šele potem beljakovin, marveč rastline takoj proizvajajo te snovi. Ta fotosintetični proces so najprej odkrili pri tako tve-novanih fotosintetičnih žveplenih bakterijah, znanstveniki pa upajo, da ga bodo že v bližnji bodočnosti ugotovili tudi pri više organiziranih rastlinah Zanimivo je, da omenjajo a-meriški znanstveniki v zvezi s svojim odkritjem napoved sovjetskih znanstvenikov o možnosti obstoja te neposredne sinteze beljakovin v koreninah višjih rastlin, in menilo, da je ta proces isti. ki ga imajo v mislih njihovi sovjetski kolegi. hodnem razdobju posamezne dežele uvesti m-inimalne zajamčene cene, medtem ko bi se promet s poljedelskim proizvodi razvijal na temelju dolgoročnih pogodb o dobavah- Pobudniki zamisli o skupnem tržišču poudarjajo, da bi v taki kombinaciji to področje moglo v precejšnji meri zadoščati samo sebi in bi se po tem moglo po tej strani, po svojem pomenu primerjati z ZDA ali s področjem, ki se je ustavilo okrog Sovjetske zveze na drugi strani. Nastalo bi to-rej neko novo zavarovano področje, in bi tako napravili nov korak k delitvi enotnosti svetovnega gospodarstva, ki se pa sicer n-i-ti do sedaj ni odlikovalo z veliko enotnostjo. Politika liberalizacije in mnogostran-sikih oblik v blagovni izmenjavi je dobila močan udarec. Zdi se, da so posamezne dežele, predvsem pa Velika Britanija, bile presenečene z ustanovitvijo skupnega tržišča. Računali so, da bodo zaradi obstoječih nasprotij odložili ratifikacijo pogodbe, s čimer bi se odgod-ilo tudi njegovo stopanje v veljavo. Toda politični razlogi, ki so narekovali ustanovitev skupnega tržišča, so se izkazali za močnejše od nasprotij na gospodarskem področju. S tem so bile dežele članice OEEC, ki so ostale izven te kombinacije, postavljene pred alternativo, da uredijo svoje odnose do skupnega tržišča, da bi ne bile odtrgane od tržišča, ki predstavlja življenjski pomen za njihovio gospodarstvo. Pretežni del izvoza industrijskih proizvodov Velike Britanije so usmerili na tržišče teh šestih dežel. Te dežele so hkrati 1 pomembno tržišče za poljedelske proizvode Danske, kakor tudi o-stalih pretežno poljedelskih dežel članic OEEC. Velika Britanija je predlagala ustanovitev svobodnega trgovinskega področja, in to vprašanje je b-ilo tudi na dnevnem redu konference sveta ministrov OEEC, ki je bila v drugi polovici oktobra v Parizu. Medtem pa je britansko stališče doživelo znatne spremembe. Položaj Velike Britanije je bil oslabljen zaradi tega, ker Kanada ni pokazala posebnega navdušenja za o-stvaritev anglo-kanadskega trgovskega področja in' ker se ni uresničila domneva Velike Britanije, da bo njeno pojmovanje svobodnega trgovinskega področja naletelo na večje razumevanje pri tistih deželah skupnega tržišča, katerih izvoz zavisi od britanskega tržišča.. Dežele skupnega tržišča so se pokazale bolj e-notne, kot je to domnevala Velika Britanija. Se več: slišali so se glasovi, da ni treba forsirati svobodnega trgovinskega področja. dokler ne bomo, videli, kako bo poslovalo skupno tržišče. Trije strokovni odbori znotraj OEEC niso dosegli soglasja glede najvažnejših vprašanj svobodnega trgovinskega pod' ročja, tako da je bilo treba sprejeti ustrezne odločitve na najvišji ravni. Bistvo angleškega stališča glede svobodnega trgovinskega področja se je sestajalo v tem, da je Velika Britanija hotela uživati ugodnosti skupnega tržišča, hkrati pa ohraniti nedotaknjen preferencialni sistem, ki jo povezuje z deželami Commonweal-tha, in da ostane nespremenjen sedanji sistem podpiranja poljedelstva. Velika Britanija je bila za to, da se postopno odpravijo carine na industrijsko blago v prometu z deželami skupnega tržišča in svobodnega trgovinskega področja, toda ona se noče podrediti organom skupnega tržišča, ampak bi bilo treba obstoječe organe OEEC prilagoditi novim nalogam in o-hraniti načelo soglasnosti pri sprejemanju sklepov. Svet ministrov OEEC je v načelu sprejel ustanovitev svobodnega, trgovinskega pod ročja, ki bi moralo začeti poslovati hkrati s skupnim tržiščem. Ustanovili so poseben ministrski odbor. Ta odbor bo proučeval vsa tista vpra šanja. glede katerih obstoječi tehnični odbori niso mogli doječi soglasja. Velika Brita n-ij-a je popustila glede polje dejstva in pristala na to, da sprejmejo predpise, ki naj o-mogočijo povečanje trgovine poljedelskimi proizvodi. Važnp vprašanje predstavlja tudi določitev tega, od kod blago izvira. Ko bodo namreč odpravili carine med deželami skupnega tržišča in svobodnega trgovinskega področja, bodo imele dežele svobodnega trgovinskega področja, v katerih carine na uvoz surovin sploh ne obstajajo a-li pa so nizke, prednost pred deželami skupnega tržišča Zaradi tega je treba vskladi-ti carine, kakor tudi socialne dajatve, doseči sporazum o skupnih organih in rešiti vprašanje kolonialnih področij. Končno je treba tudi do ločiti položaj gospodarsko manj razvitih dežel članic OEEC, kakor je to primer z Grčijo, Turčijo, Islandom, Irsko in Portugalsko. Z ostvaritvijo svobodnega trgovinskega področja bi se določeni meri ublažil izključni značaj skupnega tržišča. Toda tudi ne glede na to, je že samo dejstvo ostva' ritve nekega širokega, manj ali več zavarovanega področja vznemirila mnoge dežele. Obstajajo znaki, da je primer skupnega tržišča nudil povod stanovitev skupnih tržišč dežel Latinske Amerike in Južne Afrike, kakor tudi na Srednjem vzhodu. Spričo tega ostaja odprto vprašanje, ali je to pot za dpsego in u-trditev enotnosti svetovnega gospodarstva, ali gre morda le za poskus obrambe pred novo krizo, da bi se posledice krize po tej poti laže prevrg-le na neorganizirane in gospodarsko šibkejše dežele. Preteklo nedeljo je Južnotiroiska ljudska stranka priredila v bližini Bočna veliko protest, no zborovanje proti politiki italijanske vlade, ki so jo obdolžili', da namerno krši sporazum Gruber-De Gasperi in da hoče poitalijančiti deželo. Prišlo je tudi do spopadov, a na srečo brez hujših posledic LITERARNA REHABILITACIJ Oles Gončarov: PEREKOP Vzdolž perona naglo koraka skupina ljudi v uniformah. Po veliki resnosti, po grobi napetosti potez na obrazih, na katerih se odraža zaskrbljenost, je lahko spoznati, da so to poveljniki. Sredi med njimi je moški srednjih let, z odločnim korakom, kratko pristriženimi brki in pokrit z vojaško čepico, ki si jo je nadel tako, kot to delajo delavci. Med korakanjem govori nekaj tovarišem in sproti maha * roko. Na njegovih prsih, na navadni vojaški bluzi — močno rdeč madež. — Kaj je to na njegovih prsih? ,— Odlikovanje .. . . Red rdeče zastave ... Naš poveljnik ga je v vsej republiki prvi dobil. — To pomeni, da je to vaš poveljnik? — vpraša z velikim zanimanjem krajevni železničar, ki je v od olja umazani obleki pristopil k borcem. — Toda ali je res, da je on bivši častnik nemškega vrhovnega poveljstva? Starkov se smeje; — To si o njem mislijo po- ■ih umu m m m itn umni mu m n n mm m m umni mm mn ■iiMiiiiiiiiiMiiiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiijiiiiiiiii m mm,mn,mm imiiiiiiiiiiiii m Hum iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinnnn HIPOTEZA, KI JI VERJETNOSTNI RAČUN DAJE PRAV V vsemirju so nebesna telesa z življenjem, kakršno v Čeprav se tehnika naglo razvija, ni verjetno, da bi mogel zemljan kdajkoli priti v stik s svojimi «brati» z drugih svetov, ker so ti tako daleč, da bi potreboval za pot do njih dobo več generacij Ko so lansko leto v Rimu na kongresu astronavtov govorili o možnosti poleta v vse-mirje, je vsak bralec poročil s kongresa s skepso gledal na fantastične načrte poletov na sosedne_ planete in v vsemir-je nasploh. Danes ni nihče več tak skeptik, pa čeprav ni še marsikomu razumljivo, kako bi se moglo kaj takega uresničiti. K temu sta pripomogla sovjetska umetna satelita. Toda astronavti so letos ponovno zborovali. Tokrat v Barceloni, kjer so povedali še marža akcije, ki jim je namen u- sikatero «zanimivo» možnost, da bi -zemljan obiskal svoje «brate» na drugih planetih, o-ziroma na planetih kakega drugega osončja, daleč v našem ozvezdju ali celo izven njega Po njihovem mnenju se bo čez 15 let nekje iz Nove Mehike, Sibirije ali od koderkoli dvignila raketa, ki bo čez nekaj dni pristala nekje na Luni, čerz kakih 80 let pa bo človek ustanovil na Luni že vnukov bodo tedaj že pripravljeni na prave pravcate polete tudi proti drugim planetom, najprej na Mars in nato dalje. Za to pa bi bilo potrebno letalo na fotone z brzino 270.000 km na uro, kakršnega si zamišlja nemški strokovnjak Werner von Braun. Čeprav smo prej rekli, da sta sovjetska umetna satelita razbila dosedanjo skepso glede medplanetarnih poletov, še vedno ne moremo govoriti, da so ti načrti že uresničljivi in da bo človek kar-tako za šalo odpotoval, kamor se mu bo zahotelo. Toda to trenutno ni važno, pač pa je zanimivo, kaj ti ljudje in še predvsem astronomi menijo o možnostih življenja daleč na drugih planetih in nebesnih telesih v vsemirju. O morebitnem življenju na Marsu in Veneri smo že zadnjič govorili in u-gotovili, da prvi «turist» z Zemlje ne bo tam doživel kdo ve kakšnih presenečenj, niti svojo «bazo» in sinovi naših da ne bo imel tam kdo ve illlllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinillllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlHiiliiiilIlllIlllllIllllllliliiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiii,,„1111,1111 Javne produkcije po navadi «e presegajo niti po kakovosti niti po ambiciji običajne-Oa okvira družinskega večera, saj se ob takih priložnostih računa bolj na afektivno nit, ki veže izvajalce z občinstvom, kot pa na kake druge, zahtevnejše momente. Hočem namreč reči, da taki nastopi služijo v glavnem enemu sušnemu namenu: ustvariti hočejo idealno ozračje za prva srečanja mladih izvajalcev z občinstvom, Tak je običaj. Toda že pri prvem bežnem pre-Oledu sporeda Ul. javne produkcije igralske šole SNG sem imel jasen občutek, da gre za stvar, ki hoče biti nekaj več kot običajna javna produkcija. Dejansko izvajanje sporeda je moj občutek spremenilo v prepričanje, saj so bile nekatere točke taico po kakovosti kot po zrelosti izvajanja ninopo več kot dobre šolske Prireditve in samo za las nianj kot samostojen nastop Poklicnih igralcev. Ni za to Čudno, da se ob tem posebnem značaju produkcije ocenjevalec počuti na zelo negotovih tleh, saj ne ve, ali bi Sodil žaljivo očetovsko ali pa krivično strotfo, Edina pot iz ts zagate je po mojem, da Presojam sorazmerno z ambicijami sestavljavcev sporeda tn skušam določiti, kje so izdajalci tem ambicijam bili kos kje so te ambicije ostale Nedosegljiv ideal. S tega posebnega vidika sta ,e mi zdeli še najbolj uspeli druga in tretja točka sporeda lu sicer balet ter enodejanka tčžauk hčerama» Ivana Krilo-ta. Pri teh dveh točkah je bilo namreč jasno čutiti ubrano ravnovesje med objektivni-n»l zmožnostmi mladih izvajal-tev in zahtevnostjo del. Baletna šola je pokazala, da skr bi bolj za solidnost in za obvladanje osnovnih elementov baletne umetnosti kot za lahko dosegljive, toda v bi-«»u škodljive «efekten, kar je nedvomno najboljše spričevalo za njeno vodstvo. Stroga r°ka Adrijana Viliesa je bila oldna prav v vseh plesalcih, ‘la prvem mestu pa naj orne-nim graciozno Majdo Batič, ki je z zmernimi gibi in z zadržan im ritmom uspelo podati naivno dušo charlestona. Prav PRODUKCIJA IGRALSKE ŠOLE SNG tako prepričljiva je bila na svoji stopnji Danica Mavec, ki je zaplesala Sibeliusov sOtož-ni valček«. Pri njenem nastopu je bilo še jasneje videti, kako gradi vodja Baletne šole na notranji napetosti in kako mu je to svojo klasično koncepcijo uspelo vliti v svoje mlade učence, Iste značilnosti sem opazil tudi pri zrelejših izvajalcih, saj sta nam tudi Marino Strajn in Cezar Možina pokazala, da jima telesna izurjenost služi zgolj kot podlaga za pravilno gojenje in posredovanje notranje napetosti. Iz ometenega vidika, ki sem si ga postavil, je tudi tretja točka sporeda prav tako dobro uspela kot druga, Vrh tega nam je ta tretja točka nudila redko priložnost, da se neposredno seznanimo z Ivanom Krilovom, to je z enim izmed ustanoviteljev tistega edinstvenega ruskega realizma, iz katerega so pozneje črpali Go-golj, Dostojevski, Tolstoj ih Cehov. V tem pogledu je bila ta točka sporeda pravi kulturni dogodek, Znano je, da slovi Krilov predvsem zaradi svojih nedosegljivih basni in da so kritiki dokaj radi zanemarjali njegovo gledališče. Vendar je prav to gledališče najznačilnejši dokument tiste kritične prehodne dobe, v kateri so se ruski razumniki prvič zavedli ogromne prvobitne sile, ki se ]■: krila v ruski duši. Kot logična posledica tega novega stališča je nujno moral biti boj proti tujemu vplivu. Kakšne so bile značilnosti tega kulturnega boja, pa nam na najpreprostejši način pove prav «Nauk hčerama», ki se s francosko tehniko jedko zaganja proti pofrancozenim Rusom. To nadvse zanimivo delo sta za gojence tretjega letni' ka pripravila Štefanija Drol-čeva in Miha Baloh, ki sta se pri tem poslužila prijetno tekočega slovenskega teksta prof. Ivana Šavlija. Mladi i-pralci so pokazali veliko gledališko nadarjenost in never- jetno točnost v podajanju. Nekateri so že tako zreli, da jim manjka: le še neizogibno potrebno «staranje» na odrskih deskah. To velja zlasti za Aldksija Pregarca in Dušana Jazbeca, ki sta že zdaj mnogo več kot marljiva in nadarjena gojenca igralske šole. Toda tudi Gabrijela Orel, Silva Raztresen, NCrina Dra-šič ter Rafaela P.etroni so pokazale presenetljivo dobro obvladanje tek ita in nje govega duha, kar jim dovoljuje sanjat i o najbolj častihlepn.a ciljih. Kuferzin in Miranda Ca-harija pa sta v stranskih vlogah težko brzdala svoje hrepenenje po uveljavljenju. Režiserja sta rešila svoje probleme v duhu klasične francoske komedije. Ubrala sta torej pravilno pot, kajti vsaka druga rešitev bi ju speljala zelo daleč od teksta. Dc bro zadeta je bila tudi scenografija Jožeta Cesarja, ki se je pravilno držal osnovnih zahtev klasičnega dela. Čas je prišel, da govorim c prvi točki sporeda, in sicer o drugem dejanju Cankarjevega «Kralja na Betajnovi», ki ga je Jožko Lukeš pripravil za gojence drugega letnika i-gralske šole. Rekel sem v u-vodu, da se mi je ta del sporeda zdel šibkejši od ostalih dveh. Ta sodba pa ne velja, če upoštevamo dejanske težave, proti katerim so se tu morali boriti -mladi izvajalci. Znano je, da je ena izmed glavnih značilnosti Cankarjevega gledališča polemična nota. Ko bi Cankar ne zaslutil velike moči, ki se v tem pogledu skriva v gledališki u-metnosti, bi sei verjetno nikoli ne približal gledališču. Gledališko delo, ki živi v glavnem zaradi polemike, pa je že po svojem ustroju nedeljivo, saj je v njem vsak stavek nenadomestljiv del tiste strnjen$ lestvice, ki vodi v zmagoslavni dokaz teze. Tako delo je torej veljavno samo kot celota in ne dopušča, da bi ga okrnili niti za en prizor. Zato je' samo drugo dejanje šibko učinkovalo ne samo na gledalce, temveč tudi na izvajalce, ki jim je manjkala vsaka smiselna opora, in to kljub temu, da je delo zelo znano in da so si vsi lahko predstavljali manjkajoči dejanji. Vrh tega ne smemo pozabiti, da je drama mladini v rdsnici tuja, zlasti pa še taka drama, kakršna je «Kralj na Betajnovi«, ki se sklicuje na bridke socialne izkušnje odraslega človeka. Ni čudo torej, da gojenci drugega letpika niso mogli nuditi, kar so želeli, saj bi pred tako nalogo odpovedali tudi mnogo bolj izkušeni igralci. Po mojem so si gojenci drugega letnika zaslužili mnogo več kot so jim gledalci priznali. Zlasti pa Dušan Jazbec in Aleksij Pregare, ki sta se kljub vsem objektivnim težavam znatno približala idealnima likoma Kantorja in Maksa. Sicer pa sta se tudi Marija Misiej in Miranda Caha-rija zelo potrudili, da bi njuni vlogi ne izzveneli raztrgani in brez vsebine. Jožko Lukeš je napravil mnogo več, kot je bilo pričakovati od samega drugega dejanja Cankarjeve drame. To pa je naj■ brž dosegdl z velikim trudom, saj je v vsakem izmed nastopajočih gojencev bil jasno viden odsev njegove o-drske osebnosti. r. Prizor iz enodejanke I. Krllova »Nauk hčerama*. Osule slike hotno objavili Jutrt kakšnega udobja. Toda vse bolj zanimive so domneve a-stronomov o m-tnosti življenja tudi izven našega sopčne-ga sistema, to se pravi v svetovih, na planetih drugih o-sončij v sklopu naše galaksije in tudi izven nje. Angleški astronom Arthur Arthur Clarke postavlja domnevo, da je, življenje možno tudi na mnogih drugih planetih, pa čeprav so na njih povsem drugačni življenjski pogoji kot pri nas. Toda življenje po njegovem m nujno, da ustreza našemu življenju, našim pogojem. Ze na Zemlji na pr. imamo mikroorganizme, ki preživijo tudi 250 stopinj pod ničlo in druge podobne mikroorganizme. ki ostanejo pri življenju tudi če jih #skuhamo» v vreli žvepleni kislini, ki je za druga živa bitja smrtna. S tem hoče reči, da ni življenje le tisto, ki ga živimo mi. pač pa predstavlja za znanost tudi življenje, ki se razvija v povsem drugačnih pogojih. Na Zemlji imamo pač zemeljsko življenje, na Marsu marsovsko, na Saturnu saturnovsko življenje in podobno. Ze pisatelj Heuer govori o rastlinskem življenju, vendar ne o življenju rastlin v našem pomenu, pač pa o rastlinah, ki mislijo, ki govorijo, o rastlinah, ki imajo povsem svoje življenje, katerega mi niti ne moremo dojeti z našimi običajnimi zaznavnimi pojmi. Saturn in Jupiter sta velikanska planeta, na katerih je prav gotovo še vedno neko življenje, verjetno mnogo bolj razvita civilizacija kot pri nas, le da ne več v naši obliki. Po Heuerjevem mnenju je tam možno povsem drugačno življenje, pa čeprav v razmerah s temperaturo pod absolutno ničlo (—273 C), Kdo nam zagotavlja — pravijo — da bi tam ne izkoriščali za ogrevanje sončne ali jedrske energije. Pa pustimo te domneve ln preidimo k oolj konkretnim računom. Gre to pot za povsem drugačno trditev, ki temelji na verjetnostnem računu. Dokler govorimo o življenju našega osončja, je račun kaj enostaven. V našem osončju ni nikjer življenja, kakršnega imamo na Zemlji. Kaj pa dlje od našega osončja. Središče našega osončja je Sonce, Toda samo v naši galaksiji je šest milijonov zvezd, ki so enake našemu Soncu. To se pravi, da je šest milijonov osončij, to se pravi možnost obstoja šestih milijonov planetov, kakršen je naša Zemlja. Planetov z jezeri, rekami in gozdovi. Ameriški zvezdoslo-vec Shapley pa je na osmem kongresu astronavtov v Barceloni celo zatrdil, da je v milijonih osončij naše galaksije najmanj sto tisoč planetov, kakršna je naša Zemlja, kjer žive bitja, ki so podobna nam in drugim živim bitjem našega planeta. Nemški astronom Heinrich Faust pa je rekel, da je takih planetov celo najmanj en milijon. In ti računi so povsem utemeljeni, pravi Heinrich Faust. Temeljijo na verjetnostnem računu. Naše Sonce in o-sončje je le neznaten del celega morja nebesnih teles, ki tvori galaksijo v tem morju nebesnih teles je najmanj sto milijard samostojnih nebesnih teles. Tudi če dopustimo mož. nost, da so le redke one zvezde, ki dajejo življenje planetarnim sistenfiom, je zelo verjetno, da je v tem velikanskem številu vendarle nekaj svetov, ki so približno na isti razvojni stopnji, na kakršni je naša Zemlja. V življenju nekega planeta sto tisoč let ne predstavlja še dolge dobe, saj računajo, da je naša Zemlja stara 4 milijarde let. Toda če bi bil pred sto tisoč leti — torej v tem merilu nekako »predvčerajšnjim#— pgišel na Zemljo prebivalec kakega tujega planeta ali osončja, bi na Zemlji ne vridel-:tega,-kar vidi danes, ampak bi se srečal z neandertalcem, z velikanskimi mamuti. Pred 10 milijoni let pa bi se na naši Zemlji srečal le z raznimi dinozavri, trinozavri in podobnimi živalmi, nikakor pa še ne s človekom, ker ga še ni bilo. Kaj pa bo neki obiskovalec s tujih osončij videl na naši Zemlji čeiz 10 milijonov let. Ničesar, kar bi bilo podobno našemu #življenju«. Zemlja bo tedaj že popolnoma pusta, brez vode in povečini prekrita z ledom. Človek, kakršnega si zamišljamo mi, kakršnega poznamo, človek, kakršni smo mi, bo tedaj že zdavnaj izginil, niti sledu ne bo o njem. Ce vse to gledamo s tega vidika, kdo more zanikati možnost, da ni v milijonih osončij z milijardami nebesnih teles tudi na stotine ali celo milijone nebesnih teles, kjer ž:ve bitja, ki so podobna nam, bitja, ki so podobna našemu predniku neandertalcu ali Ja ljudi, kakršni bodo na Zemlji čez 300, 400 tisoč let, ko bodo prav gotovo drugačni od nas? Vse drugačno pa Je vprašanje, ali bomo kdaj s temi ljudmi prišli tudi v stik. A-stronavti to možnost zanikajo. Najbližja zvezda stalnica (razen Sonca seveda), in sicer zvezda Proksima Centauri je oddaljena od nas 4 svetlobna leta, to se pravi 36.000 milijard kilometrov, zvezda stalnica Sirij je oddaljena 9 svetlobnih let. So pa druge, ki so oddaljene tudi tisoče in milijone svetlobnih let. In če bi hoteli «malo na sprehod« tako daleč, bi nam ne zadošča-a niti atomska letala, niti von Eraunova fotonska letala z brzino 300.000 km na uro, ampak bi ljudje, ki bi bili pripravljeni na teh letalih živeti, se množiti in umirati, tako da bi na cilj — na neko drugo »Zemljo« v vsemirju, ki bi bila podobna naši — prispeli morda daljni sorodniki tistih, ki so odpotovali z Zemlje. vsod, ker je njegovo ime podobno nemškemu ... On pa je dejansko delavec, kovinar. Po-vii ga ves Ural. — Odšel je v telegrafski u-rart. — Gotovo bo govoril z Iličem o našem nadaljnjem premiku.« To je kratek odlomek iz novega sovjetskega romana «Pe-rekop«, ki ga je napisal ruski pisatelj Oles Gončarov in ki ga je moskovska revija »Oktober« objavila v svojih zadnjih dveh zvezkih. Poveljnik o katerem je govora, pa je bivši sovjetski maršal Vasilij Knnstantinovič Bliher. Kakor smo že pred meseci poročali, so v Sovjetski zvezi med drugimi rehabilitirali tudi znanega bivšega sovjetskega maršala Bliherja, za katerega vemo, da je bil v dohi znanih Stalinovih »čistk« leta 1939 skupno z večjim številom sovjetskih višjih častnikov obsojen in ustreljen. Te-aaj smo zabeležili njegovo u-radno rehabilitacijo, rehabilitacijo Bliherja kot poveljnika, maršala — vojaka. Oles Gončarov pa v svojem novem romanu Bliherja rehabilitira tudi v literarni obliki, to se pravi v obliki, ki bo po njegovem delu šla med milijonske bralce Sovjetske zveze. V navedenem odlomku iz Gončarovega romana «Pere-kop« se Starkov in železničn-dotikata »pripovedke«, ki se je vzporedno z naraščanjem Bliherjeve popularnosti pojavila v dobi državljanske vojne in krožila tudi več let pozneje in to ne le v Sovjetski zvezi, ampak tudi izven nje. Problem, ali je bil Bliher nemški generalštabni oficir, se je pojavil v inozemskem tisku tudi leta 1939, ko je bil Bliher imenovan za maršala. Toda življenjepis enega izmed najbolj znanih voditeljev rdeče armade v času državljanske vojne in tudi pozneje, je sledeč: Vasilij Konstanti-novič Bliher se je rodil leta 188p. Bil je delavec in eden izmed najvidnejših voditeljev Rdeče armade. Bil je trikrat odlikovan z redom rdeče zastave in s posebnim odlikovanjem daljnovzhodne republike. To beremo v sovjetski enciklopediji iz leta 1927. Leta 1928 pa j» bil Bliher četrtič odlikovan z redom rdeče zastave, leta 193n pa je dobil ie Leninovo odlikovanje ter red rdeče zvezde, ki je bil prav tedaj u-stanovljen. Pred začetkom prve svetovne vojne, v svojih mladih letih je Bliher delal v neki tovarni- vagonov in bil 1910 obsojen zaradi tega, ke<-je vodil stavko. Presedel je dve leti in osem mesecev zapora. 1914 je bil mobiliziran kot navaden -ojak, nato je po- stal podčastnik in 1915 demobiliziran zaradi hude rano. Kljub temu se je zaposlil ▼ ladjedelnici v Sormovskem koder je nato prešel v neko tovarno v Kazanu Leta 1919 se je vpisal v rusko socialdemokratsko stranko. Po oktobrski revoluciji je Bliher nekaj časa deloval v revolucionarnem komiteju v Samari, nato je poveljeval enotam proti belogardistom, ki jih je vodil general Dutov in v septembru 1918 prvi v sovjetski republiki dobil odlikovanje reda rdeče zastave. Bil je tedaj poveljnik divizije v borbi proti admirala Kolčaku in nato na jugozapadni fronti v operacijah proti vrahglovcem. Posebno se je Bliher izkazal v bitkah na področju Kahovke, Saragoze in perekopa. In prav ti dogodki so opisani v novem Gončarovem romanu. V svojem delu «Perekop» Gončarov posveča veliko pozornost vprav vlogi mladega vojskovodje in njegove divizije v borbah proti Vranglu. Teža dela je opis trdovratnih borb pri Kahovki, borb, ki so bile zelo važne, rekli bi odločilne za zmago Rdeče armade nad Vranglom In v tej odločilni borbi so imeli veli-ko vlogo vprav uralski in sibirski rdelzarmejci, katerim je poveljeval Vasilij Konstan-tinovič Bliher. v romu.iu »Perekop« je Gončarov želo plastično opisal trenutke, ko se ie skozi vrste rdečearmejcev razširila vest, da so na bojišče prispeli »Sibirci«, da je »Sibirce« privedel Bliher, torej vest, ki je podesetorila borbenost že tako izčrpanih rdečearmejcev. V sovjetski književnosti tema o borbah iz državljanske vnine ni nova. Posebno mnogo del opisuje borbo rdečear-meicev proti Vranglu na področju Krima, Aleksander Ge-orgijevič Mališkin na pr. je v kratkem delu «Pad Daira« zelo dobro opisal te zgodovinske dogodke. Se lepše jih je prikazal v svojem romanu »Seba-»topolj«. Le da so bila ta dela bolj ozkega značaja, ker je pisateli onisoval le dogodke, nri katerih je sam sodeloval kot rdecearmeiec Gončarov roman »Perekop« pa je nekoliko širše delo in prikazuje polet revolucionarnih sil v teh borbah. y tem delu prikaže bralcu večje število likov iz tedanjih dni. Maršal Bliher, ki ;’e med temi. je tu le epizodno prikazan, vendar je v tem velik pomen, ker tudi sodobnemu bralcu prikazuje lik, kakršnega so si zamislili tedaj, to se nravi brez onih poznejših senc, ki so mu jih dali v dobi mračnih let. ko so t«. svetlo podobo vojaškega voditelja revolucije izmaličili ali celo hoteli izbrisoti. iiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiftiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiii,milina DR. THEODOR HEUSS NA URADNEM OBISKU Cena satelita Ce bi ameriški kongres določil desetino svojega mirnodobskega letalskega proračuna za graditev umetnega satelita, bi v devetih letih zbrana sredstva zadostovala za en sam satelit. Ce bi vse evropske države dale po en odstotek sredstev, vloženih v svojo letalsko industrijo, bi trajalo 130 let, preden bi zbrali dovolj sredstev za izdelavo enega samega umetnega satelita. — Ti podatki se seveda nanašajo na prvi umetni satelit, za drugega, ki je poletel v vsemirje 3. novembra, pa so bila nedvomno potrebna ie večja sredstva. 7, današnjim dnem je na o-bisku v Italiji predsednik nemške zvezne republike prof. I heodor Heuss. Njegov obisk je prvi povojni obisk predsednika nemške zvezne republike v Italiji, Predsednik prof. Theodor Heuss se je rodil zadnjega januarja 1884 v Bra-ckenheimu. Srednjo šol n je o-pravil v Heilbronnu, višje študije pa v Muenchenu in Berlinu, kjer je študiral politično ekonomijo, Ze pred končanimi študiji se je začel ukvarjati z novinarstvom, sodeloval je pri tedniku »Die Hilfe». To je bilo verjetno odločilno za njegovo poznejše življenje, ko se je posvetil znanosti, umetnosti in politični dejavnosti. Leta 1907 je začel sodelovati v drugih časopisih in kmalu postal odgovorni urednik vije eMarzs. Leta 1918 se je vrnil v Berlin, kjer j* imel možnost širšega političnega delovanja in uveljavljanja v novinarstvu. Postal je direktor tednika sDeutsche Politik» in organizacije »Deutsche« VVerkbund«, to se pravi združenja, ki je i-melo namen uvesti v industrijo nov kriterij. Hkrati je bil docent za politične vede na berlinskem vseučilišču in mestni svetnik v Berlinu, Leta 1925 je bil izvoljen za poslanca na listi nemške demokratske stranke. Na tem položaju je ostal vse do leta 1933, k o je prišel na oblast nacionalsocializem, s katerim je bil Heuss v stalnem sporu. Naci- sti so »nu odvzeli mesto všečne«. učiliškega docenta, poslanski mandat pa mu je potekel. Heuss se je nekako odmaknil od javnega življenja, pa čeprav je ohranil stike s svojimi političnimi somišljeniki. Leta 1943 se je preselil v Heidelberg in se vključil v skupino Roberta Boscha in drugih političnih delavcev in ekonomistov. Tedaj je začel, pa čeprav pod psevdonimom sodelovati pri dnevniku «Frankfurter Zeitung». Leta 1945 — to se pravi po končani vojni — je Heuss sodeloval pri ustanovitvi nemške ljudske demokratske stranke, iz katere se je razvila nemška liberalna demokratska stranka, katere predsednik je postal. Leta 1945-46 je bil minister za prosveto v ivuerten-berški vladi, leta 1947, pa je bil imenovan za profesorja po. litičnih ved in sodobne zgodovine na stuttgartskem vseučilišču. Ko se je leta 1948 v Bonnu sestal parlamentarni svet z nalogo, da postavi temelje no-tu ustavi nemške zvezne republike, je Heuss bil tudi pozvan. Dne 14, avgusta 1949 je bit Theodor Heuss izvoljen za poslanca zveznega nemškega par-lummta in 12, septembra istega leta izvoljen za predsednika republike. Ponovno j. bil izvoljen na ta položaj 17. julija 1954. Po ustavi nemške zvezne republike je funkcija predsednika nad vsemi ostalimi političnimi ali drugimi državnimi položaji in Heussu pripisujejo, da je ta svoj položaj znal vedno izkoristiti za to, da ja našel stik med nasprotujočimi si težnjami, ki so jih zapad-nonemške politične stranka kazale tako glede notranjega kot zunanjega političnega živ. Ijenja dežele. Ne glede na to važno vlogo, ki jo je Heuss po splošnem mnenju dobro opravil, ja Heuss znan tudi kot avtor številnih znanstvenih in družbe-no-političnili del, ki jih je objavljal vse od leta 1914 pa do prihoda nacizma na oblast ter nato od končane vojne do do- Goriško-beneški dnevnik Ob prisotnosti velikega števila udeležencev Športni dnevnik Sesti redni ASK Simon Preteklo leto je društvo imelo večje število predavanj, športnih turnirjev, zabavnih in kulturnih večerov, izletov in plesov V nedeljo 17, novembra dopoldne je imel ASK «S. Gregorčič» svoj šesti občni zbor. Zopet so se člani in odborniki zbrali po celoletnem uspeš. nem delovanju na področju kulture in športa. ASK «S. Gregorčič* ' je bil ustanovljen leta 1951. Nastal je na pobudo goriških višje-šolcev, ki so čutili potrebo po društvu, kjer bi se kulturno izživljali. Letošnji občni zbor je kot vsi prejšnji pokazal, kako se mlado društvo bolj in bolj uveljavlja v krogu zamejske mladine, veča število svojih članov in se iz leta v leto vedno bolj krepi. Najprej je povzel besedo predsednik, ki je podal kratko a jedrnato poročilo. Kritično je poročal o vsem tem, kar je bilo v preteklosti storjenega, Pohvalil je uspehe, toda natančnejši je bil pri grajanju raznih neuspehov. Neuspeh ni sicer pravi izraz; s tem izrazom mislim tisto, kar ni bilo storjeno in ki bi se bilo lahko storilo. Poudaril je nujnost po večjem sodelovanju z mladino s podeželja ter po večjem sodelovanju članov z odborniki. Omenil je težave, ki so ovirale folklorno skupino pri njenem delu, ki pa se je kljub temu na svojih nastopih v Trstu in Standrežu dobro izkazala. Povedal je, zakaj je bilo letos nemogoče, da bi dramska skupina društva uprizorila kakšno igro, ter navedel več podobnih malenkosti. Zaključil je, izražajoč upanje, da bo vse to, kar ni bilo storjenega letos, storil novi odbor v letu 1957—1958, da bodo uspehi kluba še večji od tistih, ki so bili že doseženi. Sledilo je poročilo tajnika, ki je do podrobnosti naštel vse delovanje v letu 1956—57. Navedel je število predavanj, športnih turnirjev, izletov, plesov, zabavnih in' kulturnih večerov. Temu so sledile volitve, ki so prinesle velike spremembe v sestavi novega odbora. Od desetih starih odbornikov so bili potrjeni samo štirje: predsednik, tajnik in dva odbornika, medtem ko je bilo šest starejših odbornikov zamenjanih 'z novimi, v glavnem mlajšimi in delavnimi dijaki z učiteljišča in li ceja. Sledile so nato razne slučajnosti, zaveza novega odbora za prihodnje delovanje, glede katerega si »si iskreno želimo, da bi bilo čim, plodo-vitejše, S tem se je uradni del občnega zbora zaključil. Popoldne so šli člani in odborniki na izlet v Brda, * 11 novih stanovanj za občinske uslužbence S tem bo s stanovanjem preskrbljenih 50 družin občinskih uslužbencev Od vseh ustanov in uradov v Gorici, bodisi pokrajinskega ali drugačnega značaja, je go-riška občinska uprava tista, k' najbolj skrbi za svoje u-službence. Pred dnevi so bila na dražbi gradbena, mizarska in druga dela v 11 novih stanovanjih, ki jih bodo zgradili v mestu. 8 stanovanj za občinske uslužbence bo v Ul. Torriani; to bo posebno lepa palača, ki bo imela dv> stanovanji v pritličju ter po tri stanovanja v vsakem od dveh nadstropij. Tri stanovanja pa bodo zgradili na vogalu Ul. Rabatta, kjer bodo dopolnili prazen prostor poleg že postavljene občinske stavbe. Tako se bo v prihodnjem letu pridružilo teh novih 11 stanovanj 39 zgrajenim v preteklih letih in bo tako 50 občinskih uslužbencev preskrbljenih s stanovanjem, ki je za mnoge meščane še vedno pereče vprašanje. SNG iz Trsta gostuje v nedeljo 24. nov. ob 15. in 18. uri v Prosvetni dvorani v GORICI s pravljično igro v šestih slikah Srebrna lilija (za otroke in odrasle) Spisal Hans Fitz Režija: Jožko Lukeš Prodaja vstopnic v kavarni Bratuš in na sedežu £SPD v Ul. Ascoli i. Vstopnina za odrasle 250 in 150 lir, stojišča 100 lir, za otroke sedeži po 100 in stojišča po 50 lir. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiitiiiiiiiiiMiinitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiii V nedeljo zvečer pri Rupi Pavletič iz Gabrij se je smrtno ponesrečil Z motociklom se je zaletel v avtomobil in nekaj ur pozneje izdihnil v goriiki bolnišnici • Druge nesreče 7. DECEMBRA V PROSVETNI DVORANI V GORICI MIKLAVZEVANJE ASK «S. GREGORČIČ* V nedeljo ob 20. uri se je pripetila na mostu čez Vipavo huda prometna nesreča, v kateri je izgubil življenje 51-let-ni Milan Pavletič iz Gabrij. Pavletič se je ob omenjeni uri s svojim motociklom vračal proti domu. Ko se je pripeljal do mosta, se je srečal z avtomobilom goriškega trgovca, 42-letnega Antonia Tab-boneja iz Ul. Trieste 54. Po trgovčevih izjavah naj bi se Pavletič peljal po, sredini ceste. Med obema voziloma je prišlo do hudega trčenja, pri katerem je Pavletiča vrglo močno ob tla. Pri padcu si je prebil lobanjo, pretresel možgane, zlomil nosni greben, prebiL- zgornjo ustnico ter si prizadel še druge zelo resne poškodbe. Ker trgovec Tabbo-ne zaradi ugotavljanja krivde ni hotel premakniti avtomobila, da bi ponesrečenca odpeljal v bolnišnico, je financar Rebeschini iz Devetakov usta. vil avtomobil nekega Tržača- Italijansko nogometno prvenstvo 5 zmag V B ligi na tujih igriščih Como v vodstvu Samo Alessandria in Padova zmagali doma - Zaslužen poraz Triestinc v Brescii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimiimiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiitt Andrejevega semnja se bo udeležilo 200 kramarjev jVo Travniku se bo vrtelo orjaško kolo, okoli njega pa še več manjših vrtiljakov Včeraj so se številni vrtiljaki postavljeni na trgu Sv. Antona ves dan veselo vrteli in z glasbo vabili mlade in stare prijatelje. Letos predvidevajo izredno velik obisk Luna parkov, vrtiljakov in podobnih zabavišč, ki bodo lahko zadovoljili vse od najmlajšega pa do najstarejšega prijatelja Andrejevega semnja. Na občini naj bi po prejetih podatkih odobrili že 50 prošenj lastnikov raznovrstnih vrtiljakov, govori se celo o velikem kolesu, ki se bo vrtelo sredi Travnika, katerega bo goriška občina letos za nekaj časa le dala na razpolago. Stari prostori, ki so jih prejš. nja leta zasedla zabavišča, bodo kmalu nedosegljivi; povsod se dvigajo nove stavbe in je zato vsak prosti košček že danes dragocen. V Gorico bo prišlo do 30. decembra najmanj 20o kramarjev, ki se bodo razvrstili s svojo kramo okoli Zelenjad-nega trga, pošte, po vseh bližnjih ulicah in tudi po Kor. zu Verdi. Vsekakor bo mesto prihodnje dni izredno oživelo, saj ne bo manjkalo okoličanov, ki se med letom le po najnujnejših poslih ustavijo v mestu in pa številnih ljudi iz Vipavske in Soške doline na katere kramarji še posebno upajo. Slednjim želimo le, da jim ne bodo nasedli in ku_ pili stvari, ki jih prebrisani kramarji drugod niso mogli oddati. Delitev kave in sladkorja Do konca meseca lahko potrošniki proste cone v Gorici in Sovodnjah nabavijo pri trgovcih po en in pol kg sladkorja, 350 g surove ali 280 g pražene kave. Vsaik potrošnik lahko dobi tudi po liter semčnskega olja. Zveza trgovcev opozarja trgovce, naj na blago proste cone navedejo vedno ceno proste cone in ceno blaga v prosti prodaji. ■ «»----- Darovi za Dijaško Matico Namesto cvetja na grob pokojnega Ludvika Brešana da-iujejo družina dr. Mermolje 2.000 lir, Lebanovi pa 5.000 lir za Dijaško Matico, Prisrčna hvala. «» ----- TEMPERATURA VČERAJ Včerajšnja najvišja tempera, tura je znašala 10,4 stopinje ob 13. uri, najnižja 7 stopinj ob 6 30. Burja je pihala z br-zino 25 km na uro, posamezni-sunki pa so dosegli tudi do 35 km. «»------ DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan m ponoči lekarna Villa San Gior-gio, Korzo Italia 106, tel. 31-35. Z X H VALA Najiskreneje se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so kakorkoli izrazili svoje sožalje ali spremili na zadnji poti našega nepozabnega LUDVIKA BRESCIANIJA (BREŠANA) Posebno se zahvaljujemo številnim darovalcem cvetja, pevcem in vsem tistim, ki so dragemu pokojniku in njegovi družini stali ob strani ob najtežjih trenutkih. Žalujoči: žena in otroci z družinami 19. novembra 1957 na, ki se je vračal iz Gorice. Nanj so naložili Pavletiča in ga odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer je ob 1.10 včeraj podlegel poškodbam. Za nesrečo se zanimajo o-režniki ie Gabrij. Po njihovih izjavah naj bi nesrečo zakrivil Pavletič, ki se je vozil po sredini cestišča in se zaletel v levi sprednji blatnik. * ** Včeraj dopoldne se je pripetila v# livarni SAFOG nesreča 29-letnemu zidarju Avgustu Sirku iz Ul. Colonia v (Sorici. flifk”’ je 'delal pri nekem ventilatorju, ko mu je roka prišla v dotik z vetrnico. Odnesla mu je sredinec leve roke in mu zlomila še prstanec, Obdržali so ga na zdravljenju v bolnišnici Brigata Pavia, kamor so ga pripeljali z Zelenim križem. Zdraviti se bo moral okoli 30 dni. V nedeljo so pridržali na zdravljenju v bolnišnici Brigata Pavia 65-letno Antonijo Volarič iz Gradiške. Med hojo po pločniku v Gradiški se ji je zdrsnilo. Pri padcu si je zlomila nadlaket. Zdraviti se bo morala 30 dni. Z Zelenim križem so pripeljali v bolnišnico Brigata Pavia I9-letnega Francesca Vica* rija iz Vicenze. Ponesrečil se je na delu v novi bolnišnici. Zaradi zloma noge se bo moral zdraviti 30 dni. «»------- Železniški vozni red na progi Gorica-Trst in Gorica-Videm Odhodi vlakov proti Trstu: 0,15,5.56, 6.53, 7.40, 8.11, 8.38, 10.54, 14.00, 1150, 16.51 (brzi), 18.43, 20.17, 21.19. Odhodi vlakov proti Vidmu: 4.50, 6.34, 7.56, 9.05 (brzi), 9.35, 10.55, 13.03, 13.45i, 15.34, 17.32, 19.00, 20.04, 21.32, 22.56. Prihodi vlakov iz Trsta: 4.49, 6.32 , 9.04 (brzi), 9.33, 10.51, 13.02, 15.33, 17.31, 18.58, 20.02, 21.31, 22.54. Prihodi vlakov iz Vidma: 0.14, 5.54, 6.51, 7.38 , 8.09 , 8.37, 10.512, 13.58, 15.49, 16.50 (brzi), 18.42’ 20.16, 21.17, —n-as----- Saje so se vnele Ob 11' uri so poklicali gasilce v Ul. Duca d’Aosta, kjer so se vnele saje v dimniku stanovalca Romana Cianija. V eni uri so gasilci dimnik očistili in preprečili, da bi se požar razširil. Škode ni bilo. - KINO - CORSO. 17.00: »Gospodov zakon), G. Cooper, v barvah. VERDI. 17.00: »Sonce bo zopet vzšlo*, Ava Gardner, T. Po-vver, Mel Ferrer, v cinema-scopu in v barvah. VITTORIA. 17.15: «Ocean nas kliče*, avanturistični Ulm. v cinemascopu in v barvah. CENTRALE 17.00: »Marijina serenada*, M. Fiore in S. Bruni. MODERNO 17.00: «Totd išče mir*, Toth in I. Barzizza. 11. kolo bo ostalo v analih kot eno najbolj presenetljivih kol italijanskega nogometnega prvenstva. Doslej se namreč menda še ni zgodilo, da bi gostujoča moštva odnesla domačinom kar 12 točk, od katerih 10 z zmagam; in 2 z neodločenim rezultatom. Posledica tega je bila seveda tudi izredna zmaga v športni stavi, ki je tokrat s 13 točkami pripadla enemu samemu srečniku iz Bologne, ki je dobil nič manj kot 233 milijonov in še nekaj debelih tisočakov, medtem ko so se morali dvanajstkarji zadovoljiti s «skromnimi» 5 milijoni... Na tujih igriščih so zmagale Juventus, Atalanta, Udinese, Spal in Fiorentina. Zmagi Ju-ventusa in Fiorentine sta bili več ali manj pričakovani, o-stale tri pa predstavljajo veliko presenečenje, saj so tako Torino kot Genoa in v nekoliki manjši meri Inter veljali za favorite. In posledice teh ne-oredvidenih rezultatov? Juventus se je tako utrdil na vrhu lestvice, da ga bodo njegovi (zasledovalci le težko dosegli, posebno še, če ga bo še naprej spremljala taka sreča kot doslej; Genoa pa je obtičala na dnu, od koder se bo le s težavo še dvignila, kljub temu, da ima odigrano eno tekmo manj kot predzadnji Torino, od katerega je trenutno oddaljena za cele tri točke. Tako Juventus kot Fiorentina sta svoji zmagi izbojevala z veliko sreče, ker sta bila njuna nasprotnika Bologna in Verona dejansko boljša na igrišču, vendar pa znatno manj srečna. Tako je Bologna izgubila v glavnem zaradi poškodbe Cervelattija v prvem delu igre, Verona pa zaradi naravnost otroške napake sicer odličnega vratarja Ghizzardija. Nasprotno pa so bile zmage Atalante nad Ge-noo. Spala nad Torinom in Udinese nad Interjem pošteno zaslužene in morda celo premalo izražene, kar velja predvsem za Udinese, ki se je tako znova dvignila na lestvici, medtem ko je Inter že padel iz srednje v spodnjo polovico. Tekmi, ki sta obetali biti najbolj zanimivi, sta se končali z neodločenima rezultatoma kot posledica izredno slabe in nekorektne igre. In kar še posebej preseneča je dejstvo, da so se v teh dveh tekmah pomerile med seboj enajstorice, ki veljajo za boljše v prvenstvu in sicer; La-zio in Milan v Rimu ter Na poli in Roma v Neaplju. j Z zmagama na lastnih igriščih se tako lahko postavita le Alessandria, ki je tesno premagala Lanerossi ter Padova, ki je z zmago nad Sampdorio z 2:0 edina dosegla dva gola razlike. * sjt * V B ligi je bilo presenečenj znatno manj kot v A ligi, zato pa so spremembe na lestvici ’po 10. kolu znatno večje. Medtem ko je po 9. kolu kazalo, da bo polagoma le prišlo do selekcije v zgornji polovici, je sedaj nejasnost še večja, saj sledi Comu s 14 in Venezii s 13 točkami kar 6 enajstoric z 12 in 3 z 10 točkami. V praksi to pomeni, da bo lahko Como, ki je sedaj prvi, prihodnjo nedeljo v najslabšem primeru osmi. Za tako gnečo na vrhu so krivi predvsem rezultati srečanj v Brescii, v Cagliariju, v Catanii, v Comu in v Ta-rantu. Poraz Triestine proti Brescii, je tržaško enajstorico s prvega potisnil na 4. mesto, po številu doseženih golov pa jo je dosegla prav Brescija. K poraizu ni kaj pripomniti. Bil je pač plod boljše igre domačih in samo delno posledica neugodnih vremenskih pogojev (megla!) ter poškodb gostujočih igralcev. Kljub temu pa ni mogoče trditi, da bi Triestina igrala podrejeno vlogo, Posebno v prvem polčasu je milo za drago, vračala napade in samo izredni nespretnosti njenih napadalcev se i-ma zahvaliti, če je po 45’ igre ostala praznih rok. v drugem polčasu je pobuda pripadala v glavnem Brescii, vendar pa bi napadalci Triestine tudi sedaj lahko našli pot do gola, če ne bi tako Pe-tris kot Mazzero in v prvi vrsti Milani igrali z zavezanimi očmi. Najboljši del tržaškega moštva je bil v krilski vrsti, kjer je Varglien igral brez napak vse do poškodbe v drugem polčasu, ko je njegovo mesto dobro zapolnil Tulissi. Poleg Vargliena in Tulissija je bil koristen tudi stari Pe-tagna, v ožji obrambi pa se je odlikoval predvsem Bandi-ni. Od branilcev je bil Clat boljši kot Castano. Bandini je poleg vrste nevarnih strelov ubranil tudi 11-metrovko, čeprav je moral že trenutek kasneje v lastno mrežo po o-kroglo usnje. Brescia je dosegla gola v 21’ prvega polčasa po Sacchel-li in v 8’ drugega polčasa po Vigniju. V kolikor se bosta prihodnjo nedeljo v Benetkah pomerila med seboj vodilna na lestvici Como in Venezia, nima Triestina nobenih neposrednih možnosti, da bi se ponovno povzpela na vrh lestvice, pa čeprav bi na svojem igrišču odpravila enega svojih najnevarnejših konkurentov — Taranta A LIGA * Alessand ria-Lanerossi Juventus-*Bologna Ata!anta-*Genoa Udinese-*Inter •Lazio-Milan *Napoli-Roma •Padova-Sampdoria Spal-*Torino Fiorentina-* Verona 2:1 4:3 2:1 1:0 1:1 0:0 2:0 1:0 1:9 LESTVICA Juventus 11 9 1 1 23 13 19 Fiorentina 11 7 2 2 20 10 16 Napoli 10 6 2 2 27 12 14 Roma 11 4 6 1. 14 9 14 Alessandria 10 5 3 2 14 8 13 Padeva 10 5 2 3 16 12 12 Lanerossi 10 4 2 4 12 9 10 Udinese 11 3 4 4 20 21 10 Sampdoria 10 1 7 2 13 16 9 Verona 10 4 1 5 12 IS 9 Inter 10 3 3 4 9 10 9 Lazio 11 3 3 5 18 26 9 Soal 11 3 3 5 9 17 9 Milan 10 1 6 3 13 11 8 Atalanta 10 2 4 4 8 16 8 Bologna 11 2 4 5 13 20 8 Torino 11 2 3 6 11 16 7 Genoa 10 1 2 7 10 22 4 Stolpec TOTOCALCIO: 1 2 2, B LIGA •Brescia-Triestina Venezia-* Cagliari •Catania-Bari , •Como-Prato •Marzotto-Lecco »Palermo-Novara * Simmenthal-Messina •Taranto-Sambenedettese •Zenit Modena-Parraa 2:0 1:0 2:0 3:1 3:1 3:1 0:0 1:0 2:2 LESTVICA Como 10 6 2 2 12 5 14 Venezia 10 6 1 3 13 10 13 Taranto 9 5 2 2 9 4 12 Triestina 10 5 2 3 13 10 12 Brescia 10 5 2 3 18 9 12 Bari 10 5 2 3 15 11 12 Z. Modena 10 3 6 1 16 14 12 Prato 10 5 2 3 12 15 12 Messina 10 3 4 3 8 9 10 Palermo 10 3 4 3 11 9 10 Marzotto 10 5 0 5 16 15 10 Sambened. 19 2 5 3 7 9 9 Simmenthal 9 2 4 3 10 11 8 Catania 10 2 4 4 6 8 8 Novara 9 1 5 3 8 12 7 Cagliari 10 2 3 5 7 16 7 Lecco 9 0 4 5 3 12 4 Parma 10 1 2 7 7 17 4 2 X X, 1 2 2, 1 1 — 1, 2 4.750.000 lir. Kvote: 13 točk — 233.215.785 lir, 12 točk Stolpec TOTIP: 1, 1 X 2, 1, X, 1, X. 1, X, 1. 2, 2, 1 Kvote: 12 točk — 128.101 lira, 11 točk — 9.946 lir, 10 točk — 1.442 lir. Proti angleškemu klubu Charlton Athletic 17 igralcev v Milanu za Irenini* haneiklalev Med sklicanimi tudi Boniperti in vratar Rome Panetti ................................... Odločilna tekma VII. kvalifikacijske skupine za svetovno prvenstvo Tudi Jugoslavija v Stockholm po zmagi nad Romunijo z 2:0 Oba gola za Jugoslavijo je dosegel Milutinovič - V predtekmi jugoslovanski mladinci premagali romunske s 3:2, v Bukarešti pa Jugoslavija B-Romunijo B z 2:1 RIM, 18. — Tajništvo italijanske nogometne zveze je objavilo seznam nogometašev, sklicanih na 5. trening državne nogometne reprezentance v okviru priprav za tekmo s Severno Irsko v Belfastu 4. dec. za svetovno prvenstvo. Xi igralci so: Fiorentina: Cervato, Chiap-pella, Gratton, Montuori, Pri-ni. Robotti, Segato; Inter: Bernardin; Juventus: Boniperti, Corra di. Ferrario, Nicole; Lanerossi: David; Milan: Bean, Schiaffino; Napoli: Bugatti; Roma: Panetti. Navedeni igralci morajo biti na razpolago tehničnemu kapetanu dr. Foniju jutri 19. t.m. v hotelu Touring v Milanu. V sredo 20. t. m. bodo odigrali na stadionu San Siro trening tekmo z angieškim moštvom II. lige ((Charlton Athletic*. Angleško moštvo je danes pozno popoldne prispelo iz Londona v Milano. Prispelo je 20 oseb od katerih je 14 igralcev, ki bodo jutri nastopili v naslednji postavi: Dufl; Ed- varda, Totvnsenid; Hevvie, Ja-go, Ufton; White, Ayre. Leary Summers, Kernan. Rezerve: Firmani (brat igralca Sampdo-rie), Hammond. Lucasi. Tehnični direktor moštva Trotter je pojasnil, da je Charlton Athletic trenutno na 5. mestu II. hge z 20 točkami iz 16 tekem in le 4 točke za vodilnim klubom. V zadnji tekmi za prvenstvo je Charlton Athletic izgubil proti Bristolu z 1:0. Najmlajši igralec je Edwards, ki ima 20 let, najstarejši pa Kernan s 30 leti. Najboljši del moštva je napad. BEOGRAD, 18. — V odločilni kvalifikacijski tekmi za vstop v iinale svetovnega pivenstva je v VIL kvalifikacijski skupini Jugoslavija premagala Romunijo z 2:0 (0:0). Tekmi je prisostvovalo 55.000 gledalcev. S to zmago se je Jugoslavija uvrstila med 16 najboljših držav na svetu, ki se bodo junija 1958 borile za naslov svetovnega prvaka. Razen Jugoslavije so si doslej potni list za Švedske priborile še naslednje države: Zahodna Nemčija, Švedska, Brazilija, Mehika, Paragvaj, Avstrija, Škotska, Anglija, Madžarska, Francija,Argentina in CSR. Končna lestvica VII. evropske kvalifikacijske skupine je naslednja: NOGOMET športni palači premagal rojaka Drilla zaradi predaje v 3. rundi. V okviru iste prireditve je Italijan Pravisani (peresna kat.) premagal francoskega prvaka Poncyja po točkah v 10 rundah. * * * MONTECARLO. 18. — Mednarodna diletantska boksarska zveza je sklenila, da bo evropsko diletantsko prvenstvo leta 1959 v Lucernu. * * • GLASGOW, 18. — Organ«*-tor Jim Gilmour je sporoči-, da je ponudil Mariu D’Agati, da bi branil naslov evropskega prvaka proti angleškemu prvaku Petelinje kategorij® Petru Keenanu. Gilmour je dejal, da je garancija, ki jo daje D’Agati, trikrat večja od one, ki jo je ponudil neki ita; lijanski organizator za dvoboj s Keenanom v Milanu. • * * PARIZ. 18. — Evropska boksarska zveza še vedno prejema ponudbe za organizacijo dvoboja za evropsko prvenstvo med sedanjim prvakom Italijanom Marconijem in Angležem Petrom Watermanom. Ponudbe prihajajo iz Itaiije in Anglije. Najiprej jih bo pregledal sekretar zveze Eduard Rabret, nato ostali člani zveze, nakar bo šele določen kraj dvoboja. TENIS 1. Jugoslavija 2. Romunija 3. Crr-l! Iz tehničnih razlogov je danes izpadlo nadaljevanje romana. MiLOS MII^U 111*0ViC JUGOSLAVIJA: Beara, Sija-kovič, Crnkovič, Kaioperovič, Dobrosav Krstič. Boskov (kapetan), Petakovič, Mujič, Milutinovič, Radivoje Ognjanovič, Zobec. ROMUNIJA: Toma, Vasilie Zavoda, Neaxu, Calinou. _Pa-nait, Bone, Cacoveranu, Pečov-ski (kapetan), Alexandrescu Feri Zavoida, Tataru. Srečanje je vodila avstrijska ekipa Seipelt (glavni sodnik), Meier in Kainer. Strelec: Milutinovič v 53. m 78. minuti. Jugoslovanska reprezentanca je izvojevala to zmago po hudi Še en uspeh jugoslovanskega rekorderja Tlilialič zmagal na krosu v Bruslju BRUSELJ, 18. — Jugoslovanski atilet Franjo Mihalič je včeraj zmagal na mednarodnem tekmovanju v krosu na 9150 m dolgi progi v Bruslju. Teka se je udeležilo 33 tekmovalcev iz 7 držav. Mihalič je m* tem tradicionalnem krosu zmagal že leta 1953 in 1955. Zmago si je zagotovil šele v zadnjem krogu, ko je prehitel vodečega Angleža Heatleya in pritekel na cilj 200 m pred ostalimi Vrstni red na cilju: 1. Mihalič (Jug.) 30’05”, 2. Herma.i (Bel.) 30’34”, 3. Heatley (V.B.) 30’37", 4. Cuje (Hol.) 30’45”, 5. Heinaaho (Fin.) 30’53”. AVTOMOBILIZEM Tudi Manucl Fangio 1. dec. v San Paolu SAN PAOLO, 18. — Dirka za veliko avtomobilsko nagradi Brazilije, bo 1. dec. v San Pau- lu namesto 18. dec. kot je bilo prvotno določeno. Udeležilo se je bo 15 dirkačev, med katerimi svetovni prvak Juan Manuei Fangio, Francoz Louis Chiron Italijani Munaron, Zampien, Manfredini, Venezuelca Ettore in Drago ter drugi. Na startu bodo avtomobili Ferrari, Mase-rati in Porsch. ATLETIKA Kitajka Čcng Fcng Jung skočila 177 cm v PJšKING, 18. — 20-letna kitajska atletinja Čeng Feng Jung je dosegla nov svetovm rekord v skoku v višine. Preskočila je 177 cm. Stari rekord je imela Američanka Mc Daniel s 176 cm. 4 2 2 0 7:2 6 4 2 1 1 6:4 5 4 0 1 3 2:9 1 borbi. Vsi domači igralci so se na vso moč trudili, da so vsilili gostom podrejeno vlogo od začetka do konca. Nasprotnike so prekašali v vseh po gledih in bi bili prav lahko dosegli še izdatnejšo .zmago. Obe moštvi sta začeli zelo ostro, toda pod vtisom važnosti tekme so delali večkrat napake oboji. Pobudo so kar po začetnem udarcu Romunov prevzeli Jugoslovani, ki so precej začeli oblegaji romunska vrata. Ze v 3. in 5. minuti sta imela ugodno priložnost za zadetek Milutinovič, nekoliko pozneje pa še Ognjanovič. Prvi resnejši napad so izvedli gostje šele v 12. minuti. Jugoslovani so po tem napadu še krepkeje zagospodarili na igrišču, gostje pa so se samo zagrizeno branili preid vrati. Iz-j redno nevarno je bilo zanje v I 20. min., ko je Milutinovič stre-' ljal z glavo, a se je žoga odbila od prečke pred Mujiča. Tedaj je pritekel branilec Nea-xu m. rešil romunsko mrežo prve nesreče. Vratar Toma, ki je skušal ustaviti Milutinovičev strel, je ob posredovanju vso močjo udaril v vratnico in se laže poškodoval. Z njim je nekaj minut pozneje delil usodo — po strelu Peta-kovičs — še Milutinovič, ki si je v skoku za žogo poškodoval arkado. Domačini so po tej nezgodi igrali nekaj minut z desetimi in zanimivo je, da se jim je prav tedaj ponudila ena najlepših priložnosti za zadetek. Petakovič je udaril žogo pred vrata, Zebec pa jo je po slal mimo vratnice. Do odrao ra so Jugoslovani se naprej napadali, gostje pa so v glavnem zadovoljni z rezultatom — zadrževali žogo. Napadi jugoslovanskega moštva so se nadaljevali takoj po odmoru, že v 53. mm. je Jugoslavija dosegla prvi gol. Strelec je bil Milutinovič, ki je iz prostega strela (17 m daleč) z natančnim udarcem potrese! mrežo. Po tem zadetku so gostje poškodovali Zebca. ki je vse do konca tekme samo še sta-tiral na levem krilu. Po vodstvu so gostje začeli igrati zelo grobo, oboji pa so se lotili posla zelo raztrgano, ker se je bližala odločitev. Vodja jugoslovanskega napada je ta čas še večkrat nevarno streljal na vrata, Romuni pa so se le z velikim trudom otresli ostalih napadov. Beara je bil zdaj povsem brez dela, kajti gostje so se nevarneje uveljavili samo v 66. minuti, ko je Calinou z glavo streljal čez prečko. Še lepša priložnost se je ponud,-la gostom v 76. mm., ko je Alexandrescu zaradi nepazlji vosti zgrešil cilj. Drugi gol je dosegla Jugoslavija, ko je Ognjanovič podal zogo z desne strani pred vrata. Milutinovič, ki je bil v očitnem offsideU, je z njo napravil se dva, tri korake in jo neubranljivo postal v spodnji kot. Sodnik je gol kijub pro- testom Romunov, priznal. Prav malo je manjkalo, da bi bil isti igralec v 68. min. dosegel še tretji gol; preigral je že dva nasprotnika in še vratarja, tc-da usnje je poslal v vratnico. KAKO SO IGRALI? Obramba je uspešno opravila nalogo. Posebno prijetno je presenetil Kaioperovič, ki je bil mimo Milutinoviča najboljši Jugoslovan. Šijakovič je prav tako zadpvoljil, Krstič je bil kot srednji kriiec dober, Crnkovič m Boškov pa sta u-spešno razdirala redke nasprotnikove napade. Beara ni imel dela in njegove igre ni moč oceniti. Napad: v svoji sredini je i-mel najboljšega igralca, Miloša Milutinoviča. Ta je bil zelo okreten in se je boril za vsako žogo. Čeprav ga je ovirala obveza prek čela, so bile vse njegove akcije hitre in zelo nevarne. Za ostale igralce ni moč reči samo pohvalnih besed. Bilo je precej nepotrebnih napak, nepreciznega podajanja in neiznajdljivosti pred nasprotnikovimi vrati. Krili Petakovič in Zebec sta bili v prvem polčasu precej odrezani od akcij ostalih napadalcev. Od romunskih reprezentantov se je pričakovalo več. Gostje so bili verjetno pod vtisom pomembnosti današnje tekme in so zato zaigrali slabše kot po navadi. Vrednost njihove reprezentance je precej zaostala za jugoslovansko in so zato popolnoma upravičeno izločeni iz nadaljnjega tekmovanja. « * * V predtekmi najboljših enajstoric Jugoslavije in Romunije so jugoslovanski mladinci premagali romunske s 3:2 (2:2). Strelci: Ivansuc v 5., Balint v 11. za Romunijo in Kovačevič v 20., Kiš v 24. ter Mitič v 75. minuti (enajstmetrovka) za Jugoslavijo. Pred 55.000 gledalcev je slabo sodil Bolgar Hri-stov. Mladinci so igrali 2 x 40 minut. , LONDON, 18. — Irska in Walles sta pristala na povabilo organizacijskega odbora za svetovno nogometno prvenstvi na udeležbo v posebni kvalifi kacijski Skupini, ki naj da nasprotnika Izraelu za vstop v finale prvenstva v Stockholmu. * * * RIM. 18. — Predsednik športnega kluba Roma je suspendiral trenerja Alexa Stocka za- I radi njegovega obnašanja ob 1 priliki nedeljske tekme v Neaplju. O nadaljnjih ukrepih proti njemu bodo sklepali po njegovem zaslišanju, ki bo jutri. Treninge bo do nadaljnjega vodil pomožni trener Masetti. * * * LONDON. 18. — Angleška nogometna zveza je sporočila, da bo tekmo med SZ in Poljsko, ki bo odločilna za kvali fikacijo za svetovno prvenstvo, sodil ; angleški sodnik Jack Clough. Tudi stranska sodnika bosta Angleža. Tekma Do v nedeljo v Leipzigu. * * * LONDON, 18. — Sovjetski sodnik Latišev bo sodil nogometno tekmo med Anglijo in Francijo, ki bo v sredo 27. t. m. v Wembleyu in ki jo bodo prenašali tudi po televiziji. Angleško moštvo bo nastopilo v naslednji postavi: Hopkin son; Howe, Byrne; Clayton, Wright, Edwards; Douglas, Robson, Tavdor. Haync»,Finney Med rezervami je tudi Mat-thews. * * * KOPENHAGEN, 18. — Tret-je leto zaporedoma je moštvo «AGF» iz Aarhusa osvojilo nogometno prvenstvo Danske. -n---------------------------- BOKS Jutri Italija-Francija za pokal Šved. kralja RIM. 18. — Italijanski teni-sarji, ki se bodo pomerili s francoskimi v četrtfinalu tekmovanja za pokal švedskega kralja, so trenirali v športni palači. Pietrang-eli, Sirola. Maf^ gi in Jacobini so igrali več kot 2 uri tako v igrah posameznikov kot v dvojicah. Vsi so v dobri formi. Dvoboj do v sredo, četrtek in petek, žrebanje nasprotnikov bo jutri. S A H Humez premagal Drilla Pravisani pa Poncyja PARIZ, 18. — Evropski prvak srednje kategorije Francoz Humez je nocoj v parišk; Ivkovu gre slabo WAGENINGEN, 18. — V XII. kolu conskega šahovskega turnirja so bili doseženi tile rezultati: Troianescu - Lintbiom remi, Clarck - Kolarov prek., Orban - Olafson 0:1, Uhlman Niephaus remi, Donner - Lar-sen 1:0. Alster - Trifunovič remi, Szabo Ivkov prek., Dicr-stein - Stahlberg prek., Hani* nen - Teschner 0:1. Stanje na lestvici: Szabo 10 (1), Olafson 9,5, Donner, Lar-sen 8,5, Uhlman, Trifunovič Stahlberg 7 (1), Teschner 6, Ivkov, Diekstein, Troianescu 5 (1) itd. Partija Szabo - Ivkov je ponovno pokazala, da je jugoslovanski velemojster popolnoma izven forme. Že v otvoritvi (ena izmed variant katalonke) je IvkoV naredil napako in izgubil kmeta. Navzlic uporni o-brambi ni mogel izboljšati položaja, tako da je Szabo ob prekinitvi pred zmago. Velemojster Trifunovič se je zadovoljil z mirnim remijem s češkim predstavnikom. V XIII. kolu le Trifunovič rrmiziral s Szabom. partija Ivkov - Diekstein pa je bila prekinjena. oaiovorm ureflent STANISLAV KENKO Tiska Tlskarsk* zavoa ZTT • Trsf predvaja danes 19. t. m. z začetkom Cinemascope barvni film: " ” 8 - Jug. B 1:2 BUKAREŠTA, 18. — Jugoslovanska B reprezentanca je premagala Romunijo B z 2:1. Gledalcev nad 10.000, sodnik Antulovič (CSR). Strelci: Te-rek v 18., Jerkovič v 28. in Lj. Ognjanovič v 59. minuti. Z izjemo prvih dvajset minut igre so jugoslovanski nogometaši prevladovali na igrišču, ker so bolje obvladali žogo in imeli bolj zrelo taktiko. Njihovi, napadi so šli v glavnem prek razpoloženih in hitrih kril Lipošinoviča ter Ognjanoviča. V drugem polčasu so Jugoslovani prikazali pravo ekshibicijsko igro, vendar so doseg., le en gol, medtem ko je vratnica odbila močna udarca Lipošinoviča in Jerkoviča. «Pištolo za podleža* NOGOMET Holandija - Belgija 5:2 ROTTERDAM, 18. — V prijateljskem srečanju je nogometna reprezentanca Holandske premagala reprezentanco Belgije z visokim rezultatom 5:2 (3:2). Tekma je bila izravnana samo v prvih m zadnjih 15 minutah.