Labod izhaja tritedensko v nakladi 2650 izvodov Odgovorna urednica: Lidija Jež Lektoriranje: Tone Jakše Grafična priprava: DIC tozd Grafika Tisk: Tiskarna »Novo mesto« labod glasilo delovne organizacije labod tovarne oblačil novo mesto leto 14 novo mesto, aprila 1988 številka 6 S ‘j! s p-v*S , •. * • »»'i, * ( ' ^ 1. maj danes v _________________J Prvi maj — praznik dela, ki je v naši zavesti še vedno obeležen z rdečim nageljnom in v pest stisnjeno dlanjo, ki obljublja boj za delavčeve pravice, za primeren delavnik, za primerno plačilo. Toda zgodovina je tudi podobo 1. maja spremenila. Nič manj ni revolucionarna, nič manj obvezujoča, vendar je drugačna. Danes govorimo o skrajševanju delovnega časa, o primernih pogojih za delo, o varstvu človekovega zdravja in okolja, o položaju panog, o vlogi in vplivu pri delitvi ustvarjenega dohodka, o znanju, tehnologiji, delu, ki je ali pa ga ni... o plačilu, o organizaciji dela, o človekovi ustvarjalnosti, ki se je razvijala skozi delo in ki se samo skozi delo lahko tudi potrjuje. Tako je rdeč nagelj prešel iz tistega prvega simbola boja za delavčeve pravice do današnjih dni, ko pomeni delo ne le prvi pogoj za preživetje, ampak je tudi prvi pogoj za osvobajanje, za osebno rast in za skupni blagor. Zato tu ni več samo kladivo in nakovalo, tu je tudi ustvarjalnost, so ide- je, je znanje. Z drugačnimi merili meri današnji čas delo, z drugačnimi zahtevami prihaja na dan današnji delavec. V osnovi pa je vendarle 1. maj ostal praznik dela. Zato ni spremenjena vsebina in nič ni odv- zeto veličini 1. maja nekoč in danes. Tako kot takrat, je tudi sedaj to praznik dela, praznik boja za delavčeve pravice, simbol napredka, humanosti — človečnosti. Kajti delo je oblikovalo človeka. \ v današnji številki Gospodarjenje v prvem trimesečju Razpis stanovanjskih posojil iz združenih sredstev Novosti v naši hranilnici Pred 30 leti je bil ustanovljen obrat Laboda v Kostanjevici Utrinki s pariškega sejma mode Planinci so na »potezi« ~ V_________________________J ■ : v ■ \ C-Cv. ; .. . \ : • ' v- ; Čestitke ob dnevu Osvol- ~'li’“ _ fronte in za praznik de Uredništvo ■ .■ . -v - gospodarjenje v prvem i J IZVRŠITEV PLANIRANIH CILJEV v I. trimesečju 1988 na nivoju delovne organizacije: — zmanjšati proizvodnjo za 10% (kooperacija) Obseg proizvodnje v kooperaciji je v I. trimesečju v minutah manjši za 34%, v komadih 38%. — povečati produktivnost za 1,5% Produktivnost je v povprečju večja za 0,78%. — izboljšati izkoriščenost delovnega časa. Delež dela po normi mora biti najmanj 98%. Delež dela po normi je 97,2%. — število zaposlenih v režiji ne sme presegati 600 delovnih ur. Zagotoviti dopolnilno izobraževanje delavcev v skladu z zahtevami iz razvidov del za izpopolnjevanje fluktuaci-je in zaposlovati samo kader, ki ustreza zahtevam sistemizacije. V režiji je za nedoločen čas zaposlenih 609 delavcev (3 manj kot 31. 12.). Delež dela po normi je 97,2%. Na področju izobraževanja je izvršen prvi del naloge, opravljeni so bili razgovori z delavci, ki bi si morali pridobiti ustrezno izobrazbo in dobljeno število kandidatov za dosedanje. Poleg obiskov in seminarjev je bilo organizirano funkcionalno izobraževanje tudi v TOZD. — posodabljati proizvodnjo oz. tehnično opremljenost dela Pridobljene so nekatere ponudbe, opravljeni razgovori, še vedno pa iščemo najugodnejšo ponudbo za nabavo poslovnega računalnika. Pripravljamo potrebno dokumentacijo za uvoz planirane strojne opreme po tako imenovani lizing liniji. Izvršene so priprave za postavitev visečega transporta (proizvodni del) v TOZD Delta. — izboljšati kvaliteto, število izdelkov v klasi naj ne bi bilo več kot 0,5%. Odst. izdelkov v klasi je bil v povprečju 1,7%, kar je enako kot je bilo povprečje v letu 1987. Proizvodnja Plan proizvodnje je presežen za 0,9% v lastni proizvodnji, v kooperaciji je v okvirih letnega plana, razen v TOZD Libna, kjer je zaostanek za 1,3%, v Zali pa za 0,6%. Produktivnost je v povprečju večja za 0,78% in to izključno na račun porasta v TOZD Delta za 4,75% in Tip-topu za 3,17%, saj je v vseh ostalih TOZD nižja kot v enakem lanskem obdobju. V prvem trimesečju je bilo nekoliko slabše pokrivanje proizvodnje (prihod sezone, povečan obseg, povečan obseg trimesečju reklamacij osnovnih surovin zaradi neustrezne kvalitete). Iz tega naslova sta tudi dva zahtevka in sicer v Tip-topu za 43.458 minut in Zali 351.757 minut. Pojavljala se je tudi premajhna zasedenost likalnic zaradi nalogov, ki gredo v pranje in neusklajeno vračanje pliseja v šivanje. V tem obdobju je bilo pokritih z izvozom več kapacitet kot je bilo planirano, skupno 51,3%. Struktura proizvodov je usklajena z usmeritvijo plana, kar ije razvidno v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Manjša je proizvodnja srajc, večja pa bluz in kril ter ostalih vrhnjih oblačil. Povprečni časi izdelave so večji od planiranih'le v proizvodnji bluz, tako za domači trg kot za izvoz. Podatki o številu izdelkov v klasi kažejo, da je teh v procentu toliko kot v preteklem letu. Po TOZD so prerhiki v eno in drugo smer, kar pa je pogojeno tudi s kvaliteto tkanine in vrsto izdelkov. % izdelkov z napako: TOZD Povprečno I. tromeseč-87 je 88 LOCNA 1,2 2,0 LIBNA 2,0 1,3 DELTA 1,7 1,9 TIP-TOP 2,7 0,9 TEMENICA 0,6 0,9 ZALA 0,4 0,6 Kooperanti 0,9 0,9 SKUPAJ 1,72 1,7 Prodaja Odprema izdelkov na domači trg je bila zadovoljiva, nekoliko nižja je realizacija zaradi 14-dnevnega zastoja zaradi okvare računalnika, sicer pa je vrednostni plan presežen za 21%, približno enako v obeh programih. Promet v lastnih prodajalnah je bil 50% večji od plana, ki je bil glede na enako lansko obdobje nekoliko nizko postavljen. Odprema na trg je bila kosovno večja od proizvodnje, kar je zmanjšalo količinski obseg zalog. Po programih je bila odprem'a sledeča: v komadih Prejem Oddaja Srajce 317.013 317.890 Bluze 50.488 86.674 Krila 32.015 40.136 Vrhnja oblačila 22.947 30.768 SKUPAJ 422.468 475.468 Izvoz Dosežena vrednost izvoza je 3.304.092 tisoč din, s čimer je plan za to obdobje presežen za 68%. Povečanje izhaja iz hitrejše rasti valute, predvsem pa večjih količin, saj je bilo tudi več kapacitet namenjenih za izvoz. Planirano Izvršeno Srajce, bluze 57 54,9 VO 27 41,4 SKUPAJ 49 51,3 Skupno je bilo odpremljenih v izvoz 457.637 kosov izdelkov (227.168 kosov srajc, 209.990 bluz, 5.000 kril in 15.479 kosov drugih izdelkov VO). 23% vsega izvoza je bilo klasičnega (45% na konvertibilni trg in 55% na klirinški). Od celotnega izvoza je bilo 88% konvertibilnega in 12% klirinškega. Struktura uvoza je v celoti repro-material, ki je bil izvršen 33% od letnega plana. Področje je 78% konvertibilno in 22 klirinško. Uvoza opreme v tem obdobju ni bilo. Izkoriščenost delovnega časa Izkoriščenost delovnega časa v odnosu dela po normi in času je v povprečju 97,2%, po TOZD pa je razmerje sledeče: Ločna 93,2 Tip-top 97,7 Libna 98,3 Temenica 88,7 Delta 98,6 Zala 100,0 r labod V______________J Izgubljenih ur je več kot planiranih za 0,5% v povprečju. Večje od 12% beležijo izostanke v vseh proizvodnih TOZD razen v TIP-TOP-u in Zala. V primerjavi z lanskoletnim povprečjem se je povečala bolniška (do in nad 30 dni), medtem, ko je porodniška nekoliko manjša. TABELARNI PREGLEDI ZAPOSLOVANJE IN ŠTEVILO ZAPOSLENIH TOZD 31.12.1987 Plan 1988 31. 3. 1988 lndex 3:1 3:2 0 1 2 ' 3 4 5 LOČNA 325 317 321 98,7 101,3 LIBNA 357 346 356 99,7 102,9 DELTA 641 596 639 99,7 107,2 TIP-TOP 172 165 173 100,6 104,8 TEMENICA 154 145 152 98,7 104,8 ZALA 117 111 115 98,3 103,6 COMMERCE 236 233 237 100,4 101,7 DSSS 101 98 101 100,0 103,1 DO LABOD 2.103 2.001 2.094 99,6 104,1 PROIZVODNJA a) v iakturiranih minutah Index I—III. 88 TOZD I.—III. 88 % plana I—III 87 LOČNA 7.752.837 103,31 99,28 LIBNA 7.404.462 98,67 103,68 DELTA 13.089.547 99,96 103,87 TIP-TOP 3.675.508 102,31 105,16 TEMENICA 3.347.073 103,95 101,03 ZALA 2,380.400 99,39 100,63 SKUPAJ 37.649.827 100,91 102,51 Kooperacija 2.290.520 100,00 65,72 DO LABOD 39.940.347 100,86 99,33 b) v komadih Program I—III 87 I—III. 88 Index Srajce 491.919 456.333 , 92,77 Bluze 220.613 264.357 119,83 Krila 26.447 28.115 106,31 Ostala vrh. obl. 29.422 33.225 112,93 Lastna proizvodnja 768.401 782.030 101,77 Kooperacija 80.499 49.873 61,95 SKUPAJ 848.900 831.903 98,00 c) poprečni časi izdelave — lastna proizvodnja Plan 1988 Realizacija Dom. trg Izvoz Dom. trg Izvoz Srajce 35,0 37,0 33,76 35,17 Bluze 45,0 37,0 53,50 43,55 Krila 65,0 - ■ 58,77 53,76 VO 195,2 303,5 180,67 270,89 d) doseganje norme — iz izvršenih minut TOZD I—III 87 I—III. 88 * Index LOČNA 115,64 106,69 92,26 LIBNA 106,69 100,88 94,55 DELTA 102,06 101,11 99,07 TIP-TOP 117,17 113,36 96,75 TEMENICA 114,27 113,62 99,43 ZALA 117,08 109,52 93,54 109,11 104,84 96,09 PRODUKTIVNOST (minute na delavca) TOZD Januar Febuar Marec Skupaj I—III. LOČNA: 1987 6.961 10.649 8.855 26.465 1988 6.737 10.572 8.885 26.192 Index 96,78 99,28 100,34 98,97 LIBNA: 1987 6.051 8.453 7.835 22.317 1988 5.987 8.628 7.532 22.169 Index 98,94 102,07 96,13 99,34 DELTA: 1987 5.898 8.105 7.330 21.360 1988 6.190 8.659 7.500 22.375 Index 104,95 106,84 102,32 104,75 TIP-TOP: 1987 5.641 9.117 7.848 22.548 1988 6.048 9.354 7.854 23.263 Index 107,22 102,60 100,08 103,17 TEMENICA: 1987 . 6.213 9.763 8.705 24.724 1988 6.452 8.910 8.385 23.738 Index 103,85 91,26 96,32 96,01 ZALA: 1987 6.114 9.459 7.988 23.655 1988 5.550 8.264 7.232 21.065 lndex 90,78 87,37 90,54 89,05 DO: 1987 5.099 7.447 6.578 19.128 1988 5.175 7.551 6.544 19.278 Index 101,49 101,40 99,48 100,78 FAKTURIRANA REALIZACIJA (v 000 din) Program I—III. 1987 I—III. 1988 Index Srajce—bluze 4.347.771 9.252.115 212,8 Vrhnja oblačila 1.969.312 4.257.464 216,2 Skupaj 6.317.083 13.509.579 213,9 V tem: — za domači trg 5.357.258 10.205.487 190,5 — za izvoz 959.825 3.304.092 344,2 Plan Realizacija Index I—III. 88 I—III. 1988 1. Domačim kupcem: SB 5.560.000 6.705.601 120,6 ver 2.890.000 3.499.886 121,1 SKUPAJ 8.450.000 10.205.487 120,8 2. Izvoz: SB 1.672.000 2.546.514 152,3 VO 297.000 757.578 255,1 SKUPAJ 1.969.000 3.304.092 167,8 3. Skupaj prodaja 10.419.000 13.509.579 129,7 4. Promet prodajalen 423.400 629.994 148,8 IZVOZ v $= 451,60 Plan Realizacija Index 4. Konvertibilno področje: 6.255.536 1.891.885 30,24 V tem: — klasični izvoz 498.230 221.666 44,49 — storitve 5.757.306 1.670.219 29,01 2. Klirinško področje 156.111 269.987 172,94 3. Skupaj izvoz 6.411.647 2.161.872 33,72 UVOZ v$ = 451,60 Plan Realizacija Index 1. Konvertibilno področje 4.496.236 1.425.764 31,71 — repromaterial 4.096.546 1.425.764 34,80 — oprema J 399.690 — — 2. Kliring 1 921.169 397.900 43,20 — repromaterial 921.169 397.900 43,20 3. Skupaj uvoz 5.417.405 1.823.664 33,66 ZALOGE v 000 din 31. 3. 1987 31. 3. 1988 Index 2.639.672 4.755.614 180,16 Nedokončana proizvodnja 1.493.468 2.629.185 176,05 Gotovi izdelki 739.746 2.343.475 316,79 Trgovsko blago — last. trg. 491.336 1.422.434 289,50 SKUPAJ 5.364.222 11.150.708 207,87 STRUKTURA NEDOKONČANE PROIZVODNJE 31. 3.1988 Vrednost % — skladišče materiala 392.897.292 14,95 — krojilnica 591.126.827 22,48 — šivalnica 847.276.431 32,23 — na plesiranju 73.936.383 2,81 — likalnica 457.318.270 17,39 — končani komadi 2.841.282 0,11 Skupaj lastna proizvodnja 2.365.396.485 89,97 Kooperacija 263.788.208 10,03 SKUPAJ 2.629.184.693 100,00 POPREČNO IZPLAČANI OD [na delavca mesečno — netto) TOZD I—XII 1987 I—III. 1988 Index LOČNA: proizvodnja 205.281 316.019 153,94 režija 303.714 474.482 156,23 154,13 SKUPAJ 216.842 334.220 LIBNA: proizvodnja 204.656 289.653 141,53 režija 271.143 425.236 156,83 144,80 SKUPAJ DELTA: 217.418 314.821 k proizvodnja 198.824 308.920 155,37 režija 258.683 418.194 161,66 SKUPAJ 208.768 326.852 156,56 TIP-TOP: proizvodnja 212.743 327.598 153,99 režija 298.116 488.210 163,77 SKUPAJ 230.803 361.144 156,47 TEMENICA: proizvodnja 216.538 328.996 151,93 režija 293.584 444.374 151,36 SKUPAJ 230.337 350.272 152,07 ZALA: proizvodnja 211.792 272.945 128,87 režija 323.414 446.304 138,00 SKUPAJ 231.799 302.094 130,33 SKUPAJ PROIZVODNI TOZD 217.455 329.363 151,46 COMMERCE: skupaj potniki 311.799 482.338 154,70 574.723 838.848 145,96 brez potnikov 293.625 457.465 155,80 DSSS 312.612 473.564 151,49 LABOD 233.438 354.467 151,85 TOZD Boln. do 30 dni Boln. nad 30 dni Nesreče pri delu Porod. Nega Nepl. skupaj izost. LOČNA 3,05 2,08 0,04 5,81 2,59 0,02 13,60 LIBNA 4,80 2,91 0,59 4,19 2,41 0,03 14;93 DELTA 3,06 2,30 0,01 7,18 0,93 0,09 13,57 TIP-TOP 3,66 1,08 0,29 4,78 1,23 — 11,04 TEMENICA 3,72 0,69 6,94 1,20 0,02 — 12,^7 ZALA 6,78 2,86 0,13 0,27 1,42 _ 11,46 COMMERCE 1,90 1,82 0,20 3,32 1,02 0,03 8,29 DSSS 2,37 0,08 0,21 3,88 0,85 — 7,39 LABOD 3,49 2,02 0,17 5,27 1,52 0,04 12,51 Rezultati proizvodnje in prodaje v prvem trimesečju so taki, da bi moral biti tudi siceršnji rezultat primeren. Sicer pa bomo poslovanje v prvem četrtletju natančneje pregledali na organih upravljanja in v razpravi spregovorili tudi o sezonskih vplivih, doseženih ciljih, usmeritvi v naslednjem obračunskem obdobju itd. Pripravila: ROZINA KUM PAS bluze v ločni Novica, da bodo v Ločni delali bluze, je sprva zvenela prvoaprilsko, saj je prišla med nas prav na ta dan. Toda že naslednjega dne je bilo jasno, da gre zares. Kako to? Zakaj? Vodja programa prodaje bluz, Tine Juršič, je povedal da smo samo v redni kolekciji za tekočo sezono prodali 100.000 bluz, ocena tržišča pa nam je narekovala občutno večjo dopolnilno ponudbo. Izkušnje so pokazale, da so trgovci preveč previdno zaključevali in so ob koncu lanskega leta in v začetku letošnjega pokupili takorekoč vse. V tem obdobju smo naknadno prodali 60.000 bluz po redni ceni. Naša prvotna organiziranost kapacitet za ta programje temeljila na zaključenih količinah In delni dopolnitvi, vendar so bluze trenutno veliko bolj prodajne. Izpopolniti moramo vrzel in izkoristiti iskanost naših bluz. Zato smo skupaj z Ločno začeli s šivanjem bluz s kratkimi rokavi. Ta poteza je dobrodošla tako za ločno kot tudi za prodajo. Direktor tozda Lqčna, Jože Tekstor je pojasnil, da je Ločna sprejela izdelavo približno 20.000 bluz. Delo bo zaključeno v enem mesecu. Brez posebnih komplikacij in vzdihovanj so sprejeli nalogo, saj tov. Tekstor meni, da so časi težki in da si dela ne smemo več izmišljevati in izbirati. Kar je v našem delokrogu, za kar smo usposobljeni in sposobni narediti, to tudi bomo. Edino vprašanje je bila strojna opremljenost, če bi šlo za trajnejše izdelovanje bluz ali za tkanine, za kakršne naši stroji niso primerni. Tako pa ni večjih zadržkov. Bluze so večinoma iz blaga, ki je precej podobno srajčnemu, čeprav je vmes tudi nekaj svile. Toda tudi srajce iz čiste svile smo že delali. Odbor za počitniško dejavnost in družbeni standard DO Labod Odbor je na svoji seji dne 18. aprila 1988 sprejel sklep, da se na podlagi 18. člena samoupravnega sporazuma o združevanju dela sredstev čistega dohodka tozdov in DSSS za solidarno reševanje stanovanjskih vprašanj v DO Labod Novo mesto razpiše: NATEČAJ ZA DODELITEV STANOVANJSKIH POSOJIL IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV Natečajna sredstva znašajo 31.000.000 din. Natečaj traja 30 dni po objavi v glasilu Labod. V roku 30 dni po objavi se lahko na natečaj prijavijo tozdi oziroma DSSS, združeni v DO Labod, tovarni oblačil Novo mesto, in sicer s pismeno vlogo, ki naj vsebuje podatke, določene v 30. členu samopravnega sporazuma, zlasti pa: — ime tozda oziroma DSSS, — višino zaprošenega posojila, — navedbo primerov, ki so osnova za vlaganje prošenj, — obrazložitev, kaj bi prosilec rešil z odobrenim posojilom, — druga pomembna dejstva, ki bodo prispevala k boljši oceni razmer in k pravilnejši odločitvi odbora. Vlogo za dodelitev stanovanjskega posojila iz združenih sredstev pripravijo strokovne službe tozdov oziroma DSSS v sodelovanju s komisijo za družbeni standard tozdov oziroma DSSS, ki poda predlog delavskemu svetu tozda oziroma DSSS. Ta sprejme dokončen sklep o tem, kakšna naj bo vloga za dodelitev stanovanjskega posojila, iz združenih sredstev. Vloge, ki bodo utemeljene na osnovi 3. in 4. točke 5. člena sporazuma, morajo vsebovati celovito analizo stanovanjske problematike v tozdu oziroma DSSS za preteklo in za tekoče srednjeročno obdobje. Pravočasno prispele vloge bo obravnaval odbor in na njihovi podlagi ter na podlagi lastnih ugotovitev razdelil natečajna sredstva, o čemer bo obvestil vse DS tozdov oziroma DSSS. Na podlagi dokončnega sklepa bo sklenjena ustrezna posojilna pogodba. Predsednik odbora: SLAVICA PUTRIH \__________________________________________________________________J C \ obnovljen avtopark V ze daje rezultate _______11_______J Naš avtopark se lepo obnavlja in nakup nekaj novih avtomobilov gotovo zasluži posebno pozornost. Vodja avtoparka Lojze Kum je povedal, da smo začeli z obnovo avtoparka leta 1986. Tedaj smo v Labodu kupili enega »5-tonca« in 4 dostavna vozila Renault Master. Sledil je še nakup 2 renaulto-vih vozil in enega zastavinega »5-tonca« v naslednjem letu. Letos smo dobili še dva dostavna avtomobila — tokrat Iveko, ki jo Zastava uvaža od Fiata, še dve vozili pa sta za letošnje leto v planu. Od skupno 19 vozil je bilo v dobrih dveh letih zamenjanih 10 vozil, do konca letošnjega leta pa jih bo 12. To pa je že lep uspeh. Med 19 vozili so samo še tri, ki bi jih bilo nujno čimprej zamenjati —dva 15 let stara mercedesa ter osem let staro in že precej iztrošeno zastavino vozilo. E Alojz Kum — vodja transporta Obnovljen avtomobilski park je prinesel nekaj vidnih rezultatov. Z novejšimi, okretnejšimi in boljšimi vozili so vožnje hitreje in varneje opravljene. Lani je Labod zmanjšal sodelovanje s tujimi prevozniki družbenimi in privatnimi za 70 odstotkov, letos pa teh voženj sploh ne bo. Tako dosegamo ob enakem številu vozil in šoferjev (teh je 18 — trije v Ljubljani, ostali v Novem mestu) vse lepše rezultate. Z več reda pri usklajevanju med službami in še posebno med nabavo ter skladišči gotovih izdelkov vozijo avtomobili polni, kar je tudi prispevek k boljšim poslovnim rezultatom. Ob teh razveseljivih novicah pa je treba dodati tudi novost, da je bolje poskrbljeno za šoferske malice. Za dneve, ko so na vožnjah, dobe posebne bone. Omeniti pa velja tudi nov pravilnik, ki je. v pripravi za njihovo področje. Med novostmi, ki jih naj bi prinesel, je tudi pobuda, da bi imeli obvezne zdravstvene preglede na dve ali tri leta. Doslej so bili vsako leto. Ker gre za dokaj drage preglede odgovorni menijo, da bi to zadostovalo, saj na labod — april 1988 medicini dela že tako pogosteje sprem-ljajo šoferje, ki imajo zaradi slabšega zdravja določene omejitve. Lani se je z Labodovim dostavnim avtomobilom zgodila ena večja nesreča, ki pa ni prinesla telesnih poškodb, ampak le večjo materialno škodo. Manjše poškodbe, do katerih prihaja na cestah, sproti uveljavljamo skozi kasko zavarovanje, saj so vsa naša vozila zavarovana. (&. ) tekmovanje tekstilnih delavcev Slovenije bo v mariboru v _______J Odbor naše dejavnosti pri republiškem svetu ZSS je razpisal 2. delovno tekmovanje tekstilnih delavcev Slovenije. Kot se še spomnimo, je bilo prvo tekmovanje pred dvema letoma. Potekalo je v naši Delti, ekipa Ločne pa je zasedla prvo mesto. Naše šivilje so se dobro odrezale tudi na zveznem tekmovanju. Povedati moramo tudi, da je za odlično organizacijo Delta prejela posebno priznanje odbora. Letošnje tekmovanje v šivanju bo 21. maja — to je na soboto, in sicer v sozdu MTT v Mariboru. Seveda je kon-fekcioniranje perila, kjer bodo tekmovale naše šivilje, le ena od disciplin. Poleg teh se bodo v znanju in delu pomerili tudi predilci bombaža, volne ter tkalci bombaža in volne. Tekmovanje v Mariboru bo hkrati tudi izbirno tekmovanje za zvezno raven. Povejmo še, da tekmovanje zajema splošni del s testnimi vprašanji iz samoupravljanja, družbene samozaščite, varstva pri delu ter tehnologije, in pa praktični del, kjer je seveda poudarek na kvaliteti in hitrosti šivanja. r n novosti v naši hranilnici ______ ______J Zaradi prehoda na trimesečni vpis obresti je bilo potrebno opraviti spremembo v metodi obračunavanja obrestnih mer. Žal izračunavanje obresti po spremenjeni metodi ne bo več tako enostavno kot je bilo doslej, ko si je praktično vsak delavec zase lahko izračunal obresti. Marsikdo bo pomislil, da je v tem primeru potrebno vzeti četrtino letne obrestne mere, vendar Novost, ki jo bodo labodovci gotovo zelo veseli, pa je možnost, da ima posameznik več knjižic. Te novosti pa so prinesle precej dela tudi programiranju v AOP za to področje, saj vemo, da je hranilnica vezana na računalniško obdelavo podatkov. OTMAR POTRČ je v naši AOP službi sicer še pripravnik. Toda za seboj ima kar precej dela, ki ga velja prav s hranilno službo v zvezi še posebej poudariti. Z novim načinom obračuna obresti je bilo treba opraviti v računalniškem programu kar precej korektur. Kako se je torej lotil tega dela? — Dve bistveni spremembi sta se pojavili: možnost, da odpre posameznik več hranilnih knjižic in pa nov način obračuna obresti. Te je sedaj možno dvigovati na tri mesece, kar pomeni za varčevalce precejšnjo ugodnost. Če obresti nq dvigne, se te, skupaj z glavnico, obrestujejo naprej v drugem trimesečju in tako dalje. Za korekturo sistema* sem potreboval mesec dni, od tega kar polovico čas za izračun obresti., Koncept je s temi korekturami zastavljen precej fleksibilno. Torej bodo tudi v bodoče možne različne spremembe, kot so vezane vloge ali kaj podobnega. Kakšno delo te torej pri tem še čaka? — Menim, da je sistem sedaj zares dovolj prilagodljiv. Osnova vsem je hranilna knjižica, ne posameznik. V tem je tudi osnovna sprememba, ki omogoča prilagodljivost. Za v naprej pa je moja naloga čim bolj poenostaviti delo na blagajni hranilnice. Torej iskati možnosti za enostavnejši vnos po- ni tako. To pa iz tega razloga, ker je potrebno pri kapitalizacijski dobi, katera je krajša od enega leta, upoštevati obrestno obrestni račun, se pravi dejstvo, da se tudi obresti obrestujejo. Iz tega razloga je namesto relativne obrestne mere potrebno izračunavati komformno dnevno obrestno mero, katera predstavlja podlago za izračunavanje obresti. Navedeni način izračunavanja je torej precej matematično zahteven, najvažneje pa je, da daje pravilen rezultat. V to se lahko prepričamo z naslednjim primerom: 1. Vpis obresti je leten (stara metoda) Enoletno varčevanje glavnice v višini 100.000 din, ob 100% letni obrestni meri da ob koncu leta za 100.000 din obresti. datkov, za čim več različnih izpisov, kumulativnega stanja celotne hranilnice itd. Stalno je treba težiti k nečemu boljšemu. Tebi kot pripravniku gotovo ni bilo povsem enostavno lotiti se tega dela, čeprav si računalništvo študiral. — Bilo bi precej enostavneje, če bi sproti in počasi spoznaval celotno problematiko in sistem naše hranilnice. Šilom prilike pa sem bil v to primoran in se s tem naglo spoprijeti. Zato je bilo zame to dokaj težka naloga. Tudi samega programskega jezika nisem poznal. No, na koncu pa je bilo vse dobro. Morda še majhno pojasnilo o programskih jezikih: veliko jih je in še naprej se razvijajo. Sedaj je nekako najpopularnejši programski jezik 4. generacije, svet pa pospešeno razvija 5. generacijo, to pa je že umetna inteligenca. — No, to so že širše teme, ki so mlajšim generacijam blizu, starejšim pa ne. Za vse pa je pomembno dejstvo, da je zagotovljen ažuren obračun obresti in garantirana točnost. IDA DULAR je blagajničarka v naši hranilni službi v Novem mestu, hkrati usklajuje delo z ostalimi Labodovimi hranilnicami. Hranilnica deluje še v Delti in prav ta mesec je začela tudi v Tip-topu. Ker za ustanovitev ni potrebnih kakšnih večjih vlaganj niti kadrovske širitve (edino denar za terminal pomeni večji znesek), je pričakovati, da bodo tudi ostali tozdi prešli na hranilno službo in s tem pomagali svojim delavcem in sebi. Kakšna vprašanja so najpogostejša? — Največkrat sprašujejo naši va- Ida Dular rčevalci po višini mesečnih obresti, zanimajo se za spremembe, predvsem jim nov način obrestovanja ni bil dovolj jasen. Tudi možnosti odpiranja več knjižic je sprožila veliko vprašanj, pa pooblastila, kakšne možnosti imajo pri našem varčevanju Labodova društva in podobno. Tvoje delo je zahtevno, natančno in odgovorno, tako kot ponavadi delo z denarjem in z ljudmi. Gotovo pa ti je programer v AOP pripomogel k hitrejšemu delu, pri čemer so tudi morebitne pomote tako rekoč izključene. — Precej je skrajšana ta pot, vendar pa nekateri varčevalci še nekako težko zaupajo. Včasih je čutiti še dvom, ali je njihov denar zares varen. No, dvom je odveč, saj je zagotovljena varnost in točnost. Imaš ti ali pa varčevalci kakšno pripombo? — Vsi skupaj tarnajo, da je pri okencu prepih, saj je ta ob vhodnih vratih. Težko je čakati v vrsti, na prepihu, sama pa sem zaradi tega tudi stalno prehlajena. r \ telefaks tudi v labodu Dobra dva meseca imamo v Labodu telefaks. To je pridobitev, s katero lahko pošiljamo ne le pisna ampak tudi grafična sporočila naslovnikom, ki imajo tudi telefaks. Deluje na principu fotokopirnega stroja na daljavo, torej preslikuje besedila, skice, vzorce itd. Majda Jakša iz ekspedita, ki z njim dela, pohvali novost, ki skrajšuje poti in dogovarjanja. Gotovo bi bilo dobrodošlo, da bi imeli telefaks tudi vsi naši tozdi, za sedaj pa preko te naprave največ komuniciramo z našimi tujimi partnerji in z Jugotekstilom. 2. Vpis obresti je trimesečen Višina glavnice ostaja enaka, torej 100.000 din Datum pripisa obresti: 1.4. 1.7. 1.9. 1.1. Znesek pripisanih obresti: Obresti od obresti, katere 18.920 -1-18.920 + 18.920 + 18.920 se pripišejo s 1.1. 12.900 + 7.840 + 3.580 = 24.320 100.000 din A. K. naš jubilej Pred 30 leti je bil ustanovljen obrat v Kostanjevici Letos praznujemo v Labodu velik jubilej. Leta 1958 je bil prav na 1. maj ustanovljen obrat v Kostanjevici. Investicijski elaborat je predvidel 75 zaposlenih, ki naj bi letno predelali 500.000 metrov tkanin in ustvarili 276 milijonov sta-^ rib dinarjev bruto produkta. Ko je Kostanjevica začela z delom v starem gradu, je bilo tam zposle-nih 58 delavk. Leta 1964 je bil obrat v Kostanjevici adaptiran. Ko je bil leta 1969 razširjen obrat v Krškem (ta je bil ustanovljen leta 1965), so bili s tem dani pogoji za združitev kostanjeviškega obrata s krškim. Med prvimi delavkami je bila tudi Remi Blažekovič, ki je zaposlena kot brigadirka v krški Libni. Kakšni so njeni spomini na Kostanjevico? »Doma sem iz Šentjerneja. Kot kvalificirana šivilja sem se seveda želela zaposliti pri šivalnem stroju, zato sem dala prošnjo v Labod. Obrat v Kostanjevici je takrat delal kakšen mesec, ko je tudi mene sprejel Ivan Mlakar — obratovodja. Nekaj čez 50 šivilj je bilo. Norma je bila sešiti 6 celih srajc. To sem zlahka dosegla in pomagala tudi sodelavki. Sprva smo bile v zadružnem domu v Kostanjevici, (sedaj je tam kino dvorana). Pogoji za delo so bili v vseh pogledih slabi. Kasneje smo se preselili v grad in za ureditev, predvsem okolice, smo tudi udarniško dela- le. Sicer pa naš delavnik ponavadi ne zajema le osem ur. S prihodom tov. Petana, ki je stopil med delavke in se z nami pogovoril, smo se odločili tudi za boljše hitrejše delo. Sami smo si še dvignili norme, počasi pa smo prešli tudi na fazni način šivanja srajc, saj je bil prvoten, ko je šivilja cel izdelek sešila sama, prepočasen. Ko so bili ustvarjeni boljši pogoji za delo v Krškem in s tem možnost večjega zaslužka, smo bile sicer delavke iz Kostanjevice proti. Dolga pot do dela, saj smo bile kar 10 ur odsotne, novo okolje in še kaj, nas je strašilo. Vendar smo se konec koncev vse preselile v Krško. Tu sem še danes. Ker je bila v Kostanjevici moja prva zaposlitev, imam tako 30 let delovne dobe. Še nekaj let bo treba zdržati... Znanje moraš obnavljati, sicer: 1. pozabiš, kar si znal 2. ne zavedaš se, da si pozabil, kar si znal 3. postajaš domišljav namesto domiseln 4. bojiš se znanja in ga oviraš Pot do verifikacije oddelka za tehnike, ki ga tudi letos organizira Labod preko mariborske srednje tekstilne šole, je dolga. Končni pečat je ta verifikacija dobila na sklepnem sestanku v naši delovni organizaciji, kjer so bili prisotni Branka Abramovič — strokovna sodelavka PIS naše dejavnosti, ravnatelj mariborske šole tov. Lazar, tov. Samuda, prav tako iz Maribora, tov. Škufca iz novomeškega zavoda za šolstvo ter odgovorni za izobraževanje v naši delovni organizaciji. Remi Blažekovič — pred 30 leti je začela v obratu Laboda v Kostanjevici. /'— \ barbarstvo, da mu ni para Med poškodovanimi deli je tudi nagrajena slika Novo mesto — slikarja Jožeta Kotarja. V oddelku za pridobitev 5. stopnje izobrazbe je 22 slušateljev. Prihajajo iz No-voteksa, Kroja (obrat v vasi Krka) in iz Laboda. Ko je nastal posnetek, so poslušali predavanje o organizaciji poslovanja. O teoriji in praksi tega predmeta predava bodočim tehnikom mag. Urek. Slike zadnjega ex-tempora so nam krasile stene v jedilnici v Novem mestu. Ker je bila bera nagrajenih del večja, kot jih lahko predstavimo na stenah jedilnice, so tu visele samo najboljše, najvišje nagrajene slike. Lahko si mislimo, da je v tako delo vloženega veliko truda, veliko ustvarjalnosti in ne nazadnje tudi veliko »materialnih sredstev«. Povprečna cena takega dela se suče že precej na 60 milijoni starih dinarjev. Nič od teh dejstev pa ni preprečilo barbarskega početja nekoga med nami, ki je mimogrede poškodoval štiri razstavljena dela in s tem povzročil ogromno materialno in še večjo moralno škodo. V devetih letih, kolikor že negujemo naš ex-tempore, se kaj takega ni pripetilo. Prav ob pripravah na jubilejno prireditev, ki se je po mnenjih uglednih likovnih kritikov in ustvarjalcev potrdila v slovenskem prostoru in dosegla visok umetniški nivo, pa se zgodi to nizkotno dejanje, ki izraža primitivizem, barbarstvo in omejenost. Kdo bi bil lahko storilec tako podlega dejanja? Je to posameznik, je to manjša skupina? Vsako leto sicer poslušamo nekaj pikrih na račun ex-tempora. Toda to so posamezni klici, ki so včasih samo zato, ker so nekateri in načelno proti vsemu. Kje je torej iskati krivce? Je bilo dejanje storjeno nalašč, iz dolgega časa, iz objestnosti? Kakršen koli vzrok že je: tu gre za pravo kriminalno dejanje in za kaj takega je treba odgovarjati. Človek pa se še vedno znova sprašuje: ali je to res mogoče? Imamo se za urejeno družbo, za zrele ljudi, ki marsikaj zahtevajo, marsikaj pričakujejo. Skratka, cenimo se in tudi prav je tako. Toda za svojo ceno je treba tudi kaj pokazati. Poleg dela je tu osnoven še vsaj primeren če že ne vzoren odnos do skupne lastnine spoštovanja sodelavcev, spoštovanje ustvarjanja, spoštovanje umetnosti, pa čeprav je morda ne razumemo povsem. In če je ne, pa je ta vendarle’ priznana, smo se dolžni izobraževati, iskati odgovor, zakaj tako, narediti kaj zase tudi v duhovnem smislu. To nam bo dalo šele pravo vrednost! Tako na eni strani spremlr jamo človeško ustvarjalnost, ki nima meja, v našem primeru pa ji stoji nasproti, na žalost, človeška podlost in omejenost, ki tudi nima meja. In take kreature so tudi med nami! Ne gre jim potrkati na moralno plat. Tega ne razumejo, ker so preubogi. Edino denar jim bo morda povedal, kaj so storili. Zahtevati moramo poravnavo škode. Sramote, ki so nam jo storili, tako ni moč poravnati. S storilci bomo morali pač postopati tako, kot oni postopajo z okoljem. Grobo in brezkompromisno. Obljubljamo, da bomo tako tudi storili! V tem mesecu se je upokojila Manja Krničar, ki je vrsto let delala kot računovodkinja v Delti, zadnja leta pa je bila tudi direktorica tega našega največjega tozda. Ob upokojitvi ji želimo predvsem veliko zdravja in zadovoljstval spoštovane sodelavke in sodelavci Za vsakega človeka je pomembno, da si z delom zagotovi in izboljšuje svoj in skupni življenjski razvoj, na kar vpliva mnogo dejavnikov. Ko začnemo svojo življenjsko pot utrjevati z delom, ne razmišljamo toliko o daljo ji prihodnosti. Sedanjost nam je bolj zanimiva. Pa tudi zaradi vsakodnevnih lastnih in tujih problemov niti ne opazimo, kako čas hiti in kako naglo se nam približuje tretje življenjsko obdobje. Ko pa se po več kot dvaintridesetih letih dela v združenem delu upokojujem, se vam želim najtopleje zahvaliti za sodelovanje. Prav tako velja prisrčna zahvala za pozornost, ki ste mi jo izkazali ob slovesu. Vsem v Labodu, posebej pa Se kolektivu Delte, želim mnogo delovnih uspehov. MARIJA KRNIČAR V J (------1 ^ srečanje šole in združenega dela_______y Med tozdom Tip—Top in srednjo šolo tehnične stroke in osebnih storitev [tekstilna obrtna smer) se spleta prava vez. Že nekaj časa načrtovan obisk učiteljev praktičnega pouka se ■ je pfed nedavnim le uresničil. Po mnenju obeh strani je bil dobrodošel in koristen. Deset učiteljev praktične- ga pouka na ljubljanski konfekcijski šoli je obiskalo proizvodnjo tozda Tip —Top in enote Commerce, nato pa je stekel pogovor o izkušnjah. Povzemimo najprej pripombe šolnikov. Menijo, da je Labod med delovnimi organizacijami, s katerimi sodelujejo, najstrožji. Veliko zahtevamo tako na teoretičnem kot tudi na praktičnem delu. Menijo tudi, da je naš način dela z mladimi zahteven, ker jih takoj vključimo v brigade. Nekatere delovne organizacije imajo posebne oddelke, delavnice ali kaj podobnega, kjer mlad človek natančneje spoznava faze dela, osvaja hitrost kin podobno. Tudi slaba opremljenost šol in nemoč pri tem botruj e slabšemu praktičnemu znanju. Šele v zadnjih letih je šola uspela s pomočjo združenega dela modernizirati opremo. Nesprejemljivo je na primer bilo, da so do nedavnega šivali na gospodinjskih in ne na industrijskih strojih. Zato so tudi pripombe, ki so jih imeli tisti v Tip-Topu, ki neposredno delajo z mladimi pripravniki, po svoje razumljive. Premalo obvladajo šivalni stroj in posamezne nujne faze dela. Marsikaterega dela se ne znajo lotiti drugače kot ročno, obrtniško. Po mnenju delavcev Tip—Topa [pri pogovorih sta sodelovali tudi Blatnikova, vodja proizvodnje in Gašperšičeva, poslovni sekretar) je v šoli veliko premalo ur namenjenih praktičnemu pouku. Le osnove uspejo mladi osvojiti, zmanjkuje pa časa za »piljenje«. Programi za konfekcionarje so zahtevni, zato je le 770 ur praktičnega pouka v času šolanja konfekcionarjev malo. Poleg tega je opaziti, da tudi nivo splošnega znanja pada, da prinesejo mladi iz šole premalo delovnih navad, da niso disciplinirani. Tudi samoupravnega življenja ne poznajo. In na drugi strani opažanja povedo, da se vpisujejo v te programe predvsem slabši učenci. Tudi težave ob snovanju učbenikov niso, majhne. Še prevečkrat jih pišejo »papirnati« strokovnjaki. Umestna je tudi pripomba, ki oporeka šoli, da ne da nikakršnega znanja za likanje v procesu šivanja, ker tudi opreme za ta dela šola nima. Prav. tako za krojenje in organizacijo dela. Skratka, veliko je odprtih vprašanj, reševati jih bo treba tako, da bodo uslišane pripombe praktikantov in šolnikov. Kajti ne eni ne drugi niso zadovoljni. bucike opravičeno odsotni ________ ______________j Oglasna deska oziroma njena vsebina je tudi ogledalo reda in urejenosti v delovnem okolju. In ko pozorneje pogledaš na našo oglasno desko, začudeno ugotoviš, da to ogledalo ne kaže najboljše slike... Berem zapisnik komisije za delovna razmerja — član komisije iz enote Commerce v Ljubljani — opravičeno odsoten. Sledi zapisnik komisije za družbeni standard. Tudi tu je član komisije iz enote Commerce opravičeno odsoten. Pa zapisnik komisije za priznanja in nagrade. Tudi tu je član komisije iz enote Commerce v Ljubljani opravičeno odsoten. Že nekaj let se sprašujem kdo lahko opravičuje te odsotnosti? Vsakič je pri konstituiranju komisij izrečena želja naj bo predsednik iz Novega mesta, ker naj bi bil pač pri roki. S tem se strinjam in to povsem razumem. Sam pa vendarle želim biti kot član določene komisije pravočasno obveščen o vsebini in dogodku in hkrati menim, da moje odsotnosti nima nihče pravico opravičevati, če sem le prisoten na delovnem mestu. če bi bil predhodno seznanjen z vsebino, bi lahko svoje mnenje, oz. mnenje mojega delovnega okolja izrazil tudi po telefonu. Taka oblika je pri korenspondenčnih sejah povsem sprejemljiva in tudi sicer se da za manj pomembne odločitve pogovoriti po telefonu ali s pomočjo kakšnega drugega sredstva komuniciranja. Tudi takšen način izražanja soglasja bi bil bolj demokratičen, kot pa ignoriranje članov komisij, kar je prišlo že kar v navado. J. MAROLT Enota Commerce Lj. Sladek spomin na razstavo slaščic, ki so jo letos ob 8. marcu pripravili v Libni. Pravijo, da je bilo težko podeliti priznanja, saj je bilo vse razstavljeno pecivo kar se le da okusno in tudi lepo za oči. To pa ni nepomembno, saj vemo, da so najprej lačne oči... kazalci negativnega zdravja J Na rekreacijo na delu gledamo iz kaj različnih kotov. Zato bi bilo gotovo koristno osvežiti nekaj dejstev, ki govore v njeno korist. Ljudje odgovarjamo na prevelike obremenitve, na zdravstvene škodljivosti, na slabe medčloveške odnose in odtujenost z utrujenostjo, lahko pride do poškodb in do bolezni, ki se včasih končajo z invalidnostjo ali celo s smrtjo. Vsak od teh pojavov prizadene posameznika, družino, zmanjšuje osebno in družbeno produktivnost, narodni dohodek in življenjsko raven nas vseh. Vemo, da je nešteto dejavnikov, ki vplivajo na raven in dinamiko teh kazalcev negativnega zdravja: — človek: starost, spol, telesne in duševne lastnosti ter spodobnosti, zmogljivost posameznih organskih sistemov; — obremenitve in škodljivosti pri delu, športu, doma; — širše okolje: naravni, psihološki in družbeni dejavniki okolja; — organizirana prizadevanja za humanizacijo dela in življenja, za varstvo pri delu, v prometu, športu; — raven socialne varnosti; — skladna in usmerjena dejavnost vseh segmentov družbe na vseh ravneh pri varovanju življenja, zdravja, delovne zmogljivosti in obrambne sposobnosti. Varno in zdravo delo ter telesnokul-turna dejavnost nista le pogoj za večje življenjske, delovne in športne uspehe, temveč pomenita mnogo več: srečo človeku, pot k njegovi dejanski osvoboditvi. OBOLENJA CIVILIZACIJE Velik delež zaposlenih v celotnem prebivalstvu, med njimi pa veli delež zaposlenih žensk, stagnacija pričakovane življenjske dobe, pospešeno in-validiziranje in umiranje zaradi nekaterih skupin kronično-degenerativ-nih obolenj, za katere vemo, da so lahko v zvezi z delom, načinom življenja in življenjskimi razvadami, epidemija poškodb zahtevajo od nas vseh, od posameznika in družbe hitre in smotrne ukrepe. Slovence ogrožajo »obolenja civilizacije«: obolenja srca in ožilja, gibal, bolezni endokrinih žlez ter presnove in duševne motnje, maligna obolenja in poškodbe. Botrujejo jim premajhna telesna dejavnost (premalo se gibljemo], pogoste stresne situacije, neustrezna prehrana, pa tudi naše razvade (alkohol, kajenje) in onesnaženje življenj- skega in delovnega okolja. Pri obvladovanju teh obolenj imata sicer pomembne naloge zdravstvena služba in telesnokulturna dejavnost, vendar je poglavitna skrb na nas samih. Telesnokulturna dejavnost v vseh življenjskih obdobjih lahko utrjuje in varuje zdravje (razumna in usmerjena rekreativna dejavnost), lahko pa ga tudi ogroža (prevelike obremenitve glede na naše zmogljivosti). UTRUJENOST Utrujenost in bolečina nas opozarjata, da je v organizmu nekaj narobe. Utrujen človek se slabše prilagaja, izgubil je svojo plastičnost. S fiziološkega vidika se nam kaže utrujenost skoz zbir značilnih biokemičnih in funkcionalnih sprememb, ki nastanejo v človeškemu telesu zaradi dela in ki zmanjšujejo njegovo delovno zmožnost. Psihološko se nam kaže utrujenost kot kompleksni občutek nelagodnosti, mlahavosti, včasih izčrpanosti, skratka neprijetnosti, ki jo povzroči delo oziroma usmerjena telesna dejavnost in ki nas sili, da pustimo delo ali da ga vsaj spremenimo. Objektivni znaki utrujenosti: — padec storilnosti (najprej pade kakovost, nato pa učinek); — spontani odmori, ki jih delavci jemljejo nehote ali premišljeno pri delu, so obramba človeškega organizma pred izčrpanostjo; — nepotrebne kretnje: pri utrujenosti se poveča energetska poraba na enoto delovnega učinka. Človeški organizem ne deluje več skladno, smotrno, niti ekonomično. Pride do nepotrebnih gibov, gibanje ni skladno, pojavlja se drhtenje. Človek je raztresen, neiznajdljiv, kar pogosto privede do obratne nezgode; — nezgod pri delu, v prometu, v športu, doma je čedalje več; — zmanjšanje odpornosti človeškega organizma proti različnim obolenjem. Subjektivni znaki utrujenosti: Utrujeni ljudje čutijo bolečine v različnih delih telesa, so brez volje, usiha prizadevnost, lahko se celo spremeni pozitiven odnos do dela. Utrujen človek pogosto pride v konfliktne situacije do želje, da bi delo prekinil, pride v nasprotje odnosa, da bi delo-nadaljeval. Utrujenost močno vpliva tudi na čustveno življenje, pride do razdražljivosti, čustvene labilnosti, spremeni se osnovni čustveni odnos do okolja. To pa privede do krhanja medčloveških odnosov in prepirov. Preprečevanje utrujenosti: Ker je utrujenost obrambni mehanizem človeškega telesa, se velja boriti proti vzrokom, ne pa le proti znakom utrujenosti. Sredstva za preprečevanje utrujenosti: — odmor, počitek, — humanizacija dela (ureditev delovnega okolja, boljša organizacija dela), — različna poživila. pripravila: B. Z. f \ delavke delte o rekreaciji na delu _____________________J Cilka Duh — krojilnica: »Razpoloženje do rekreacije na delu je odvisno od počutja. Včasih imamo že pred službo dovolj tekanja in razgibavanja z delom in utrujenim se nam ne da še tukaj telovaditi. Poleg tega je tudi odvisno od dela. Tiste, ki stojimo, stalno dvigujemo težke bale, se gibljemo po prostoru. Me bi se gotovo raje malce usedle. Za šivilje, ki stalno sede, pa je to drugače«. Ljubica Zadravec — brigadirka: »Gotovo je rekreacija zelo potrebna. Vendar, če hočemo, da nam koristi, moramo imeti ločene vaje za različna dela, njim primerna.« Marija Jurgec — šivanje gumbov: »Včasih bi mi odgovarjalo da telovadim, vendar bi telovadila le, če bi telovadili vsi. Seveda bi bilo pa dobro, da bi vsi telovadili, čeprav se nam vedno ne da.« Ivanka Petek — šivilja: »čas za rekreacijo je po mojem mnenju prekratek. V odmoru se raje sprehodim. Morda bi bilo bolje, če bi človek telovadil takrat, ko se začne slabo počutiti, ko začuti potrebo po tovrstnem razgibavanju, ne pa, ko to drugi določijo.« Marija Majcelj — kontrola: »Za mlajše delavke je gotovo to potrebno, pri nas starejših pa ni več kaj popravljati. Raje se pet minut malo oddahnem, saj sem tik pred upokojitvijo.« Desno — vodja proizvodnje tozda Zale, Jaka Mlinar, na sredi je modelar konstruktor Janez Marolt in levo Milica Stupar, glavna kontrolorka programa V O. Reševanje vprašanj kvalitete je gotovo najuspešnejše v proizvodnem tozdu samem. dali vsakemu po eno obleko, drugače pa se bodo morali tudi sami znaj ti, zato ni rečeno, da se sem ter tja ne bodo še kdaj pojavili v pleteninah.« • Za tovarne, ki bodo podarjale svoja oblačila, bo to vsekakor tudi lepa reklama, saj bodo skozi televizijo lahko reklamirali svoja oblačila. Kaj to pomeni, da bodo voditelji in napovedovalci zdaj tudi bolj modno oblečeni? »Malce že mogoče, čeprav modnih krikov seveda ne bomo mogli spremljati, to pa tudi ni naš namen. Radi bi samo, da bi bili naši ljudje primerno oblečeni in urejeni.« • In načrti komisije za letos? »Ko bomo opravili z obleko, se bomo lotili ličenja in nakita. Ličenje namreč zahteva profesionalen pristop, ne pa da se vsak liči kotve in zna ali hoče, saj imamo za to posebno službo, ki je primerno izšolana. Pri nakitu pa tudi marsikdo pretirava in pri tem pozablja, da televizijski zaslon ni razstavni prostor zanj, in to bomo morali tudi povedati.« • Kdo pa skrbi za vašo garderobo? »Večinoma sp oblačim sam, čeprav gre po nakupih z menoj vedno tudi moja žena, ki ima, tako kot v večini družin, zadnjo besedo. Če se že ne strinjam z njo, pa me njena pripomba vsaj pripravi, da vse skupaj še enkrat premislim in včasih ali bolj pošteno rečeno, večinoma poslušam njene nasvete. Sicer pa sem v službi vedno v obleki, vendar brez kravate, ker je ne prenesem, pred kamero si jo zmeraj nadenem, ker sodim, da se tako spodobi. Doma pa sem najraje v trenirki ali kavbojkah.« • Pa ste si zdaj, kot predsednik komisije za oblačenje, ogledali tudi ljubljanski modni sejem? »Tega pa si ogledam vsako leto, prej bolj ženi na ljubo, zdaj pa tudi zaradi tega, da vidim, kaj se nosi, saj drugače ne bi vedel, kaj bi radi dosegli drugi člani naše komisije. Zdaj pa le moram biti tudi s tem na tekočem, kajne?« JASMIN MALAHOVSKY • . 1 * ziji oblečeni, kajne? Sicer sem pa mnenja, da je oblačenje sestavni del kulture, čeprav je odvisno od vsakega posameznika, zato mu ne moremo ničesar predpisovati, ničesar prepovedati, lahko mu le svetujemo ali nakažemo kakšno primernejšo ali morda boljšo rešitev. Komisija je naredila svoj program dela in tako smo svojo pozornost najprej namenili delovni obleki, tako tistih ljudi pred kamebo kot tistih za kamero, razdelili pa smo jo tudi na letne čase, v čemer je seveda bistvena razlika. Pa denar? Oblačila so zelo draga, to čutimo vsi. »Tudi o tem smo veliko razmišljali, kaj ti garderoba je resnično zelo draga. Za začetek smo se povezali z novomeškim Labodom, ljubljansko Rašico, Muro, Elkrojem in M klubom, ki so nam, za primerno protiplačilo seveda, pripravljeni priskočiti na pomoč. Prav z njihovo pomočjo smo vremenarjem ( ' 'S Sposojen pogovor ivo milovanovič V T ’ J Ivo Milovanovič, včasih urednik TV športne redakcije, zdaj vodja programskih delavcev, je že dobre pol leta tudi predsednik komisije za oblačenje na ljubljanski televiziji. In kako se je Ivo iz športnega novinarja »prelevil« v strokovnjaka za modo? »Ja tudi doma so me silno začudeno gledali, kako je kaj takega sploh mogoče, ko pa imam že sam s svojo garderobo nenehno težave, kako bi potem lahko svetoval šele drugim. Prijatelji in sorodniki, ki pa so za to mojo funkcijo nedavno izvedeli iz časopisov, pa me za modne nasvete sprašujejo kar po telefonu. No, pa šalo na stran: bolj kot kakšen predsednik sem predvsem koordinator te komisije, ki je začela delati lansko poletje.« • Kako pa je sploh prišlo do ustanovitve komisije za oblačenje, ko pa so bili delavci na televiziji leta in leta prepuščeni sami sebi, svojemu okusu in lastni presoji? »No, na televiziji bi predvsem radi imeli čim boljši program, v drugi vrsti pa je naša želja spraviti našo hišo na neko ugledno raven. Zato smo se začeli lotevati vseh mogočih reči: od preurejanja sanitarij in pisarn do kadrovske okrepitve, in tako je nujno, da je prišlo na vrsto tudi oblačenje naših delavcev.« • Koliko članov pa šteje komisija? »Šest: v njej so Marija Kobi, naša hišna kostumografka, ki je že pred dobrim desetletjem skrbela, da so bile vsaj napovedovalke primerno oblečene, zdaj pa ima preveč dela že z umetniškim programom, pa Franjo Meglič, ki vse predobro ve, kako neusmiljen in kritičen zna biti objektiv in kako popačene so lahko barve, Sergeja Stojkovič, ki »skrbi« za napovedovalke, producent Sabotič, akademski slikar, Stane Hrovatič ter Tatjana Trtnik iz programa. To so stalni člani, komisijo pa bomo ,krepili' z zunanjimi sodelavci, mladimi kreatorji, ki se nedvomno na modo tudi najbolj spoznajo.« • In kakšne so naloge komisije? »Naša glavna naloga je, da ljudi spodbudimo k razmišljanju o oblačenju. Menimo namreč, da ima televizijski medij velik vpliv na najširšo kulturo in iz tega logično sledi, da ima vpliv tudi na oblačenje, če ga ima že na jezik, na način obnašanja, na popularizacijo raznih predstav, koncertov resne glasbe, ne nazadnje tudi športnih dogodkov. Gotovo je, da ljudje vedno pogledajo, kako smo na televi- r \ utrinki iz pariza v_____________) Pariz — pojem svetovne mode. bluze Barve: opaziti je vse več sončnih barv (oranž, rumena, oranžno-rdeča) vse pa so v kombinaciji s črno. Sledijo zemeljske barve, kjer prevladujejo peščeni toni, barve kamna, kaki toni, rjavi odtenki — od rjaste preko čokoladne do cigelrot«. Zelo veliko je barve breskve v povsem nežnih tonih in še vedno je veliko črne. Dezeni: Pri barvah, kombinacijah in de-zenih je čutiti vpliv likovnih motivov starodavnih kultur (tapiserija, ornamentika) in motivov narodov Afrike. Ponovno so aktualni tudi cvetlični vzorci. Ti so v intenzivnih, močnih barvah, s poudarjenimi kontrasti. Veliko je cvetnih vzorcev na temnih podlagah (črni, modri, bordo...). Se vedno je precej črno-belih kombinacij in modro-belih, to je mornarskih kombinacij. Na srednjeveške tapiserije in ornamentiko vzhoda pa ne spominjajo samo vzorci, ampak tudi težke zamolkle barve. Linija: Prevladuje ženska linija. Bluze so v glavnem telirane z globokimi ovratniki ali brez ovratnikov, precej je tudi fazon. Dolžina bluz je v glavnem skrajšana. Rokavi so bogato nabrani, ramena so še podložena. Poseben poudarek pa je na detajlih — od čipkastih aplikacij do gumbov in pentelj. Veliko je čipk. Včasih so celo bluze čipkaste in spominjajo na razkošen in malce kičast rokoko stil. Precej je tudi plišastih bluz in prav tako veliko je tafta. Vendar je še vedno največ svile. Mirjana Fišer vrhnja oblačila Zelo moderne so 7/8 jakne — blejzerji z oprijeto linijo največkrat v vzorčasti tkanini imenovani »Prince de Galles«, gabar-denu ali v črtastih vzorcih, ki jih dopoljuje-jo podloge v zrcalni podobi. K takim blejzerjem sodi kratko krilo, ki se spodaj zožuje ali pa se končuje z volanom. Tako na blejzerjih kot tudi na krilih so zadaj kratki razporki. Seveda mini ljubijo predvsem mladi, za zrele ženske pa so še vedno moderna daljša krila z rubami in različnimi pliseji. Poleg črne in modre barve so zastopane predvsem sončne barve, barve začimb, zelene, takoimenovane »boal« barve. Te barve bodo v prihodnji sezoni najbolj zastopane v vzorčnih motivih. Še vedno je precej čipk, kot dodatki pa so prav tako še aktualne vrtnice, kar poudarja ženskost. Pri kompletih so najpogosteje zastopane tkanine jersey, krep in svila. Predvsem krepi so zelo atraktivni. Pri kompletih so linije ravne z volani, pliseji in gubami. Poudarek jena gornjih delih, ki jih dopolnjujejo razne bleščice, rože, pentlje in ovratniki. Rame so Se poudarjene, vendar že manj. Pri romantičnih kompletih so pogosti veliki cvetlični vzorci, največkrat lulpe in vrtnice, športnejši kompleti pa so v črtah, kar spominja na moške srajce. Ta del garderobe je gotovo dobrodošel pri vsaki ženski. To vse bolj podrejeno in vse bolj moderno ženskost poudarjajo tudi gumbi, ki so še vedno v perlah ah roževini. Jelka Novak krila Sejem je pokazal žensko modo s poudarkom na liniji, materialih in barvah. Še vedno je poudarjena linija ženskega telesa (telirana linija in všitki). Dolžina kril je v nekaj variantah: klasična — normalna dolžina, dolga in mini. Tkanine so v bogatih moherjih, volneni v temnih tonih in temnih kombinacijah, razni pepita vzorci in vzorci »Prince de Galles«. Veliko je tudi plise vstavkov v »nadstropjih« in v več plasteh. Tu so tudi krila z gubami. Poudarek na krilih so široki elastični pasovi in okrasni gumbi. Še sta prisotna tulipan ali bučka linija. Tu so krila v pasu ozka, razširijo se čez boke ter se nato tik nad ali tik pod koleni zožijo. Ti modeli so iz finejših materialov (tafti, čipke, svila j, ki so bodisi naravni ali umetni. K tem modelom sodijo ustrezni elegant-nejši dodatki od vrtnic do metuljčkov ali kar v kombinacijah. V športni kratki modi je prisoten jersey, ker je praktičen in prijeten za nošenje. Marta Bogolin tkanine Prevladujejo 4 osnovni stili: Vrata Orienta: močno kitajsko modra barva in rožasti indijski vzorci — v skupini barve ciklame so enobarvni kreši in indijski karo — v lila skupini je veliko enobarvnih tkanin in rožastih vzorcev — rdeče-oranžna skupina ponuja črte, karo in krep — živo zelena s turkizno pa predvsem rože. Neonske luči: pualer roza barva in pa rjavi vzorci Prince de Galle — nekaj je tudi drobnih rož — modra barva je predvsem v jeansu — Prince de Galle prevladuje tudi v črno sivi kombinaciji — siva barva je tudi v jeansu in predvsem v pepita vzorcih. Jagode in limone: — barva ciklame in lila so v rožah, pikah in krepih — živo rumena s čipkami in rožami — močne florescenčne rože — močno zelena v pikah in rožah — črna z velikimi rožastimi vzorci v tul-pah in vrtnicah — kombinacija črno-belein rdeče barve s čipkami. Ulice začimb: — opečna barva z rjavo in beš ter olivno zeleno — precej temno zemeljsko rjave barve ž gorčično rumeno in lavanda — modro — beš v kombinaciji s terracote, črno in belo — bledo olivno zelena, barva — cimetno rjava s puder roza barvo Veliko je bombažnih krepov, eksotičnih vzorcev in elastičnih tkanin. To so povzetki s poročil o obisku sejma »Pret a porter« in »Premiere Vision« v Parizu. Udeležili so se ga kreatorke Jelka No- • vak, Cveta Bogolin in Marjana Fišer, Milan Šter iz prodaje ter Mirko Rupnik in Nace Praznik iz nabavne službe. Sejem je trajal od 18. do 23. marca. Zbral in pripravil: NAGE PRAZNIK karakteristika Sem mož, ki je doživel srečo in trpljenje, ki se je naučil opazovati življenje z radostnim mirpodušjem, prestar, da bi še uganjal mladostne objestnosti in vendar še premlad, da bi bil brez želja. ( " A zdrav duh v zdravem telesu ____________ J ru negativne posledice na funkcijsko sposobnost ostalih organov. Harmonično in živahno življenje spričo tolikih raznoličnih sprememb ne ogroža naveličanost enoličnih odnosov, saj se vendar v življenju, kjer se vsaka želja izpolni, pojavi včasih pre-nasičenost. In najvažnejša naloga duševne higiene je, da prepreči to tragično prenasičenost. Tragično še posebno zato, ker zadene ljudi, ki imajo najboljše namene. Duševna higiena mora skrbeti, da se ljudje ne naveličajo drug drugega, vsem pa nalaga taktno vzdržnost, kadar je potrebno, in s tem preprečiti, da ni prav vsaka želja izpolnjena. MAKS BRAČIČ svetovni dan zdravja 7. april je svetovni dan zdravja. Letos je bil namenjen boju proti kajenju. Na ulicah svetovnih mest so kadilcem ponujali namesto cigaret cvetje. Poudarjena je bila zdravstvena in ekološka plat kajenja. Na leto umre zaradi kajenja [oz. bolezni, ki jih to povzročaj 2.500.000 ljudi ali drugače povedano: vsakih 13 minut umre en kadilec. Pridružimo se prizadevanjem za zmanjšanje ali vsaj omejitev kajenja. Naš poslovni odbor je lani sprejel, sklep o prepovedi kajenja na sejah, vendar so ga »zagrizeni« kadilci kaj hitro pozabili. Veljalo bi se ga ponovno spomniti! mens sana in corpore sano Higiena pomeni negovanje zdravja. Zdravje organizma negujemo predvsem tako, da skušamo izpopolniti svoje normalno življenjsko aktivnost in da se obenem bojujemo proti škodljivim vplivom, ki življenje ogrožajo. Pri tem ne smemo pozabiti, da čim popolnejša življenjska aktivnost bistveno pomaga premagati škodljive vplive, ker krepi odpornost vsega telesa. Aktivnost ugodno deluje na duševno ubranost in na psiho sploh le toliko časa, dokler ustreza splošnim telesnim močem. Prizadevanje za kar največjo funkcijsko sposobnost ima v higieni dvojno vrednost. Seveda pa pri tem ne 'smemo pretiravati ne v eno ne v drugo smer, saj bi to v celoti le škodovalo, namesto da bi koristilo. Bežno morampoudariti še aktivnost med boleznijo. Čeprav je ta zelo važna, se je bom dotaknil le površno. Najprej naj poudarim, da moramo neposredni vpliv aktivnosti ostro ločiti od njenih naravnih posledic. Za večino resnih bolezni imajo te posledice veliko večji in skoraj brez izjeme veliko neugodnejši pomen. Sploh se v zdravniški ordinaciji po mojem prepričanju posveča premalo pozornosti vprašanju, kako ohraniti in obnoviti življenjsko aktivnost. Takšno vprašanje zelo redko postavijo kar naravnost, navadno ga ne omenijo niti od daleč. In včasih je lahko pomembnejše kot vprašanje življenjske nevarnosti. Pri splošnih obolenjih naj omenim škodljiv vpliv, ki ga ima na aktivno življenje moč izčrpanosti, ki prizadene oba spola, če še upoštevamo, da bolezen navadno prizadene tudi živčni sistem, tako da se očitno pokaže dražljiva slabost, potem nam mora biti jasno, kako važno je pomiriti ta sistem, ki ima v nasprotnem prime- / knjige med nami v _______________J Mladinska knjiga iz Novega mesta je pripravila za prodajo v Labodu precej knjig iz najbolj iskanih programov in založb. Ta »mini knjižni sejem« so pripravili skupaj s splošno službo. Želeli bi namreč, da bi knjige, ki postajajo vse dražje, bolj približali našim delavkam in jim v dogovoru z Mladinsko knjigo omogočili nakup na obroke. Poleg pestre ponudbe in obročnega odplačevanja je ta oblika tudi najprimernejša, saj ima trgovina možnost nabave od vseh založb in lahko zadosti vsem okusom. V prvem poskusu knjižnega sejma v novomeškem delu Laboda smo pokupili za okoli 2 milijona dinarjev knjig, s čimer so bili zadovoljni predstavniki Mladinske knjige in delavke Laboda. Med nadaljnjimi oblikami sodelovanja se odpira tudi možnost prodaje šolskih knjig. Le te naj bi Mladinska knjiga pripeljala v poletnih mesecih — vsekakor bi to moralo biti pred viškom prodaje [koncem avgusta in v začetku septembra]. Poskrbeli bi za to, da bi se dalo dobiti vse šolske knjige in tudi na odplačevanje. Torej, zastavljeno sodelovanje ima možnosti za rast v oboj estransko zado-voljstvo. Te dni in v začetku prihodnjega meseca pričakujejo v skladišču srajc in bluz precej izvoza. Natovarjali bodo izdelke, ki bodo šli do kupcev v zahodno Evropo. Sicer pa je bilo v tem skladišču zelo živahno tudi do sedaj. V zadnjih 14 dnevih so Odpremili za domači trg blizu 150.000 srajc in bluz. Kar hiteti so morali. Računalnik jim sicer precej olajša delo, predvsem pri dokumentaciji, preglednosti zalog, hitrosti... Ostaja pa seveda iizično delo. To je priprava komisionov, odgovornost za točnost, sprejemanje pošiljk iz tozdov, prepaki-ranje pošiljk od kooperantov, odprema po pošti, železnici in z našimi lastnimi prevozi, pa še se najde opravil... skupščina društva invalidov novo mesto Cruštvo invalidov v Novem mestu deluje 6. leto. Ima okoli 700 članov, za katere skrbi — lahko bi rekli — vzorno. Ob športnih aktivnostih, gledaliških abonmajih, letovanju, izletih in še marsikaj bi lahko našteli, da je društvo lani uspelo zagotoviti tudi rezervirane parkirne prostore v mestu. Na letošnji'Skupščini so razvili tudi svoj prapor. Svečanosti se je udeležilo veliko članov društva ter predstavnikov družbenopolitične skupnosti. Predsednik SZDL je v nagovoru poudaril, da je družba toliko humana, kolikor to pokaže do svojih invalidov, zato se je zavzel za odstranjevanje arhitektonskih ovir v mestu, za pomoč pri zaposlovanju invalidov, za njihovo polno vključitev v življenje in delo. Novomeški de Laboda je ena izmed štirih delovnih organizacij v Novem mestu, kjer delujejo aktivi invalidov, v Ločni je 15 invalidov, v tozdu Commerce 5 in v DSSS 3. Gotovo bi bilo dobrodošlo povezovanje invalidov tudi na ravni delovne organizacije. 1,5 labod — april 1988 .......-.- .....- ■—...... višji limit Poslovni odbor je na svoji 20. redni seji sprejel sklep, s katerim povišuje limit za prodajo' lastnih izdelkov delavcem in upokojencem Laboda od prejšnjih 600.000 din na 1.200.000 dinarjev. Janez Menart Slovenski pesnik Janez Menart je bil rojen leta 1929. Prva svoja ustvarjanja je predstavil skupaj s Pavčkom, Zlobcem in Kovičem v knjigi Pesmi štirih. Menartova lirika načenja socialna vprašanja, vprašanja morale, odnosov, vsebine življenja. Je strog opazovalec dogajanj, ki jih podaja v jedki satiri, da bi razkril in s tem opozoril na nujnost drugačnih, bolj humapih odnosov. Menart je prejel za svoje pesniško delo tudi Prešernovo nagrado. Janez Menart: DIAGNOZA V zatilju kol, v želodcu jež, pri srcu led, termit v jeziku in vrtiljak povsod, kjer greš, in, in, in... In kam? K zdravniku. V želodec cev; na EKG; želodec zdrav; srce normalno. Kri, jetra v redu; seč B. p. Vse me boli le funkcionalno. V koleno tdk, v komolec tik. Na rentgen. Skoraj idealno. Možgani? ne, noben bolnik; in nor — če sem — sem funkcionalno. Ta svet, poln zmed, me v teku let (kar je baje povsem normalno) dodobra spravil je v nered, vendar v nered le funkcionalno. Na grob si vklesati bom dal: Bolehal sem samo formalno, umrl sem telesno zdrav in mrtev sem le funkcionalno. Na Dolenjskem se je konec leta prvič oglasila regijska radijska postaja Studio D Predstavila se je tudi širši slovenski javnosti. Ko so bili na obisku v studio D uredniki iz slovenskih in nekaterih lokalnih radijskih postaj, so obiskali tudi Labodovo proizvodnjo. j z' zahec Napis v baru: »Prosimo, da našemu točaju ne dajete napitnine, sicer bi bil užaljen. Uprava.« Na koncu šanka pa je, sramežljivo skrit, zelo majhen hranilnik na katerem piše: »Za žalitve.« »Francelj, ne razumem, zakaj se končno ne oženiš.« »Ne morem se, ker stalno premišljujem o tvoji ženi.« »Oho, torej si zaljubljen vanjo?!« »Sploh ne; le bojim se, da bi naletel na takšno, kakršna je ona.« ------------------------------J drobni nasveti Manjšo rano razkužimo z vodo, v kateri smo prekuhali večjo količino soli. ★ Žvečilni gumi brez težav odstranimo z obleke s krpo, prepojeno z acetonom. * - Kakovost jedilnega olja preverimo tako, da steklenico z oljem dobro pretresemo. V dobrem olju se pri tem ne napravijo mehurčki ali celo pena. / N letošnji izleti Planinska sekcija je pripravila program izletov za letošnje leto. Poglejmo kam vas vabijo Labodovi planinci: 23. 4. — na Kum [skupaj s planinci Krke), 28. 5. — na Šmarno gore?, 18. 6. — v Logarsko dolino — Okrešelj, Kamniško sedlo, Kamniška Bistrica [skupaj s planinci Krke), 18. — 20. 7. — šopek modrosti Za nekatere je delo strašno enostavno. Za druge pa — enostavno strašno. XXX Med poštenimi ljudmi so obljube dolgovi, med nepoštenimi pa vabe. XXX Boj naredi iz nekaterih bogove, iz drugih ljudi. V __________________J f N zahvala Ob izgubi drage žene in mame Ane Oražem se zahvaljujeva sekciji upokojencev Labod, tozd Ločna, za podarjen venec, predsednici Faniki Udovč za poslovilne besede ob odprtem grobu, vsem, ki ste nam izrekli sožalje ter vsem delavcem in upokojencem Laboda, ki ste jo spremili na zadnji poti. Mož Franc Oražem in hčerka Nuša Golob V __________________________j planinci — pozor Pred nami je sezona planinarjenja. Da bi bili užitki v gorah popolni, se mora vsak planinec dodobra pripraviti na pohode. Seveda je prva kondicija, sledi primerno obuvalo, obleka itd., itd. Kaj torej moramo vzeti s seboj na ture: Vse izbiramo letnemu času in težavnosti ture primerno, osnovno pravilo je: vzemimo s seboj raje kaj več kot premalo! Mehke stvari in hrano, ki se ne V pokvari, zložimo v nahrbtnik ob hrbtišču, hitreje pokvarljive stvari damo zadaj in zgoraj, trde in težke predmete pa zložimo na dno. Lahke stvari in vse, kar moramo imeti pri roki, mora biti na vrhu. Sam nahrbtnik naj bo čim lažji, predvsem pa nepremočljiv tudi ob močnem deževju. Osnovna oprema v gorah so čevlji. Morajo biti visoki, nepremočljivi in s podplati, ki ne drsijo. Veliko bolj z lahkoto kot v ozkih hlačah hodimo v pumparicah. Srajca naj bo iz naravnega materiala, ki vpija znoj, na nogah pa imejmo dva para nogavic, lahke bombažne in še debelejše iz mehke volne. In kaj sodi v naš nahrbtnik? Vanj vsekakor gredo: • vetrovka s kapuco, • srednje debel pulover, • rezervne hlače, lahko obuvalo, srajca, perilo, nogavice, morda trenirka in kapa, • termovka ali čutara s pijačo, vžigalice, žepna svetilka, • priročna lekarna, • sončna očala, šivanka s sukancem, nož, • zemljevid in kompas, • planinska izkaznica in drugi osebni dokumenti, • hrana in sveže sadje, • polivinilasta vrečka za odpadke, ki jih odložimo v svojem domačem smetnjaku. Seveda vedno prilagodimo vsebino nahrbtnika dolžni in zahtevnosti izleta oziroma ture.